Štev. 41. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 7. oktobra 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črensovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Okrajni cestni odbori. Toga smo do zdaj v našoj krajini ne meli, poznali so pa te odbore ali zastope v prvejšoj kranjski i štajerskoj deželi. Z uredbov velkoga župana se tej odbori morajo zvoliti tüdi v našoj krajini, Medžimurji, i na Koroškom, tak da bodo meli vsi kraji ljubljanske i mariborske oblasti te odbore. Kakše delo majo tej odbori? Okrajni cestni odbori skrbijo za vzdržavanje vsej tisti cest, štere so ne državne, oblastne ali občinske. To so takzvane okrajne ceste, štere bi bile v našoj krajini poti i ceste med posameznimi občinami. Te ceste so do zdaj pri nas tak opravlali, da je edna občina do meje drűge Občine sama popravila vse ceste i skrbela za mostove i jarke. Takše ceste zdaj gotovo prevzeme okrajni cestni odbor v svoje roke. Nadale te odbor ma nadzorstvo nad mostovi i vsemi napravami i nad vzdržavanjom i popravljeni občinski cest i poti. Te odbor odloča pri različna sva- jaj, štere nastanejo pri vporablanji občinski cest i Posredüje pri določüvanji stroškov za takše ceste. Skrbi za zgradbo novi okrajni cest, poleg toga pa ma v svoji rokaj tüdi vse imanje iz šteroga se ceste vzdržavlejo. Okrajni cestni odbor ma tűdi pravico naložiti gotove procente na dačo za vzdržavanje cest, če s svojimi lastnimi dohodki nebi mogao zadostiti vsem cestnim potrebščinam. Sme tűdi vzeti posebno vekše posojilo i nastaviti potrebne uradnike za svoj poseo, nego vse to z dovolenjom oblastnoga odbora. Iz toga vidimo, da ma te odbor obprvim preci posla, ob drügim pa tüdi velke pravice, da nam naloži cilo ešče svojo dačo na našo državno dačo. Zato moramo paziti na to, koga bomo zabirali v té odbore. Što voli te odbore i što je lehko zvoleni? Volitve v okrajni cestni odbor so ne kakše splošne volitve, gde bi morali iti vsi volit s kruglicami kak je to pri državni ali oblastni volitvaj. V okrajni cestni Volijo samo župan i vsi občinski odborniki v ednoj občini. Zvoljeni v te okrajni cestni odbor pa sme biti vsakši, šteri ma volilno pravico i je star najmenje 30 let; teda ne samo občinski odborniki. Volitve se bodo vršile te, gda to odredi veliki i župan i zvoljeni odborniki vršijo 4 leta svoje posle. Sobočki okraj voli 27 odbornikov i ravno telko namestnikov, lendavski okraj 27 odbornikov i tüdi telko namestnikov. Muzej. Muzej je prostor, gde se za dukšo dobo shranijo razni predmeti, zavolo svoje zgodovinske, umetniške gospodarske ali znanstvene vrednosti. Vsakši kulturen narod ma svoje velke i skrbno vrejeno muzeje. Bogatejši narodi i vekša mesta majo po reč mu-zejov, v šteri so samo po edne vrste predmeti shranjeni. Tak mamo napriliko muzeje v šteri so zbrane samo slike ali podobe izvršene od najslavnejši umetnikov. To so takzvani umetnostni muzeji. Mamo muzeje, šteri nam po svoji shranjeni predmetaj kažejo zgodovinski razvoj kakšega naroda ali pa posameznoga stana od najstarejši časov pa do zdaj. Tak nam napriliko ništerni muzeji lepo kažejo razvoj obdelavanja zemle s prvov lesenov klükov i lesenim plügom do dnešnjega dneva gda rabimo na polaj že najrazličnejše mašine. To so razne vrste Zgodovinski i gospodarski muzeji. Nadale poznamo jako zanimive narodopisne muzeja. Tü lehko vidimo živlenje posamezni narodov, njüve obleke, domačo obrt, hiže navade i tak naprej. Vsakši predmet šteri je tam postavleni, nam več pove, kak cele knige napisane od kakšega naroda. So tüdi prirodopisni, živalski, rudninski, trgovski, obrtni, industriski muzeji i tak nadale. Z ednov rečjov muzejov je vnogo vrst, majo je vsi kulturni narodi pa tüdi posamezne krajine i večkrat cilo mala mesta. Gda pride domačin ali tühinec v kakši kraj, gde se nahaja muzej, vsakšega to najbole vleče na sebe. Zato pa države kak posamezna kulturna mesta tüdi z najvekšov pazlivostjov skrbijo za razvoj i napredek svoji muzejov. Če človek stopi v eden muzej lehko v najkračišem časi i na najležejši način spozna zgodovino, razvoj i kulturno višino kakšega naroda, krajine ali mesta. Muzej je živa knjiga tüdi sa tiste, šteri ne čtejo ali ne vejo čteti. Muzej je največkrat ogledalo lüdstva i kraja. Muzej je pa tüdi najbogša šola za vse tiste, šteri ga obisküjejo i pravi ponos lüdstva i kraja. Ali je potreben muzej pri nas ? Naša krajina je v istini del sveta, šteroga mi sami ne poznamo preveč ešče menje pa drügi. Redkogda se pokaže naša krajina gde kak celota. Čiravno tvori te del zemle po jeziki, prebivalstvi kulturni i gospodarski prilikaj celoto, itak mi sami v sebi v zadostnoj meri toga čüta ešče nemamo. Nemamo dozdaj pravoga svojega domačega središča v šterom bi vsakši naš človek gledao del svoje domačije. Sobota je za zdaj naše gospodarsko i kulturno središče s svojov gimnazijov, nikak nam je pa Sobota ešče ne to, ka bi morala biti — središče i srce edne krajine. Sobota je ešče v Vnogi pogledaj nam samim tühinska; i tisti šteri si ogleda Soboto, nikak nemre povedali, da je s tem še vido našo krajino i spoznao življenje našega lüdstva. Sobota je živela do Zdajšnji časov svoje posebno živlenje i krajína okoli nje tüdi svoje posebno živlenje. Sobota bi morala meti na sebi nekaj iz vsej krajov naše krajine, da bi pokazala nam samim i tüdi drügim, kakši smo. I k tomi bi v velkoj meri pomogao eden splošen muzej za celo našo krajino v našem središči, v našoj Soboti, Mi mamo vnogo vnogo predmetov, šteri sa posameznoga nemajo skoro nikše vrednosti za nas vse pa, sa našo mladino i za naše šolane lüdi bi pa meli nezmerno vrednost. Naše stare knige, stare nošnje, škér, posoda, škrinje se porazgübijo, zbrane bi nam pa postavile pred oči vso našo zgodovino naš razvoj i napredovanje. Vnogi kraji so ohranili svoje pravice, svoje stare mele samo zato, ar so meli svoja pisma shranjena v muzejaj. V muzeji bi najlepše spoznali kakše izdelke ma vsa naša krajina, kak so se tej razvijati i do kakše popunosti so prišli. Muzej bi bio šola za nas vse, za stare i mlade, za proste i zvučene. Pa bi bilo mogoče priti nam do muzeja? Samo volo moramo meti. Čüjemo da sobočka občina küpüje grad za svoje potrebščine. Grad sam na sebi je že velkoga Zgodovinskoga pomena, ravno tak je pa v njem samom že tüdi vnogo predmetov, šteri bi se morali za vsako ceno na nikši način ohraniti. Vodstvo sobočke občine, kak vidimo, je ne v nerazmetni rokaj. I samo v velki hasek sobočke občine same bi bilo če bi v te namen že v naprej odločila par sob v gradi sa muzejske prostore. Vodstvo muzeja naj bi prevzeo v svoje roke sposoben človek z naše gimnazije, i vsa naša krajina da iz vsakšega kraja po nikelko predmetov i v kratkom časi bomo lehko vidli ka mi pravzaprav zmoremo. Pravimo: Iz vsej krajev, gda mamo lončare dajo tej nikelko svaji; najlepši del za muzej. Poleg toga se zberejo ništerna starejša lončarska dela, i bomo naednok vidli na ednoj samoj polici vsa mesta gde mamo lončare, kakše je njüvo delo i kelko delajo zdajšnji lončarje bogše ali slabše lepše ali božnejše, od stari lončarov v našoj krajini. Mesto da bi majstri klačili blato od ednoga do drügoga da bi videli kakše je njüvo delo bo to v ednoj sobi muzeja meo vse pred seov. Ravnotak bi bilo z drügimi našimi obrtniki, i vsemi stani. Najstarejši naš obleč iz vsej krajov bi videli tü. Slike naši hiž, štal, kukurčnjakov, stüdencov i tak dale. Naše domače umetno delo, knige, novine, pisma, slike naši slavni lüdi, zastave i tak naprej. Z ednov rečjov, muzej bo za nas živa kniga, da najležej spoznamo svojo krajino lüdstvo naše i njegove telovne i düševne zmožnosti. I za toga volo je muzej za našo krajino potreben i velke kulturne i tüdi gospodarske važnosti. Naši delavci. Na zahtevo ministra za socialno politiko g. Stepana Bariča i na predlog zunanjega ministrstva je ministrski svet odredo posebno delegacije za Ureditev delavskoga pitanja med našov državov i Nemčijov. Za predsednika te delegacije je imenüvani naš dr. Gosar, prvejši minister za socialno politiko. Mi Znamo da se je že jam sklenola edna pogodba med Centralnim odborom za Posredovanje dela v Belgradi i nemškov delavskov centralov, nego to samo za sezonske delavce. Letos se pa sklene pogodba med obema državama i to za vse vrste delavcov; ravno takše pogodbe se mislijo v kratkom časi sklenoti ešče z drűgimi državami. Našim delavcom bi pri toj priliki povedali, da so letos strašno vsi silili v Nemčijo, i se strašno čemerili na vse, posebno ešče na naše poslance, zakaj so ne mogli vse v Nemčijo spravitii. Ne je pomagalo praviti njimi da Nemci za letos neščejo meti več delavcov i da te vzemejo letos samo za probo. Če se letošnji delavci dobro skažejo, te v prišestnóm leti vzemejo več jezero samo iz naše krajine. Na žalost so se vsi naši delavci ne ravno najbole skazali tam. Ne zavolo toga, da bi bili slabi delavci ali ovači nepošteni. Ne. Nemci nasprotno so z vsemi našimi delavci izredno zadovolni i ji nemrejo pohvaliti. Vnogi od naši delavcov pa, šteri so doma najbole kričali i silili v Nemčijo, so mislili, da bodo tam meli strašno lehko delo, meso vsakši den i 3 marke dnevno. Oda so pa ta prišli, so vidli, da morajo opravlati celi den vsa kmečka dela, da meso komaj na tjeden ednok ali dvakrat ali pa Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123 Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani do i 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D, Takso za oglase pleče uprava i da sa vse oglase od 5% do 50% popüsta. sploj ne dobijo. I zdaj so mislili, da zavolo toga oni s tremi markami ali 39 dinari na den nikak nemrejo več duže slüžiti. I tak se je zgodilo, da so ravno na sredi najvekšega dela ništerne verte vsi naši delavci zapüstili. To je ne lepo od nji istem svojim stopajom lehko drügoč vnogim našim lüdem škodijo. Če so lehko edni zadovolni z hranov brez mesa i veselo naprej delajo pa lepe peneze pošilajo domo, te bi lehko ravnotak bili zadovolni tüdi drügi. Šteri misli iti v dero samo zavolo toga, da bo tam meso jo, tisti je ne vreden, da dobi delo. Znajmo, da so drügi lüdje ne tak strašno vdarjeni na meso kak mi i da je v mesej ne ravno najvekša dobrota. Ništerni pa nemrejo za par mesecov doma pozabiti i se vsigdar skuzi za njim. Takši naj tüdi doma ostane. Konči sam bo zadovolen i drügim nede delao škode. To smo mislili vsem našim delavcom pri toj priliko povedati, ne da bi s tem šteli žaliti tiste naše lüdi, šteri nam med tühinci v istini samo čast delajo. 2. N O V I N E 7. oktobra 1928. NEDELA. (Po risalaj devetnajsta. Evang. sv. Mataja 22, 1—14) V tisti časaj, govoro je Jezuš velikim dühovnikom i farizejom v prilikaj rekoč: „Kralestvo nebesko je spodobno krali, šteri je pripravo velko goščenje svojemi sini. I poslao je svoje službenike zvat pozvane na goščenje pa so ne šteli priti. I znova je poslao drüge slüžabnike rekoč: „Povejte povablenim: Ovo pripravo sam goščenje svoje, moji jünci i krmlena živina je spoklana i vse je pripravleno: pridite na gostüvanje.“ Oni so pa ne šteli i so šli, eden na svojo pristavo eden po svojoj küpčiji. Drügi so pa njegove slüžbenike zgrabili je zasramüvali i spomorili. Oda je krao to čüo, se je razsrdo i poslao svoje vojske, pokončao tiste morilce i njüva mesta žéžgao. Nato pravi slüžab- nikom svojim: »Goščenje je toti pripravleno nego Povableni neso bili vredni. Idite zato na križpotja i pozovite na gostüvanje šterekoli najdete.“ I šli so njegovi službeniki na ceste i zbrali vse ka so najšli, hüdobne i dobre; i gostüvanje se je napotile z gosti. Prišao je pa krao pogledat goste i vido je tam človeka, šteri je ne bio oblečen v goščenjski obleč. I pravi njemi: „Prijateo kak si esi prišeo, gda nemaš goščenjskoga obleča ? „0n je mučao. Teda pravi krao slüžbenikom : »Zvežite njemi roke i noge i vržite ga v zvünešnjo kmico. Tam bo joč i škripale z zobmi. Vnogo je namreč pozvanih ali malo zvolenih. Navuk: Što zametavle zvanje bože, njemi ne mogoče pomagati. Po JOS. JURČIČI: Sosedov sin. III. Čeden človek je te Števan. Pozna se njemi, da gleda nekaj na obleko: Lepi süknjeni kaput nosi, čarne lače z ledra se ga dobro oprijemajo, svileni robec je prilično zavezani okoli šinjeka, krščak iz zaveče dlake gizdavo sedi nad lepim delom. Izpod krščaka kopajo preci dugi, kodrasti čarni vlasjé; pod nosom je malo mustač i skratka ves inačiši je od svojega očé Brašnara. Po svojem oči je ne meo Števan nikše drüge lastnosti, kak telovno velikost. Moč, širino prek plač i lepo zraščene kotrigo njemi je dala narava; po materi pa je dobo poštenost i dobro srce. Komaj dva i dvajset let star je že dve leti bio sam svoj gospodar, ar je njegov zapravlivi oča bio prisiljeni njemi prepüstiti imanje. Dobo je Zapüščeno zemlišče, ni ednoga repa v štali i küp duga, od šteroga je trbelo intereš plačüvati. Oča je živo od njegovoga dela; sam je pa redko prijao za kakšo šker. Čitüdi Se je Števan morao z vsemi temi neprilikami boriti, itak je v tema dvema letoma dosta zbogšao. S pomočjov svoje tetice i edinoga hlapca se je poprijao kmetüvanja, dobo jé nekaj živine, popravo je zidino i plačao nekaj duga. Kmetje so ga hvalili: „Te je skrben i čeden, Bog njemi da srečo, pa de naskori na trdni nogaj stao.“ Istina, da je dečki včasi težko bilo, zlasti ar je očova lejkomišlenost kriva njegove nevole. Nikdar se je ne tožo i ne povedao slabe reči proti oči. Staroga Brašnara je pekla vest i je sina ne meo rad. Vido je, da je ne njemi podoben pa se je ne dosta brigao za njega. Včasi sta več dni ne gučala. Či je oča štiri dni z doma hodo i peti den pijan prišao nazaj, ga je sin ne pitao : gde ste bili ? Či je oča šo sini plüžit, gda je orao, ga je ne pitao: ka boš sejao ? Či sta si mela kaj povedati, sta si nakraci povedala, ali sta si po tetici glase pošilala. S Smrekarovov Franicov je Števan leto dni v farno šolo bodo, prle kak so jo poslali v varaš. Te sta si bila prijatela kak so si sosidna de- ca. Gda je deklina iz mesta prišle, se je vidlo Števani, ka má že nekaj bole gospockoga na sebi. Ne je vüpao z njov gučati, celo ogibao se je. Rad jo je meo, veseli je bio, gda je mogeo z njov gučati. Bila njemi je samo kak prijatelica — več si je ne mogeo misliti. Srečen je bio, či njemi je na njegovo pitanje odgovorila, gda sta bila gde med lüdmi. „Ka boš küpüvao na senji ?“ ga pita deklička. »Tetici trbe obüteo küpiti." Pa je ne bila istina. Zlagati se je morao, ar je istine ne mogeo povedati. Istina je bila, da je Števan šo samo zato na senje, ar je znao, ka tüdi Smrekarova Franica ide, pa celo peški i samo. »Drügo nemaš küpiti?« pita Franica. »Nikaj drügoga.« — »Prstan bi tüdi rad küpo, takšega, kak ga maš ti." Rekši jo prime za levo roko i gleda tenki, zlati prstan, mogoče gleda lepo ročico, ali pa oboje. »Čemi de ti takši prstan, kak je moj ? Ve de ti premali na tvojoj roki," pravi deklina. »Ve ne trbe, da bi ga morao nositi na prsti.« „Kak pa?“ »Či bi ravno takšega dobo, bi te proso, da bi menila i bi jas tvojega meo.« „Te bi pa bila kak mož i žena“ se smeje deklina. „Prstan toga ešče ne včini, trbe plivanoša.“ Deklina se zasmeje i začne gučati drüge reči. Sama pa pripela guč na prejšnjo pot i pita: „Ti bi rad moj prstan meo?“ „Rajši od ne vem koga.“ »Zakaj ti neki bo ?“ »Meo ga bom!" »Ve je ne dosta vreden. Komaj tri rajnške." »Jaz ga ne bi dao za sto Srebrni koron." »Ne, mej ga !“ Števan je meo prstan v roki. Veseli je bio, da bi visiko v zrak skočo. Če bi prosila za plačilo srčno krv, dao bi jo rad. (Dalje sledi). Küpüjte srečke za Martinišše! Po 3 dinare! Maribor i mi. Vsem našim lüdem ešče izdak neide v glavo, da je tisto silje, štero so dobili naši ponesrečene! po toči, njim dano kak podpora. Vnogi nas primlejo, zakaj tüdi „Novine“ trdijo to, da bi bilo to za nas podpora. Iz edne fare so se pa lüdjé cilo javno zahvalili mariborskomi obrtnomi odbori za to podporo. Zato smo se obrnoli na ništerne lüdi iz te fare, naj nam odkrito povejo kak oni v svojem srci mislijo od te mariborske podpore. I povedali so nam: »V istini je dao mariborski oblastni odbor našim lüdem podporo s tem, da smo dobili silje ne da bi nam je trbelo naednok plačati. V tom je podpora, ar je Vnogi, Vnogi zmed nas ne meo penez da bi naednok plačao. Če pa vzememo ceno, po šteroj nam je Maribor zrnje Spravo, te pa nasprotno lehko povemo, da smo pri toj podpori mi na škodi. Če bi nem Maribor Spravo posojilo i bi se küpüvanjo zrnja pri nas organiziralo, bi meli mi dosta bogše zrnje i za kakši 20 do 40 procentov falejše i podpora bi na te način ščista inači izgledala. Nego ka si Znamo. Siromak, gda je v nevoli vzeme ka ravno dobi i hvaležni moramo biti tüdi za to podporo.“ To je domači odgovor, mislimo da je Odkriti i pošteni i brez najmenšega slaboga namena. Ka pravi Maribor ? V „Slovenci“ smo ednok čteli, da na vse pisanje različni novin od „čüdne podporno akcije“ mariborskoga oblastnoga odbora odgovori že mariborski oblastni odbor sam. Tüdi našim »Novinam" je bilo povedano od ednoga Člana komisije, štera je delila zrnje, da dobimo pojasnilo iz Maribora. Mi smo do zdaj nikšega pojasnila ali popravka ne dobili, pa tüdi v drügi novinaj smo ne najšli od toga nika. Povedali so nam pa ništerni lüdjé od mariborskoga oblastnoga odbora, šteri so nikelko bole Odkriti, da smo mi kakše podpore sploj vredni ne i da si bodo drügod dobro premislili prvlé kak nam dajo kakšo podporo. Istina je to. Mi sami priznamo, da smo podpore ne vredni i Maribor je tüdi preskrbo za to, da nam je dao takšo podporo, da ešče dnes ne vemo ne mi, ne oni, ali je dana podpora v istini podpora ali ne. Povemo tüdi, da smo nezavüpni. Takše so nas vzgojili naši prvejši gospodari i tak nas vzgaja tüdi Maribor. V dokaz njim povemo, da postajajo že tüdi pošteni primorski Slovenci v Italiji neodkriti i nezavüpni i v kratkoj dobi njim pride to v meso i krv. Živijo v takši razmeraj i si inači nemrejo pomagati. Tüdi mi si nemremo pomagati, da smo telko sto let živeli v takši razmeraj, da smo postanoli nezavüpni Ravno tak pa nemremo pomagati Maribori, če je on ešče daleč od toga, da bi si znao takše lüdi i takšo krajino na kakši koli način pridobiti. Sreča naša da je ne meo Zdajšnji Maribor naše krajine te v svoji rokaj, gda se je šlo za to, kam naj pripadne. Če so svojčas na Koroško ravno takše lüdi poslali, kak zdaj nad nas, te se ne čüdimo, da nemamo Koroške. Slovenci smo slabi vladalci, to vsi Znamo, ar smo ne meli prilike vladati. I to svojo slabo lastnost vidimo ravno mi, šteri živimo poleg vogrske i austrijske meje. V tej dvej državaj ravno kre meje vse najlepše vre- dijo, da človek naednok zapazi razliko med ednov i drügov državov. Proti notranjosti majo že vse malo bole zanemarjeno. Od naše krajine bi najraj ne povedali nika. Če povemo, da je naša krajina izdak kazenska krajina posebno za lüdskošolsko vučitelstvo. smo povedali vnogo — šteri nas razmi. Ne smo vredni. Zato naša reč tüdi vnogo ne vala v Maribori. Kelko smo mi kričali zavolo naši šum, ar nam je Maribor pravo, da moramo za vsakšo reč kričati, če ščemo kaj dosegnoti. Gospod velki župan nam je sam oblübo, da se zavzeme za to. Ešče dnes pa leži že na sprotoletje konfiscirani les i prhni, iz Maribora pa nega nikšega rešenja. Pač, kak smo zvedeli, je prišlo že dovolenje za novo sekanje v Kobilanskoj šumi tak, kak da je dozdaj vse v najlepšem redi bilo. Prosvetna upravava? Na ednoj šoli mamo, i to na enorazrednici tri upravitela z dekreti. Smejejo se i včijo vsi. Lüdstvo pa pravi; da se to z drügov rečjov pravi norca se delati. Na ednom mesti ma vučiteo 90 decé v ednom razredi i nemre dobiti pomoči, sosedna šola pa ma pri 90 vučencaj tri vučitele. I tak naprej. Da je ravno v zadnjem čási premeščena za kázen edna vučitelica k nam na edno z med najbogši mest, je niti nika novoga ne več. Žalosti nas tüdi, da nekaj podobnoga čütimo pri cerkvenoj upravi. Eden kaplan v našoj krajini je dobo kaplana, starejši domači gospod, z velkov farov i vekšimi uradnimi posli, že nad leto dni nema kaplana. I düšno živlenje trpi pri tom, to vidimo. Ka naj mi povemo k tomi ? Ne smo vredni i ne zaslüžimo. Teško je ali potrpeti moramo. Prej nemamo svoji lüdi zadosta. Pa ešče te malošto poslüša. Naj si prej preskrbimo lüdi s preka. Hvala ! Mi Znamo, da je v Maribori zdaj tak nikak, kak v tistoj Danskoj deželi po nekšem angleškom pesniki. Znamo pa tüdi, da smo mi, čeravno „neodkrit i nezavüpen“, vendar zdrav i pošten rod i da naše moči i sile rastejo. Zgodo- vina ne zameri nam, če smo zdaj takši, kakši smo, zameri pa tistim, šteri zdaj delajo z nami tak, kak delajo. Povedati pa ščemo ešče odkrito reč mogoče nede Škodila ne ednim ne drügim. 7. oktobra 1928. NOVINE 3 Murska Sobota. — Martinišče dobiva streho. Dugo je ne prišao les za rušt na Martinišče, kak je pa ednok les tü, je že tüdi postavleni rušt i te dni se bo že pokrivalo. Delo naglo napredüje i za silo bo zavod že to zimo gotov. — Novi okrajni sanitetni referent za Soboto Dr. Gregorc, je svoje mesto nastopo te dni. Slovenska Krajina. — Komisija za pregled Müre. Sept. 28. se je sestala od oblasti poslana komisija pri veržejskom mosti, da pregleda Müro. V to komisijo so bili povabljeni sledeči: štirje g. inženerje poči vodstvom inženira Celestina kakti Fišer, Juvan, Fajdiga, narodni poslanec Klekl i obl. poslanec Osterc, Poleg teh so se vdeležili pregleda še Mesarič župan iz Dokležovja i odbornik Gregor Sreš, župan iz Ižakovec, Kolenko, župan iz D. Bistrice pa vodni mešter Senčar. Ta komisija je preglednola celo Müro od Dokležovja do D. Bistrice, Štero pot je v ladji napravila. Ladjo je krètao z dvema veslačoma jako dobro Pétek iz Ižekovec. Ladja je Šla skoz lepoga prekopa, Šteri je zdaj delani na G. Bistrici. Komisija je na D. Bistrici pri župani napravila Zapisnik. V tom zahteva, naj se regulira cela Müra, predvsem pa tista mesta zdaj včasi, gde je Prebivalstvo v najvekšoj nevarnosti, da bi se moglo seliti. Tak se bo delalo na D. i G. Bistrici, na Melincih, na Krapji, v Bakovcih i za Petance, so te poslanec Klekl tüdi zavzeli na prošnjo Mürčanov tišinske fare. — Kongres tretjerednikov bo dnes pol treh v Črensovcih. Na kongres so povabljeni za govornika dr. Juraj iz Maribora. Bo lepo, pridite. — Tajnik naše stranke g. Celec Ferdinand se je zavolo slaboga zdravja oa plüčaj odpovedao teške tajniške slüžbe. Po triletnoj slüžbi, za štero se njemi zahvalimo, naj vživa sad svojega dela vu Vernosti pristašov. — Vodstvo stranke. — Napredüvanje našega rojaka. Dr. Kočar Jóžef, naš rojak iz Skakovec, bivši od vseh priljübljen glavar v D. Lendavi in nazadnje okrajni sodnik v Čakovci, je napredüvao i je postao sodnik kasacije (tablabiro) V Novom Sadi. Našemi rojaki, i stalnomi naročniki naših listov k tomi napredüvanji toplo čestitamo! — Delo dobijo: Več delavcov za betonska dela i 1 slüžkinja za vsa znotrašnja dela. Zglasiti se je na posredovalnici dela v Morski Soboti (poleg špitala). — Velika tombola Martinišča Lani je bila loterija letos bo pa tombola in to ravno na Martinovo dne II. novembra. Pri tomboli vsakši svoje včasi dobi pri loteriji pa ne. Zato more vsaki priti ali pa komi dati srečke. Dobitkov je na stotine. Med glavnimi so sledeči: debela čoka, biciklin, slamoreznica, vreče mele, lagev vina itd. Najlepše pa je to da so letos srečke po 3 din. Zato si vsaki lejko küpi več falatov ka tak več gvina. Ešče Povemo, da bo na Martinovo tüdi novo Martinišče blagoslavlano i to z velkov paradov. Küpüjte si srečke že zdaj. V vsakoj vesi je dobite naskori kak tüdi v Martinišči i drügih krajej. — Dr. Franc Klar, Zdravnik v Dolnjoj Lendavi, se je preselo s prvejšega mesta i ordinira v Glavnoj vulici Štev. 99. prvo nadstropje (nad davčnim uradom.) — Beltinci. Zadnja orlovska prireditev vsej naši Orlovski drüštev je jako dobro uspela. Tak člani kak članice ravnotak mlade gojenke i naraščaj so svoje vloge prav dobro rešili. Lüdstvo se je vdeležilo prireditve v jako lepom števili, med njimi je bilo posebno vnogo gostov iz Sobote i drügi krajov. Iz Beltinec sa mih bi pa lehko ešče več lüdi bilo, ar smo videli, da so ovači krčme i ceste okoli krčem jako pune naroda bile, ka beltinčarom ne dela ravno velke časti. Lepi so bili nastopi posebno članov, Šteri so jako enotno delali pa tüdi od niedni drügi nemremo praviti, da bi bili ravno gde slabi. Srezka načelnica iz Lotmerka je mela lepo zamišleni skoro pesniški govor, črensovski načelnik razloži pomen Orlovska i povabi naj pride kem več mladine v te vrste, na konci pa urednik „Novin“ v kratkom govori pozdravi orlovske vrste. V najlepšem redi se je vsa prireditev zvršila. Dr. ALBIN GREGORC, sreski sanitetni referent, se je priselo v Mursko Soboto i je uradno vsakši den od 8—10 vöre pri sreskom poglavari, nadalje od 10—13 vöre pa ordinira privatno v hiši g. REICHA blüzi Dobraya. — Lemerje. To nedelo bo blagoslovlena pri nas nova kapelica štero so postavili naši občani v čast sv. Križi. Če bo lepo vreme, pride iz Cankove procesija ob pol 10. vöri. Sprejem dühovnikov i gostov se bo vršo tam, gde se začne občina. Pri kapeli bo najprvle blagoslov, nato pa pridiga i nazadnje sv. meša. Kapelica stoji na bregi, je mala nego ovači v jako lepom slogi zidana. — Tečaj za brezalkoholno produkcijo se bo vršo v Soboti v Horvatovi brezalkoholni restavraciji dne 14 oktobra. Vsi, posebno vučiteli, gospodinje i kmetski gospodari, šteri se zanimajo za konserviranje sadja i brezalkoholno produkcijo, so vableni. Začetek ob pol deseti vöri. — Beltinci. Zadnjo nedelo, 30. septembra se je vršilo prinas blagoslavlanje zastave prostovolnoga gasilnoga drüštva. Ob osmoj vöri zajtra je bio sprijem gasilni drüštev iz sosedni vesnic, ob pol 10. pa blagoslovitev zastave, štero so opravili domači gospod plebanoš. Gospod kaplan Žalar so meli pri toj priliki lepi cerkveni govor, botra, mil. grofica Marija Zichi so pa darüvali izredno lepi trak. Kak hvalevredno moramo omeniti, da je beltinsko gasilno drüštvo ne napravilo pri toj priliki nikše veselice s popivanjom kak se to navadno godi. Ešče lepše bi pa bilo da ob takši prilikaj sploj ne bi nigdar vidili gasilcov v gasilskoj obleki vinjenih po krčmaj. — Županska zveza v Maribori je poslala dne 3. septembra vsem županstvom mariborske oblasti okrožnico, v šteroj so se zgodile ništerne pomote, ki je tü popravimo: 1). Odstavek drügi se mora glasiti: Od sklepov in rešitev komisije za ugotovitev dohodka zemljišč zavisi bodočnost našega kmečkega stanuu, ker bo ta komisija odločala o višini novega katastrskega čistega donosa (ne zemljiškega davka) itd. 2). Odstavek 5. se mora glasiti: Po došlih vesteh bi znašal količnik za Slovenijo okoli 23 (ne: 120), to se pravi, dosedanji enkratni čisti donos bi se pomnožil s 23 in produkt bi tvoril podlago za odmero nove zemljarine. 3). Odstavek 6. se mora glasiti: Ta količnik je pa odločno previsok. Našim razmeram odgovarja količnik v višini 10 do 20 (ne 80 do 100). 4). Odstavek 3. na strani 3. se mora glasiti: Osobito je potrebno, da se vlagajo pritožbe tedaj, če bi količnik bistveno presegal število 10—20, v katerem bi bil zemljišč davek večji od dosedanjega. — Kantorom. Rim. kath. verska občina v D. Lendavi razpišüje mesto kantora. Prošnje je vložiti do 7. oktobra toga leta na Župni urad v Lendavi. Obširnejša pojasnila se vidijo v razpisi med oglasi. — Fokovci. Od preminočega petka na soboto zvečer so pri Fokovcih odrezali neznani lüdje okoli 100 metrov telefonske žice i jo napelati od telegravske štange prek ceste na edno slivo v višini ednoga človeka. Opozarjamo naše lüdi, da stroške za takše delo, naj bo to že včinjeno iz norije ali pa iz hüdobije, nosi vsigdar tista vesnica, gde se to zgodi. — Küpüjte srečke za Martinišče ! Po 3 dinare! — Mi smo proti tomi! Podružnica lovskoga drüštva v Soboti je razposlala vsem našim Občinam naznanilo, da tisti, šteri nede njüv član, nede mogao biti zakupnik lovišča. Občine proti tomi protestirajo, ar na te način sploh ne bi moglo več priti do zakupa lovišč. Če nišče drügi ne smeo licitirati kak lovsko drüštvo, te to določi cene, kakše do se njoj vidle. V tom svojem pismi pa strašno naravnoč zapovedavlejo nam vsem kak se mamo ravnati i iti na roko tomi drüštvi. Naše občine si takši pisem ne dovolüjejo posebno ešče če je odspodi podpisani kak predsednik Anton Koder. Politični zapiski Vse so oni spravili. Okrožno sodišče v Soboti, okrajno sodišče pri Gradi, našo železnico, gimnazijo, vse so spravili demokratje — tak se mažejo po svoji novinaj. Kaj takšega lehko brdasijo od nás, ar mi njüvi novin ne čtemo od svoji lüdi pa itak znajo, da se na koj takšega nika ne razmijo. Samo to bi mi radi znali, če majo ešče sploj kaj obraza, gda tak strašno lažejo. Pošta upravništva. S. Števan, Beltinci 61. Novine i M. List dobite pri Ščap Ani. Razpis. Rim. kath. verska občina v Dolnji Lendavi Prekmurje razpisuje mesto organista. Dohodki: 1) stanovanje (3 sobe, kuhinja, klet, gospodarsko poslopje, vrt); 2) oratja zemlja in travnik 4 orale 100 ; 3) od mesta Dolnja Lendava 500 Din.; 4) 32 metrov drv ; 5) približno 100 mernikov rži (žita); 6) kolega mošta v času bratve; 7) od vernikov približno 200 Din.; 8) predpisana stola od 10.000 vernikov; 9) dolžnosti so v predpisih označene. Prošnje se vložijo na Župni urad v Dolnjo Lendavo (Prekmurje) in Sicer do 7. okt. 1928. Dne 8. okt. 1928. ob 10 uri je nastop v farni cerkvi. Priložiti je k prošnji krstni list in spričevalo o dosedanjem službovanju. Prosilec mora znati slovenski in madjarski jezik. Potniške stroške vsaki sam nosi. POZOR! V tovarni JOS. BENKO v MURSKI SOBOTI se dobi po fal ceni z mastjov zalijani ocvirki celi lagev kg. po 12 Din. posebno za siromašne ljudi pripravno. Dobi se tudi vsakši dan friški Špeh, mást. Trgovcom se daje posebni popust. Mislite že zdaj na bližajočo se zimo i küpite sebi edno dobro peč. Dobra peč je samo tista, štera z malo drvami dugo drži toploto. To je samo Zephir peč štera z 10 kg. drvmi segrevle 24 vör edno sobo. Brezplačen popis na zahtevanje. Zephir tvornica peči Subotica. Pazimo se od slabi mitacij. Priporočamo KOLINSKO CIKORIJO, ki je izvrsten pridatek za kavo. 4. NOVINE 7. oktobra 1928. Pobijajmo mühe. Mühe poleg toga, da so jako neprijetne, prenašajo tüdi vnoge bolezni i so za toga volo vzrok najrazličnejšim nevolam Ne mislimo pa mi dosta na to, da se mühe strašno hitro razplodijo, da bi je pa tüdi lehko jako hitro prepravili, če bi se malo potrüdili za to. Mühe namreč zdaj na jesen po večini spoginejo, samo malo ji ostane na drügo leto, štere na sprotoletje po več stotin müh zaplodijo. Za vsakšn müho, Štero zdaj v zimi bujemo, pomeni da bo drügo leto več stotin menje. I gda je tüdi ležej klati mühe kak v zimi? Trde so i počasne. Zato največ müh buje vsigdar tisti, šteri je v zimi kole, ar samo tiste zaplodijo novi zarod, štere prek zime ostanejo. Končno se je vendar odkrižamo in dobimo ključ od kapele, sv. Kozme in Damijana. Vprašani okolistoječe, če so kakšne orgije ali harmonij. Ja so orgije, ka trnok lepou igrajo. Te pa lejko malo probamo. — Samo je nesmite pokvariti. Nikaj se ne bojte. Pedagog že sedi pri »orgljah« in vlači registre sem pa tje, pa nič. Dolgo nič. Kdo se pa razume na te automobilska zavore ? Končno se nekaj posreči. Goni meh ! Pedagog pritisne na tipko, nekaj zacvili, ampak tipka mu je ostala v dlani. Hudiča, takih pa še nismo videil. Kar začni v as duru. Joj, kakšno kričanje in cvilenje je nastalo. Pusti vse skupaj, tipke pa deni nazaj. Za muzej so Automatične tipke ! Vsaka ti v dlan skoči ! Kapela je drügače čedna in snažna, tudi na lepem kraju je. (Dalje sledi.) Podperajte i čtite „NOVINE“! GOSPODARSTVO. Grozdje i bratva. Zadnje deževno vreme je vnoge vinske vérte spravilo iz tira. Pisali smo že v preminočoj številki, da so po ništerni krajaj prek Müre šteli naednok v veči mestaj pobrati grozdje, ar so se bojali, da bo preveč gnililo. Zdaj se pa sporoča, da so Vnogi v istini že pobrali i da se dobi že novi mošt po 6 do 8 Din. liter. Nego te mošt me komaj 18 do 14 stopinj cukra v sebi i takše vino je ne ravno za odajo. V naši krajaj smo ešče ne zvedeli, da bi že gde začnoli brati, čeravno Vnogi že velko silo delajo za bratvov. Prijateli i poznavalci goric priporočajo za zdaj eto: V tisti krajaj, gde začne grozdjo močno gniliti, naj se pobere ešče te dni, z glavnov bratvov se pa naj počaka kem duže, da bo meo mošt konči 18 do 19 stopinj cukra. Po večini je ešče grozdje, posebno rizling i drüge bogše vrste skoro vse Zdravo. Tej, šteri so nam proroküvati vreme, so letos ešče preci vganili i pravijo ‘da bo zdaj nastopno lepo vreme. Zavolo toga naj bi gorički vertovje počakali z bratvov konči do 15. oktobra, ar bo grozdje zdaj, če bo količkaj lepo vreme, naglo i lepo zorelo. Zavolo dežča je namreč kože grozdni jagod jako tenka i sunčni žarki bodo močno vplivali na razvoj cukra v grozdji. Zato prosijo vsi župani i pametni vinogradniki naj se ne prenaglilo z ranov bratvov ar bi na te način samo svojemi vini škodili. Penezi. Na ljubljanskoj denarnoj borzi se plača za : 1 Amerikanski dolar 56.93 Din, 1 Nemška marka 13.57 Din, 1 Austrijski šiling 8.03 Din, 1 Vogrski pengö 9.92 Din, 1 Češka krona 1.69 Din, 1 Taljanska lira 2.97 Din, 1 Francuski frank 2.22 Din. Cene. Zrnje Na ljubljanskoj blagovnoj borzi, vse samo ponüdbe, plačano v ednom meseci: Pšenica nova 285 do 290 Din. za oktober 300 do 308 Din. Mela nova 0 za 430 do 435 Din. Kukorica baška 345 do 348 Din ame- rikanska zacarinjena 300 do 303 Din. Oves, novi 265 do 270 Din, Ječmen baški, novi Očiščeni 315 do 320 Din. Žito 295 do 298, Hajdina, očiščena 300 do 305; Novi Sad, na blagovnoj borzi: Pšenica 242 do 265 Din. Oves 223 do 233 Din. Kukorica bač. 295 do 310 Din. Ječmen, bački, banatski i sremski 250 do 290 Din. Mela 00 350 do 370. Vse cene so vagonske i tam na mesti. Prevažanje se posebi zaračuna. Živina. Jünci (biki 9—7 Din. Krave debele 6-5 Din. Krave za klobase 4—3 Din. Teoci 12—10 Din. Svinje. Prasci 6 do 8 tjednov stari 200—300 Din. 3 do 4 meseca 350—440 Din, 5 do 7 mesecev 460 — 500 Din. Krmleniki živa vaga 9 do 1250 Din, mrtva 1450 do 17 Din. Kokoši, piščanci. Kokoši v Ljubljani 20 do 35 Din, v Maribori 30 do 45 Din. Piščanci v Ljubljani 10 do 30 Din, v Maribori 15 do 30 Dinarov. Krumpli v Ljubljani 2 Din za kg., v Maribori 1.50—1.25 Din. Lük v Ljubljani 3 Din 1 kilo, v Maribori pa 2.50 Din. Mleko. Na velko 1.25 do 2 Din, na placi 2.50 do 3Din. Belice na velko 1 do 1.25 Din. na placi 1.25 do 1.50 Din., Med 15—18 do 25 Din kila. Grozdje. Cena pri nas 8—12 Din, v Ljubljani 8—14 Din. Banatsko grozdje: portugiško 3—4 Din, navadno belo 4—5 Din, sortno grozdje 5—8 Din za 1 kg. Sadje. Grüške 3 — 6 Din, Jaboka 3—5 Din, Breskvi 4—6 Din 1 kg Slive v Soboti liter 3 Din, v Maribori 1 kg. 5 do 7 Din. (V Maribori ji največ tržijo po 8 do 12 sliv za dinar.) Orehi 8 Din, za kg. To so cene, kak se trži na drobno na placi. Cene na velko za jaboka i grüške 3 do 4 Din za kilo. Les. Jeličova stebla 1 kub. meter na železničnoj postaji košta 225 Din. trami 270 Din. Hrastova drva 15.50 za 100 kil. Trda drva 140 do 160 Din kub. meter, mehka drva 60 do 120 Din. Za kub. meter. Izjava. Nekak se je tü pa tam razširila govorica, da sam henjao z vrvarstvom (vožarstvom) i da neopravlam več toga posla. Naznanjam, da je to ne istina i da delam dobro i pošteno naprej kak do zdaj i da sam prisiljeni s sodnijov nastopiti proti tistomi, šteri bi ešče naprej razširjavao neistino od moje obrti. Temlin Mihael vrvar Beltinci. Mali oglasi. Slüžečka dekle poštena i delavna dobi mesto s 15. oktombrom pri uradniškoj drüžini v Soboti. Poizvedi se v UREDNIŠTVI »NOVIN«. Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovo. Pomočnike sprejme v trajno delo. Dijaško polje. 3 dni peš po Goričkem od 16. do 18. avg. VI. Druga krasna Partija je bila zopet od Trdkove do Doličev. Kakor po kakšnih serpentinah smo se spuščati v dolino, da smo morali zavirač, kar se jé dalo. Tam nekje na pobočju hriba so se slišali glasovi pastirjev: »Več popevje.« Kdo bi se potem ustavljati Doliška dolina je tudi nekaj zase. S severo-vzhodne strani jo zapira Trdkovski breg, v začetku je široka dobrih 100 m. In se vedno širi naprej do Küzdoblanja in še do G. Slaveč. V sredi doline žubori potoček, ki izvira prav iz Trdkovskega brega. Pobočja so pokrita na eni strani z bukovjem na drugi pa borovjem in smrekami. Tu pa tam človek vidi krasne „parke“, kakor za nalašč za sprehajališča, Pol ure smo že skoraj hodili, pa smo še vedno videli prav do kraja. Vsestransko je lepa in zanimiva. Pogled na Trdkovo i Doliška dolina sta lahko ponosna na svojo lepoto. V Doliški dolini smo imeli tudi kosilo na nekem hlodju ob potoku blizu neke trgovine. Mimo hodeči ljudje so nas z velkim zanimanjem gledali, kako pridno smo segali v nahrbtnike. Neka ženka nas je vprašala, kje smo bili na delu, če mogoče kje na Madjarskem. Ker pa na tako čudno in »poniževalno« vprašanje nismo bili pripravljeni, se eden hitro oglasi in začne na pol jezno razlagati naš visoki poklic. Seveda, ženki smo se smejali, ali kaj boljšega si ni mogla misliti o nas, kakor da smo kakšni prav zanemarjeni delavci. Do kolen blatni, brez suknjiča, v sami srajci in še rokavi zaviti do laktov, potem se še na Mode spravimo. Pozneje smo se čednili, zakaj nismo rekli, da smo kakšni zidarji in da sedaj iščemo dela. Potem smo se začeli prepirati, kdo bi bil mojster ... Nekako ob 1 uri smo prišli v Küzdoblanj. (Küzdomjan — Kozma in Damijan.) Tu smo imeli celi cirkus. Pridemo mimo neke trgovine in slišimo, da se nam neka ne popolnoma normalna deklica smeje in kriči in gre po lestvi dol proti nam. Mi vsi v smeh in tek. Ona za nami. Ko pridemo do kapele, ki je čisto blizu, je bila ona že pri nas. Najbolj se je smejala pedagogu. Gotovo so ji ugajali njegovi bujni svetli lasje. In kar ni hotela od nas pa naj smo jo še tako vstran podili. Odgovor je bil nerazumijive besede in smeh. Dva mizarskiva Vajenca (tišlarskiva inaša) stariva 14 do 16 let iščem iz okrogline Gornji Slaveč. Več se zvedi v uredništvi Novin v Soboti. Vajenca dečka iz dobre hiže sprejmem L. VUKAN, hotel Krona D. Lendava. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAVPLA ČEK v Murski Soboti, gostilna g. Bac a. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota , Cerkvena ulica 191. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI Št 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! HALO! GVÜŠNO ! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestüje po 8% do 9% . Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik ; FRANC BAJLEC.