Slovenec Katoliški list, za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 4«. JOLIET. ILLINOIB. 4. MAJA 191? LETNIK XXT1 Nemški podmorski Čolni tvorijo pretečo nevarnost. Tekom zadnjega tedna pogreznili 400,000 ladijskih ton. Ogrožajo obstanek Anglije in Francije, pa tudi varnost Združenih Držav. V senatu razprava o draginji. Financiranje zaveznikov. Samo na boj pripravljene čete se odpošljejo na Francosko^ Washington, D. C., 30. apr.—Vkljub strogi cenzuri, kateri je bila podvržena j včerajšnja izjava maršala Joffra, ki jo je maršal v francoskem jeziku prečital pred washingtonskimi časniškimi poročevalci, je gotovo, da člani francoske komisije priporočajo sledeče tri naredbe: 1) Takojšnjo odposlatev izvežbanih ameriških čet na Francosko, kolikor je razpoložnih. 2) Kolikor mogoče brzo prevožnjo kar največjega števila rekrutov na Francosko. 3) Izvežbanje teh rekrutov na Francoskem v sami bližini bojne fronte. V vojnem uradu niso nič kaj navdušeni za načrt, veibati ameriške čete v inozemstvu. Iz tega razloga so tudi maršal-Joffrovo izjavo pred njeno objavo "pregledali". Vkljub temu je pričakovati, da bodo v kongresu v kratkem zahtevali posla-tev ekspedicijskega voja. Posvetovanja, katera so imeli moči nekateri kon-gresniki in senatorji z vojaškimi člani francoske komisije, so služila tej svrhi in bila pač odgovorna za to, da so mnogi kongresniki danes navdušeno priporočali francoski načrt, ., **'' • Profit proti cfeftairi. Washington D. C., 1. maja. — V zbornici bili včeraj slišati skrajno ostri protesti proti predlogi o vohun-stVtt, katera predsednika pooblašča, prepovedati objavo poučil v zvezi' z deželno obrambo. Razni poslanci so zahtevali, da dobi predloga določno obliko, in da naj kongres izda določbe glede izvajanja predloge o vohunstvu, namesto dati predsednik« neomejeno oblast. Predsednik je danes objavil odredbo po kateri so vse telefonske in kabelo-grafske družbe dolžne, ravnati se pri pošiljanju in prejemanju poročil iz inozemstva strogo po predpisih, katere je izdal vojni tajnik. Namen odredbe je preprečiti, da sovražnik ne dobi nobenih poročil vojaške vrednosti. Za poslatev armade v Evropo. Washington, D. C., 2. maja. — Združene Države so pripravljene, poslati armado v Evropo, bržko bodo ententi-ni zavezniki smatrali za modro, odvrniti za njen prevoz potrebni tonski obseg od živežnega prevoza. Snoči je bilo končno naznanjeno, da je zavezna vlada ponudila ententinim zaveznikom čet, ali obenem tudi pefka-zala na to, da vsled vznemirjajočega pomanjkanja ladij na svetu ni priporočljivo, takoj prevažati armado na Francosko. Vkljub prigovorom generalnega štaba je uprava sklenila, ne čakati na postavljenje in izvežbanje velike bojne moči, ampak odposlati mala števila vojakov, kakor jih Francija resno želi iz moralnih razlogov, brž ko bo mogoče. Tu splošno mislijo, da se že najde kaka pot. Financiranje. Zakladnižki tajnik MeAdoo je snoči naznanil, da bo prva delna vsota francoskega in italijanskega posojila znašala po St© milijonov dolarjev. Dati se ifti&Jd 'takoj na razpolaganje obema vladama v pokritje potreb tega meseca. Italija prejme danes prvo delno izplačilo 25 milijonov dolarjev. Rusija tudi dobi denarja in o posojilu za Belgijo se posvetujejo pravkar. Nadalje se je Srbija obrnila za posojilo na Združene Države, ki se bodo tudi ozirale nanjo. Naznanilo prve naklade bondov, katero pooblašča vojni finančni zakon, se je zakesnilo, kakor izjavlja McAdoo ker se potrebe ententinih vlad še niso zadostno razvile za sestavo končno veljavnega programa. Vprašanje o draginj L Washington, D. C., 2. maja. — V senatu je prišlo danes v zvezi z živež-nim položajem v razgovor vprašanje o draginji Spekulantje ali dobičkarji so bili najostreje obsojani in neki senator je celo predlagal, "obesiti jih na bližnjem kolu, ali vtekniti v ječo." Nekateri zastopniki poljedelskih držav so zagotavljali, da ni "resničnega pomanjkanjkanja" na živilih v Združenih Državah. Senator John Sharp Williams je imenoval deželo histerično in označil vzrok draginje kot "več-jidel psihologičen" (dušesloven). Po njegovem mnenju utegne, "biti odgovoren za histerijo nedavno v nekem newyorškem zaveznem sodišču razkriti nemški podkupovalni sklad". Senatorja Nelson in McCumber sta tudi izjavila, da so vse bojazni neosnovane. Senator Borah je prorokoval vsemu svetu lakoto, če bo vojna trajala še dve nadaljnji leti in se ne reši živežno vprašanje. Preteča nevarnost. Washington, D. C., 2. maja. — Trgovinski minister Lane je danes na gu-vernerski konferenci in pred odsekom za deželno obrambo izvajal, da je vlada v Washington« izvedela, da so nem ški U-čolni tekom zadnjega tedna po-greznili $400,000 ladijskih ton, Tff Ufučevanje ladij da ogroža ne le obstanek Anglije in Francije, marveč tudi Združene Države s pretečo nevarnostjo. Pomorski department da se podrobno bavi z vprašanjem, kako il-staviti početje nemških tJ-čfchW)v-. Lane je izvajal, da misli* da bo vojna trajala še več let in zato da se morajo uporabiti vsi pomočni viri te dežele. Iz zanesljivega vira da je izvedel, da živežne zaloge v Nemčiji zadostujejo za nadaljnji dve leti. rinil iz New Yorka v Birkenhead, Anglija, s posadko 34 mož na krovu, med njimi 15 ameriških državljanov (9 v Ameriki rojenih). Parnik se je nahajal na vožnji nazaj do Združenih Držav, ko je postal žrtev nemškega U-čolna. Prvi ladijski pomočnik in 17 mož, med njimi 3 ameriški topničarji, so bili izkrcani. Potop druge ameriške ladje. * ondon, 2. maja. — Nadaljnja ameriška ladja — parnik "Rockingham", p9prej "Nebraskan" (4,408 ton) — je bila pogreznjena po nemškem podmorskem čolnu in šestnajst mornarjev je pogrešanih. Triintrideset mož posadke je bilo rešenih. Berlin povzročil vojno z Z. D. Kodanj,"30. apr. (Čez London.) — Maximilian Harden, nemški "enfant terrible", objavlja v zadnji izdaji svojega obzornika "Die Zukunft" nov članek, osupno drzen in odkrit, v katerem razkriva nemškim čitateljem "sramote, namene in pogreške" nemške vladne pplitike. Članek se bavi z vstopom Združenih Držav v vojno, dejstvo, katero je smatrati za skrajno resno, kakor z moralnega stališča kot znak slabosti nemškega poziva na nevtralni svet in iz-jalovljenja nemške zunanje politike, tako tudi z ozirom na težo, ki so jo Združene Države zmožne vreči na tehtnico. V članku omenja korake, ki so vedli do nemškega in ameriškega mirovnega predloga, proglas brezobzirnega vojskovanja s podmorskimi čolni in ameriško vojno napoved. Potem izjavlja "z drznostjo, ki ji menda nima enake hoben drugi nemški časnikar,"-, da je nemška mirovna ponudba tvorila samo most, čez katerega je bilo Nemčiji mogoče iti do brezobzirnega submarin-skega vojskovanja. predsednika Wilsona in njegovo politiko' ima g. Harden samo besede najvišje hvale. Uradno naznanilo o vojnih dogodkih. Na francoski fronti pojema ofenziva ententinih zaveznikov in se omejuje na topniške boje. Z DRUGIH FRONT MALO NOVIC. Prvi majnik v Avstriji in Nemčiji potekel mirno. V Petrogradu izgredi. bra. Streljanje s puškami in ogledovanje je bilo na ostali fronti. Berlin, 2. maja. — V več odsekih fronte princa Leopolda je bilo rusko topniško streljanje živahnejše in naše tudi sorazmerno. Francoska fronta. Ameriški mornarji žrtve. London, 30. apr. — Ameriška ladja za olje (tank ship) "Vacuum" je bila pogreznjena dne 26. apr. v Atlantiku. Kapitana in del moštva ter enega poročnika in devet topničarjev mornarice Združenih Držav pogrešajo. Tank-parnik je dne 30. marca pod poveljstvom kapitana S. Š. Harrisa od- m T 11 '' VMUI itS! ■M- > : **** m* rf .fer^V <» % J ^fl"! J&M&Sf f. XfoJkL'S»,tS Im&m i®1P mmM-m ^mmmmmmmmm i yT •"» " ** ■ J tf ■■ - ■. \ •i A | ^ ,,'V : -" A m< ji ■ 0 . 1 .4 a \ • r - .* * i ■ >■■ • ■t Mt« •kvt* X. <* i Nabor za Rdeči križ. Chicago, 111., 30. apr. — Rdeči križ v Chicagu začenja danes s kampanjo, s katero se ima nabrati 150,000 moških in žensk za družbino službo. Zlasti časopisja se hočejo poslužiti za to kampanjo z oznanili in članki, ki jih napišejo znani pisatelji. Pariz, 30. apr. — V mogočnem na-Laška fronta. padu v Champagni so Francozi osvo- jili več utrjenih linij zakopov v sose- Rim, 30. apr. - V Camonica-dolini -ini Mont Carnilleta in napredovali je sovražen oddelek prodrl snoči v eno I od soo do 1((K)0 jardov naših prednjih postojank pri Tonal-skem prelazu. Vkljub silnemu sovražnemu streljanju in takljanju skal so naše pomožne čete takoj zopet osvojile postojanko. Topništvo je delovalo včeraj v pre-stankih. Nekoliko živahnejše je bilo v Travignolski dolini ob izviru reke Costeana in na Goriškem. Ogledo-valne patrole so bile delavne ob fronti. Sovražnik je utrpel znatnih izgub in ujeli smo tucat mož, vštevši enega častnika. Ponoči so sovražni zrakopldvi spuščali bombe na vasice ob dolnji Soči in napravili nekaj škode. V povračilo so naši zrakoplovi bombardovali sovražno zrakoplovsko opirališče blizu Trsta in se vrnili varno. Rim, 1. maja. — Topništvo je streljalo v prestankih včeraj ob vsej fronti, ^Igčno je bilo streljanje v Vipavski dolini in na severnem koncu Krasa do noči. Obojestransko ogledovanje je povzročilo več patrolnih spopadov. Ujeli smo nekaj mož, vštevši enega častnika. Sovražni pomorski zrakoplovi napadajo ob dolenji Soči. Nekaj škode so napravili. Rim, 2. maja. — Topništvo je bilo posebno delavno včeraj na Asiaški planoti in na Krasu. Sovražni poskusi prodreti v naše linije v Ledronski dolini, severozapadno od Tolmina in ob srednji Soči, so bili takoj odbiti. London, 30. apr. — Britanci so porazili napade na nove postojanke bli-zu> Monchyja. Berlin, 30. apr. — Britanci so izgubili 6,000 mož blizu Opyja in deset "tankov", katere so Nemci razdejali. London, 1. maja. — Pariz poroča poraz močnih nemških protinapadov južno od Maronvilliersa, s težkimi izgubami za sovražnika. Britanci so v napadu severno od Ypresa ujeli nekaj Nemcev. Berlin poroča odbitje francoskih napadov vzhodno od Courcyja in v Champagni. London, 2. maja. — Topništvo odriva pehotne boje na zapadni fronti. Pariz poroča odbitje manjših nemških protinapadov. Berlin poroča odbitje težkih napadov blizu kraja Cerny ob reki Aisne ip ob reki Chemin-des-Dames. Brazilija ostane nevtralna. Rio Janeiro, 29. apr.—Brazilska vlada je potom proglasa naznanila svojo nevtralnost v vojni med Združenimi D.ržavami in Nemčijo. Težavno delo. Washington, D. C., 30. apr. — Tu zborujoča konferenca, ki se trudi do gnati vzroke visokih cen živilom, je danes začela svoje delo. Komisija je sestavljena iz zastopnikov zaveznega trgovinskega urada in državnega živežnega urada. Dognati je predvsem, kako velike so živežne zaloge v deželi, potem se ima dognati, ali so bili protitrustovski zakoni prekršeni. Na gospodinje v deželi se ima izdati poziv, naj skrbe za največjo varčnost. Pekovska stavka. Photo* by American Press Association. | BOSTON ZOPET POKAZAL SVOJ GOREČI PATRIOTIZEM. Boston, starodavna in novodobna zi-*>el ameriškega patriotizma, je nadel svojo vojno barvo v {istem trenotku, ko je brzojavka naznanila, da se je kongres zbral k posebnemu zasedanju. Največja zastava, ki so jo kdaj razvili ... _____________-■■■-.j.^. '.j-jl-i n neveljavni, vendar izrazi, ki so vsled njih nastali, ohranili so se do dandanes, četudi 7. nekoliko premenjenimi Pomeni. V modernem dušeslovju pa se šteje 'humor' med prijetna čuvstva in sicer ona, katera nam vzbuja kak čustva in s'cer ona, katera nam vzbuja kak smešen predmet, zaradi česar jih tudi imenujemo čustva smešnosti. Da bomo mogli torej kolikor toliko duše-slovno razložiti, kaj je humor in kako nastane, treba nam pojasniti najprej vzrok in nastanek te vrste čustev 8l>loli, in šele potem se nam more po-srečiti, da pojasnimo nekoliko tudi Pojav, katerega smo namenili za jedro t<: razprave. Na tej poti svojega razganja pa se bomo opirali pred vsem na dušeslovje Hoeffdingovo, s čimer nismo mislili reči, da bi se vseskozi V>1n slepo po njem ravnali ali da bi nič 8vojih misli) ne pridejali. Čustva smešnosti, med atera, kakor spada humor, razlikujejo se na Znanje od drugih prijetnih čustev po s'nehu, ki ga vzbujajo v človeku. Smeh "anireč navadno nastaja vsled kakega pl'ijetnega čustva in je njega fizični Pojav. Le redki so slučaji, da se pokaže iz čisto fizičnih vzrokov, ne da bi v njem kazalo dušno stanje. V zad-11)0 vrsto spada smeh, katerega nam Povzroča ščegetanje, zlasti na podrtih. S histeričnimi boleznimi je Veckrat združen tudi smeh. Stari pisatelji pripovedujejo, da je na otoku : a,'diniji rastlo čudno zelišče, katero Jc Povzročalo krčevit smeh, ako jc je w ko 0 Povžil; ta smeh se je zato imeno- val sardonški smeh, in gladijatorji, katerih prečna mrena je bila ranjena, umrli so baje s smehom na ustnicah. Istotako često opažamo na obrazih mrličev poteze, podobne onim pri sme janju. Te vrste smeh je zgolj fizična priazen in i nič drugega kakor tako zvano refleksno gibanje, to je tisto gibanje nekaterih naših mišic, ki na stane, ne da bi mi hoteli, in pogosto tudi, ne da bi zato vedeli. To se zgo d'f, če (centripetalni) živec, po kakem vtisku zdramljen, dovede ta vtisek do možganov, možgani pa ga pošljejo po drugem (centrifugalnem) živcu na oni del telesne periferije, ki je z vzdramljenim živcem v dotiki, in vz-bude tako ondotno mišico, da se zgane. Tako se po mnenju Heckerjevem s ščegetanjem krvne cevi na ščegeta-nem telesnem delu ritmično zožujejo, vsled česar se krvni pritok k možganom ritmično ovira, to pa vpliva na One mišice, ki posredno omogočujejo smeh. Tudi šele nekaj tednov stari otroci se smehljajo; vendar pa, ker se to godi navadno le, če jih kdo ljubimka, če so nasičeni ali v spanju, zato tega smeha ne smemo smatrati za zgolj refleksno gibanje, temveč često tudi za izraz prijetnega telesnega razpoloženja. Nekdaj se je mislilo, da je možnost smejati se lastna le človeku, tako, da se je ta lastnost smatrala za specifično človeško in se je zato v definicijo pojma 'človek' sprejel tudi znak 'animal risibile'. Vendar se baje tudi opice smehljajo in smejejo, kadar jih kdo ščegeta ali se jim da dobra hrana itd. Druge živali pa to, kar človek s smejanjem, na kak drug način izražajo, n. pr. pes z veselim lajanjem ali mahanjem z repom. Seveda pa more ta živalski 'smeh' biti izraz le zelo primitivnih čustev. Navadno je smeh, kakor smo že zgoraj omenili, zunanji znak prijetnega čustva. To pa se provzroča pri človeku, stoječem na nizki stopinji o-mike, največ po samoohrambi in sa-močutju; zakaj njemu je življenje v prvi vrsti trud za obstanek, zato mu pa vse, kar pospešuje njegov obstoj in s tem samočutje, napravlja tudi prijetno čustvo, ki se na zunaj kaže s smehom. Opažamo te vrste smeh zlasti ondi, kjer se bije hud boj za obstanek, ki se pa slednjič konča z zmago, tako da je poražen nasprotnik, kateri je prej pretil uničiti življenje. Tako so od veselja poskakovali Homer-jevi junaki, kadar so pobili kakega sovražnega junaka. Med veselimi vzkliki ljudstva je peljal zmagoviti rimski vojskovodja v slovesnem sprevodu premaganega kralja, njegovo družino in druge imetnike skoz Rim. Vesele slavnosti slede tudi dandanes zma gam, velikim in malim, pridobljenim na bojnem polju ali v zasebnem življenju: jeden se raduje na stroške drugega. — Prijetno čustvo, ki nastane vsled sa-močutja, vzbujenega in okrepljenega po rešitvi in osloboditvi, pa učinja pri ljudeh surovega srca lahko za-.sramovanje podleglega nasprotnika. Misel na prejšnjo njegovo moč in sedanjo onemoglost vzbudi v surovežu nagon osvete, ki se v barbarskih časih in pri barbarskih narodih kaže v grdem ravnanju z ujetniki in v oskrunje-vanju mrličev. Svetovna zgodovina nam nudi nebroj takih žalostnih vzgledov, in tudi tekoča kronika zločincev in njih zločinov nam kliče vedno spomin, kako daleč so še tudi najbolj omikani narodi za idealom človeške družbe. Sicer pa se bodo taki izbruhi čustva smešnosti prikazali v bolj ali 'manj brutalni obliki tako dolgo, dokler se boj za obstanek ne olajša in ne oblažijo srca ljudske množice. Iz ravnokar omenjenega > razkladanja smo razvideli, da je tudi moč važen činitelj smeha; le tedaj se komu smejemo, če je v kateremkoli oziru slabši od nas, ali če vsaj mislimo, da je. Zato je smeh ostro orožje, katero se lahko z velikim uspehom rabi proti nasprotniku. Iz istega razloga pa tudi ni nikdo rad zasmehovan. Vsakdo hoče veljati vsaj toliko, kolikor njegovi vrstniki; naravno je torej, da mu mora neprijetno biti, če se stavi v ka-teremsibodi oziru pod nje, kar se mu pa ravno z zasmehom očitno pokaže. Pripoveduje 9e sicer, da je Sokrat med predstavo Aristofanove komedije "O-blaki", v kateri ga je pesnik hudo napadal, nalašč vstal, češ, da bi mogli gledalci karikaturo primerjati z originalom. Pa takih Ijudij je pač le malo, ki bi mogli zasmehovanje prenašati s Sokratovim humorjem. Vsaj preprostega človeka navadno ne moreš prej in hujše razjeziti, kakor da ga zasmehuješ. 2e s tem, da je kaka stvar od jedne ali druge strani smešna, kaže se, da ni popolna in ne zasluži neomenjene veljave. Zato pa radi iščemo smešnih peg ondi, kjer sc zahteva avtoriteta in priznanje. V tem slučaju je smeh pojav čuvstva moči in osloboditve in je kot tak smrtni sovražnik vsega, kar hoče biti vzvišeno.' Zaradi tega se pa nam tudi vidi v situvacijah prisiljene resnosti marsikaj smešno, kar bi nam v drugem položaju ne moglo vzbuditi smeha. 2e to, da se more kaj brez volje ali čelo proti volji gospodujoče avtoritete zgoditi, provzroči zavest slobode in s tem smeh. Isto opažamo vsak trenutek v šoli: najneznatnej- ši dogodljaj, ki se pripeti proti volji učiteljevi, vzbudi med učenci veselost. Naravni predmet čustva smešnosti pa postanejo one avtoritete, katerim se je začelo gospodstvo majati. Jasen vzgled za to nam podaje nastanek komične poezije Aristofanove v starih Atenah in Moliere-ove na Francoskem. Istotako morejo politični šaljivi listi prospevati le v republikah in ustavnih državah, kjer je zavest slobode dovolj razvita, da se izraža v smešenju slabih stranij ljudstva odgovorne vlade in njenih organov. Vsaki smešni stvari pa je lastno, da se v nasprotju z vzvišeno stvarjo pokaže v vsej svoji slabotnosti. Pogoj je, da smo se nekaj časa pustili po kaki omami trapiti, ali da smo česa z gotovostjo pričakovali, kar se na-krat izgubi v nič. Vzbujena in takoj zopet prevarjena želja ali nada draži k smehu. Jednak učinek ima naknadna oslabitev iz kakega mučnega in nevarnega položaja. Vsak dovtip nastane na ta način, da se naša pazljivost vzbudi in napne s tem, da se nam za-pletek napove, na kar se pa na mah zapletek in razpletek pokažeta nična. Ostro nasprotje torej povzroči čustvo smešnosti. Za vzgled bodi tukaj ta-le mična dogodbica, posneta iz zgoraj omenjene knjige: Pred nekaj leti se je igrala v pariškem gledališču gluma, v kateri je nastopila med drugimi tudi oseba, ki je od začetka igre molče sedela v nekem kotu odra, ne da bi se kaj vmešavala v dejanje. Gledalci so ugibali, kaj vendar tukaj sedi. Slednjič jo pa neki igralec nagovori, na kar mu drugi igralec pretrga govor, rekoč: "Ne nagovarjajte ga, zakaj on je gluh." Sedaj se je torej zvedel vzrok njene pasivnosti. V tistem trenutku pa se oglasi ona oseba sama in pravi z zelo žalostnim obrazom: "In nem." To je vzbudilo burni smeh med gledalci. (Gluma je bila parodija nekega diplomatičnega kongresa, ki se je sešel, da bi uredil tedanje grške razmere. Grški zastopnik je imel sicer pristop k temu kongresu, ni pa smel posegati v obravnavo.) Da Se vzbude čustva smešnosti, je velikega pomena tudi logično protislovje. To se pokaže ravno pri kontrastu ali nasprotju, kjer dve misli ali dva vtiska zadeneta drug ob drugega, zadnji vtisek pa to uniči, kar je prvi učinil. Preprost vzgled nam podaja smešno mesto navedene igre: Igralec gluh in nem — pa vendar govori. Zlasti igra važno ulogo logično protislovje pri dovtipih, ironij in sarkazmu, v katerih pojavih mora vsikdar tičali tudi protislovje. Ob vsem tem pa je bistvo vsega smešnega vendar le čustvo, ne logično spoznanje, kar moremo iz tega posneti, da to, kar nam vzbuja smeh, ne vstrpi ponavljanja, prav tako, kakor druga čustva ne, dočim se pa logično spoznanje uri in krepi s ponavljanjem. Dovtip neha biti za nas dovtip, če ga pogosto slišimo, resnica pa ostane vedno resnica, čeprav se nam storat pove. Ker pa smešni predmet le tedaj povzroči čustvo-smeš nosti, ako njegovo smešno stran razumemo, potrebna nam je seve v ta namen tudi primerna naobrazba duha, kakor je pogoj za kontrastni učinek barv, da je oko v toliko zdravo in razvito, da vsako barvo zase vidi. Znano je, da, čim boljši je dovtipf tem težje ga je i napraviti i razumeti. Blagodejno zrnce človekoljubja pa zadobi čustvo smešnosti, ako ima za podlago vesoljno ljubezen ali simpatijo, kakor imenujejo modroslovci vsa bitja obsegajočo ljubezen. Če veže namreč smejočega se s predmetom smešnosti ozka prijateljska vez, tedaj nastane novo in posebno čustvo. To se zgodi, če se smejemo nad tem, kar smo prej kdaj sami storili ali rekli; rogamo se tako sami sebi, čeprav tedanje nespametno ravnanje svoje drugače sodimo, kakor pa kdo drugi, ki je je opazoval le od zunaj ali kot nasprotnik. Koga zasmehovati, do kogar imamo simpatijo, je pa prav tako, kakor se sebi samemu rogati. V takem slučaju ima čustvo dvojno stran: jedno, katero nam vzbuja slabost zasmehovanega predmeta, drugo, katero povzroča istega predmeta vrednost. Tako se smejemo detetu, ko opazujemo njegovo najivnost, nerodnost ali nepotrebni strah. Čustvo smešnosti je pa združeno s simpatijo do deteta, ker vemo, da ima njegova narava zdra vo jedro, vsled katerega se bo iznebilo sčasoma teh lastnostij. Zato je pa tudi ta smeh različen od onega, ki ga nam naprayljajo jednake lastnosti od-rastlega človeka, od katerega ni več pričakovati, da bi se jih otresel. Neka srčna vez torej veže smejočega se S predmetom smešnosti, zaradi česan nedostaje takemu smehu one pikrosti, ki je lastna zasmehu. V čustvu smešnosti, imajočem za podlago simpatijo do smešnega predmeta, pa obstoja hu-" mor. Ta pa je lahko več kakor hipno stanje; razvije se namreč tudi tako, da je temelj za svetovno naziranje, torej stalna lastnost kakega človeka, o katerem zato pravimo, da je humoristi-čen, poln humorja, šaljiv. Tako naziranje ima sicer odprto oko za minljive, žalostne, brezumne in disharmo-nične strani sveta in jih stavi v ostro nasprotje z vsem, kar je vzvišeno in pomenljivo, vendar pa se je v avojem globokem sočutju na vsa živa bitja in v svoji trdni veri na nadčloveško moč, ki vlada v naravi in zgodovini, otreslo vsake pikrosti. Sprijaznilo, se je z izkušnjo, da ima tudi vse vzvišeno svojo mejo, svojo končno stran, in njegov smeh nad malim in končnim ne Žabi, da more tudi to biti posoda, v kateri je shranjena draga vsebina. V spravi je torej z minljivostjo vsega vzvišenega in z nepopolnostjo sreče in ve, da se skriva mnogokrat tudi za neznatno in borno zunanjostjo dragocen znotranji zaklad. Prava komična poezija ne sloni samo na zavesti slobode, ampak tudi na humorističnem naziranju življenja. In ravno po takem naziranju se razlikuje od zabavljivega pesništva ali satire, v kateri prevladuje antipatična smer, naperjena proti posamezni osebi ali stva ri. Moč, na katero se opirata humorist in komični pesnik, ni njuna lastna o-seba v nasprotju s kako drugo, ampak prav s tem, da smešita nizkost in brez umnost, branita resnico in pamet, kar nam torej v vsej ničnosti kažeta, je samo ona stran, ki v smešnem predmetu resnici in pravici nasprotuje, dočim se njegove dobre lastnosti rade pripoznavajo in upoštevajo. Zato če koga do kogar imamo simpatijo, še toliko smešimo, nazadnje vendar čutimo potrebo pristaviti, da je prav za prav le dober človek; na drugi strani nam pa tudi tisti našega smešenja ne bo v zlo štel, vedoč, da se mu ne po-smehujemo iz slabega namena. Neprisiljena zabava v prijateljskem krogu prihaja ravno odtod, da se zaradi medsebojne simpatije družbenikov prosto gibamo v govoru, da torej ni treba, kakor pravimo, paziti na vsako besedo: zabavne pušice se brez pomišljanja izpuščajo sedaj na tega, sedaj na onega navzočnika. Sokrates pravi v Platonovem Simpoziju, da isti mož, ki piše tragedije, more pisati tudi komedije, to je, da je vsak pravi pesnik tudi humorist. Ta Sokratova trditev je v toliko resnična, da znani izrek 'poeta nascitur' velja tudi o humoristu: lastnosti, ki delajo koga humorističnega, so prirojene in ne priučene. Ker je, kakor iz našega izvajanja sledi, čustvo podlaga humorju, je humoristu pred vsem treba nežne in vsestranske razvite čustvenosti, v kateri pa mora biti iskrena simpatija do vesoljnosti. Vendar rahla čustvenost sama brez primernega proti-težja v razumu in pameti lahko privede v mehkužno sentimentalnost in javkajoče svetožalje, lastnosti, ki liki lenoba ovirata vsako pozitivno delovanje. Zato morata biti razum in pamet dovolj močna, da jo vzdržujeta v pravih mejah. Ker je pa humor v mnogih slučajih, zlasti kadar je oprt na dovtipe, učinek logičnih nasprotij, potrebna je humoristu tudi duhovitost; ker logična nasprotja na mah, brez dolgega pomišljanja najti — ravno v naknadnosti je velik del njihovega u-činka — more le duhoviti človek. Kakor pesnike, tako nahajamo tudi humoriste v vseh slojih človeške družbe, med omikanci in neomikanci. Vendar pa je onim in tem neke naobrazbe treba, da pridejo do priznane veljave. Pesnik brez širšega obzorja, ki bi ga povzdigalo nad ljudsko množico, je v najugodnejšem slučaju le naroden pes nik, istotako ostane humor preprostega človeka le samorasla šaljivost. Na drugi strani pa velika učenost navadno ni lastnost niti pravega pesnika niti humorista. Razlagamo si to dejstvo pač tako, da priučenjakih često razum preveč prevladuje čustvenost. Iz neprimerne prevlade razuma nad čustvenostjo izvira tudi ona razvpita učenjaška suhoparnost; kajti razum sicer sveti, greje pa le srce. Da bi pa popolnoma pritrdili omenjeni modrijanovi trditvi, brani nam izkušnja. Zgodovina svetovne književnosti nam sicer našteva lepo število odličnih pesnikov, vendar med njimi le malo znamenitih humoristov. Slavnoznani so Aristofanes in Shakespeare ter pisatelj romana 'Don Quixote', Cervantes. Med slovenskimi književniki se pa odlikujeta po humorju Erjavec in Levstik. Bodi pa humorist pisatelj ali ne, imej več ali manj zdravega humorja, nikomur ni tako lahko zase pridobiti srca človeška kakor njemu. Vsaki družbi je dobro došel, vsake ljubljenec; zakaj duhoviti pogovori o različnih strokah človeškega znanja so sicer prijetno budilo in razvedrilo duha, vendar na višek privedejo veselost vedno le pomenki, zasoljeni s humorjem. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICS) "A. S." Ali je deževnica čista? Vodo, ki pada iz oblakov, smo vajeni smatrati za najčistejšo, kar je premore narava; in vendar ni tako. Preden pade kapljica dežja na zemljo, preleti pogostoina zračne plasti, ki so bogate tujih snovi; sprejme jih vase in dospe na tla nesnažnejša od katerikoli druge vode. Deževnica v Parizu vsebuje n. pr. obilico soli, ki jih dviga veter s cestnim prahom v zrak; v Manchestru, slovitem angleškem industrijskem mestu, pa je v litru deževnice pogostoma do 1 gr. tujih snovi. Tolažba. Gospod (k brodarju, ki pelje čez reko): "Kaj pa če se potopimo?" Brodar: "Nič-se ne bojte gospodi Lani sc je vtopil tukaj sicer moj brat, pa smo ga zopet našli." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kcčevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupan&ič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Le*t Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovick Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere« Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, III.: Anton Kastello in Ja kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Griču Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekao Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorick Steelton, Pa,: A. M, PapieK. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. 1 Valley, Wash.: Miss Marie Torkar, Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nima mo zastopnika, priporočamo, da m zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo venski naselbini. Uprav. "A. S." FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji. 1506 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R. Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih. Podpisani sem tehnično izučen stavbe nik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane. Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi. F? ANK GRUM. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257 Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SM0DKE. Sobe v najem in Lunch Room. Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO. Prim eni dobita vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam ▼se vrste amerilcanske in starokraj-ske ura in zlatnino za ▼saka delo jamčim. SLOVENCI in HRVATI pa celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo rež, pilita mani kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo ia dajamo fine cigare: -—Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Kochevar, Chicago^ Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, IOJr Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti S ROYAL CLEANERS AND DYERS 604 Collins St., Joliet — Chi. tel. 25M. I. BERZAK & CO. Dopeljemo na dom v zavitku brez vsa-ke gube. The Will County National Bank of Joliet, Illinob, Prejema raznovrstne deium aUff) Mr pošilja denar na rj« dele iTtta. Kapital in preostanek «300,008,0». J 901 N. Hickory St. JOLIET, ILL. Antonija Rifel izkušena In diplomirana B-A-BIOjAU 907 N. Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111. Bell Phone 78». Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli I C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedai*. HENRY WEBER, kaiir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo ' lej postregli z najnižjimi tržnimi e*> nami. Mi imamo v zalogi vsakovnfr« nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki tat trdi les, lath, cedeme stebre, desk tag šinglne vsake-vrste. Naš prostor je na Desplaines mlM blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t* bomo zadovoljili in ti prihranili deaaiv W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vovhr DES PLAINES IN CLINTON ST«, Garn&ey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bids. Oba tel 891. JOLIET, ILL, John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in t rita« najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki pren«^ TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, TTT Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pel leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati...Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. frvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 6. maja Nedelja Janez Ev. 7. " Pondeljek Stanislav škof. 8. " Torek Zjav. Mich. 9. " Sreda Gregoriaus Naz. 10. Četttek Izidor, spoznav. 11. " Petek Mamert, škof. 12. " Sobota Pankracij, muč. KAKO SI LEPA! Kako si lepa, moja Mati! Mrjo pred tabo žarki zlati, Marija! Ko tiha noč na zemljo leže, nobena zvezd te ne doseže, Marija! Pred tabo solnca luč ugaša, lepota tvoja jo prekaša, Marija! Ni limbarjev še plan rodila čistejših kot si ti, Premila, Marija! Kar lepih slik je v duši moji, le senca vse so proti tvoji, Marija! M. Elizabeta. IV. NEDELJA PO VELIKI NOČI. Kakor sv, Pavel, tako tudi vsi drugi apostoli niso nehali ljudi spodbujevati, da se varujejo nečistosti. V vsakem listu vsakega apostola najdenjo besede, s katerimi nas svari pred tem najhujšim sovražnikom človeškega rodu, nečistostjo in ničemurnostjo in vsem, kar napeljuje v nečistost. Veliko je skušnjav, katere človeka nadlegujejo. Mnoge se pojavijo od časa do časa, kakor nanese prilika, toda največjega skušnjavca pa nosi človek s seboj; ta skttšnjavec je človeško telo samo. ' Človek ima dvoje oči, katere hočejo vse videti. Izmed vseh čutil je vid najhitrejši, najdalekosežnejši in njegov vpliv presega vse druge. Kako hitro se oko vpre na pregrešno stvar in to kar vodi v greh. Oči gledajo in se vesele in vžgo vso dušo v strastnem plamenu. Smrt, to je smrtni greh, je prišla v človeško dušo pri vseh oknih; z drugo besedo, skozi oči. Kdor tfe hoče varovati greha nečistosti,, mora čuvati svoje oči, kakor zadržuje človek mladega konja, ču,vati jih in imeti pod oblastjo, obrniti jih stran in zapreti ter jih tako popolnoma obvladati. / : Druga skušnjava je nedostojna o-lileka, to je taka obleka, katera ne pokriva dovolj telesa ali pa ima ta namen, da vzbuja v drugem strast Odkar obstoja cerkev, so se vedno go- vorniki bojevali zoper nespodobno o-bleko, ker vzbuja skušnjave in daje pohujšanje. Izgovorov pa je bilo tudi vedno dovolj, češ, da je bolj zdravo, dobro proti vročini, ker je navada in moda. Če je moda nespodobna in vodi v greh, je ne more nobena stvar na svetu opravičiti. Nobena grešna priložnost pa ni bolj nevarna, bolj pogosta in pogubonosna, kakor slaba družba. Kdor se takoj od kraja ne varuje slabe družbe, ne more ohraniti čistega srca. Kaj se zgodi, ko se zmeša čista voda z blatom? Blato ne postane čisto, ampak voda blatna. Po čem pa spoznamo, da je gotova družba, prijateljstvo ali znanje slabo? Leva se spozna od daleč po rjovenju, kačo po sikanju. Kako spoznamo slabo družbo? Po rjovenju, to je, nespodobnem petju; po sikanju, po nespodobnem jeziku. Pojdi stran, kakor daleč mogoče od ljudi, kateri prepevajo nespodobne pesmi ali grdo govore. Se večja nevarnost pa so menda slabi listi. Njihovo število je veliko, poceni so, lahko se jih sposodi in lahko skrije. Njihov strup je vabljiv. Če pa se spomnimo na ljudi, ki jih beremo in zlo, katero^take tiskovine povzroče, se prepričamo, da kdor ne varnost ljubi, se v njej pogubi. Nespodobne igre in plesi tudi pod žigajo greh zoper šesto in deveto za poved. Vse igre gotovo niso nespo dobne; toda če kdo vidi tvarino, katero nudijo radovednemu očesu in ušesom v različnih glediščih, se ne more nihče več čuditi, kako da nečistost in zlo rasteta in se vkorenjujeta globokeje in globokeje, njihovi valovi bijejo prav ob otroška srca, njihovi valovi ne prizanašajo starim in sivolasim. Če se bo igra splačala, se da računiti le, če je nespodobna. Lastniki gledišč že gledajo, da dobe to, kar ugaja ljudem. Eno gledišče napravi več škode, kakor je more popraviti deset cerkev, ker je lažje podžgati strast, kakor pa jo ukrotiti. Izdelova-telj premičnih slik je vprašal svoje odjemalce, ali hočejo dobre ali slabe slike. Dve tretjini so odgovorile, da slabe. O igrah bi lahko rekli, kar je rekel sv. Frančišek o gobah: Najboljša je za nič. Ravnoisto velja o veselicah in plesih. Ne maram reči ničesar preveč in reči, da je vsak ples greh. Kar hočem reči je to, da so plesi, kakoršnih se ne manjka dandanes, trajajoči pozno v noč, pri razbrzdani 'godbi in v sumljivih prpstorih, vedna nevarnost, katera vodi v nečistost, bodisi že v mislih, željah, besedah ali dejanjih, ali vsem. Mladi ljudje obiskujejo take plese, kjer je gibanje preveč Svobodno, vživanje pijače preobilno. Vse to pa obiskujejo ljudje, kateri so v najbolj nevarni starosti, ko je najložje vzbuditi v njih strast. Namesto vodnika si izvolijo zapeljivca. Gotovo je, da bodo časopisi*še vedno polni plesnih oznanil, četudi se veliko govori zoper nje, saj takih ljudi se ne vidi navadno v cerkvi, kateri obiskujejo take prostore. Taki prostori srkajo kri in mozg iz poštenega družabnega življenja; tako prostori so nevarni obnašanju, samovladi, naprednosti in predvsem nedolžnosti. Vsakdo lahko vidi, da čim boljša je mladina, tem manj se je vidi na takih prostorih. Čim manj se mladenič obvlada, tem pogosteje se ga vidi na takih zabavališčih. Še dve stvari ste, katere vodite v nečistost: pijančevanje in lenoba. Že pagani so rekli, da pijančevanje in nečistost ste združeni. Kjer je prvo, ne bo dolgo manjkalo druge. Kdor se hoče varovati nečistosti, mora gledati, da je zmeren. Življenje bnez dela in pohajkovanje vodi tudi v nečistost. Zakaj je gorski studenec vedno čist, kakor zrcalo? Ker njegova voda nikoli ne stoji. Začne se visoko v gori in hiti naprej noč in dan po soteskah in dolinah, čez kamenje in skale, dokler ne doseže doline. Voda v jarkih pa, zaprta krog in krog, brez vhoda in izhoda, hitro postane vmazaha in dobi duh. V njej začno rasti blatne rastline in umazana mrena jo pokrije. Taka je duša lenu-hova, katera postane nevede prebivališče slabih misli in želj. Kdor ne ve, kaj bi delal, mu bo hudobni duh hitro delo preskrbel. Vsakdo, kdor ima še kaj čustva čistosti in poštenosti, bo sklenil, ogibati se takih priložnosti, katere dušo pokvarijo in pomažejo. Kdor pa hoče, da bo svoj sklep držal, mora se zato potruditi. Samo se ne stori nič. Ob vso moč je volja takega človeka, kateri vidi nevarnost, vidi slabo družbo, vidi slabo pot, pa se ne inore zdržati, da bi je ne nastopil. Dobri sklepi brez izpolnitve nimajo nikake veljave; še škodujejo človeku. Kdor mislv da bodo sami sklepi pomagali, je podoben onemu, ki misli, da bo ohranil isneg in led poletu na solncu. Ne bodimo nespametni. Kdor hoče biti čist, mora begati pred nečistostjo. Položimo naše sklepe v varstvo brezmadežne Matere Božje in presv. Srca Jezusovega in prosimo Božje pomoči. Kdor tako dela, ne bo samo držal trdnih sklepov, ampak si bo priboril tudi zveličanje nevmrjoče duše. Človek sam ne more veliko ali pa nič. V združenju je moč. Združimo se z Jezusom v presvetem Rešnjem telesu tako, da se ne bomo nikoli ločili 0(1 Njega in z Njegovo preblaženo Materjo in zmaga bo gotovo naša. REV. J. PLAZNIK. KAJ NAS UČI NARAVA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. DRUGO POGLAVJE. Dokazi iz mehanizma, redu in splošnega načrta vidnega vesoljstva. (Nadaljevanje.) Namen teh člankov je pokazati in dokazati, kaj nas uči narava. Zato smo dokazali najprej, da je Bog u-stvaril svet, to je vse, kar je. Potem smo se odločili posebno za dva doka za, katera posebno jasno kažeta, da narava nima samo Stvarnika, ampak, da je ta Stvarnik neskončno mogočen in moder. Dokazali smo dovolj, kako modro je Bog vse uredil. Modrost, splošno, se kaže v tem, da kdo zna stvari tako urediti, da doseže svoj namen. Narava potrjuje nauk, katerega smo se učili v katekizmu. Ta nam pove, da je Bog vse ustvaril k svoji časti. Človek, kateri bi hotel obču dovati naravo in ne njenega Stvar nika, mora biti umoboln; zakaj, narava ni taka sama od sebe, ampak, ker jo je Stvarnik naredil tako. Vsa na rava nas uči o Stvarniku, o Bogy. Kako pa se imenuje nauk o Bogu? S slovanskim izrazom: bogoslovje; slovo je namreč slovanski izraz za besedo. Vsa narava je besedilo o Bogu. Prestavimo to besedo na grško. Bog se pravi Theos, beseda pa logos; bogoslovje se toraj imenuje s tujo besedo teologija. Ker nam pa cela narava govori o Bogu, imenujemo te vrste nauk naravno bogoslovje; s tujo besedo teologijo. Ker je nauk o zvezdah, tudi nauk na naravi Božji, spada tudi in še prav posebno v naravno bogoslovje ali teologijo. Mislim, da smo tako natančno dokazali, da zvez-doslovje govori o Bogu, da more to tajiti kak versko-narodni Efijalt. Vse, kar obstoji, obstoji samo iz kakih osemdesetih prvin. Iz čim manjše snovi kdo napravi kako reč, tem bolj je vreden občudovanja. Splošno sodijo, da je vesoljstvo na-pojeno z neko stvarjo, katero imenujejo eter; ta snov je sedež teže. Vsaka stvar je pod etrovim vplivom. Kakor je dokazal Newton, vsaka stvar privlačuje drugo in sicer s toliko silo, kakor je razmerje med velikostjo stvari (kvantiteta) in kvadrat dolžine med dvema telesoma. Vse vidno stvarstvo ima čudovit red zavoljo svoje teže sile, kateri imajo vsa gibajoča se telesa. Stvarnik je čudovito zvezal dvoje moči; sredotežno in sre-dobežno silo (centripedalno in centrifugalno); ti dve teži drže vsako telo na svojem mestu. Božja modrost je tako modro uredila te težnje posebno pri velikih telesih, kakor planetih in zvezdah, da nikoli za las ne odstopijo iz prave poti. Dvojna je toraj vez, katera veže celo vesoljstvo in ga izpopolnjuje. Eter in teža imata svoj vpliv na najoddalje-nejše telo. Najmanjši molekul je pod njunim vplivom. Če bi ena izmed teh moči izginila, naš satelit bi kmalu zadel ob našo zemljo in oba skupaj, zemlja in luna, bi letala proti solncu in zginila v njem, kakor snežinka, ki pade na gorečo hišo. Milijoni iii mi* lijoni zvezd in planetov bi izgubili svojo pot in nastala bi zopet velikanska snov, mešanica, kaos. Vidimo torej, da sile, za katere se navaden človek tako malo briga, katerih sploh ne pozna, vzdržujejo naše življenje, red in obstoj. Te sile se niso razvile same. Nikaka stvar se še ni sama razvila. Kakor jih je Bog dal samo z besedo, ne, z mislijo, tako jih tudi lahko odvzame in vse življenje bi izginilo. Tu je zopet dokaz za našo trditev v katekizmu: Bog shranjuje in vlada svet. Te resnice se uče naši otročički že v ljudski, farni šoli. Kdor le nekoliko pozna otroški* razum, bo vedel, da ne moremo otroku dati teh dokazov, ker bi bilo preveč za nje. Kako bi se pa lahko vsaka stvar natančno pojasnila, vidimo lahko iz naše razprave. Treba je samo časa. Zato je neumno govoriti, da se otroci kedaj preveč uče krščanskega nauka. Krščanski nauk se človek uči iz vsake stvari in tako obširen je, da bi ga človek ne znal dovolj, če bi se ga učil celo življenje. Naša vera ima dokaze; le oči se ne sme zapreti, kadar pokažemo dokaze. — "Pa brez zamere— nisem vedel," da se dandanes ne sme toliko govoriti o Bogu, da se komu ne zamerim. Govoriti se sme o pesnikih, ki so naredili lepe pesmi; u-metnikih, ki so ustvarili krasne slike; moramo jih slaviti Prepovedano je pa slaviti Onega, ki je naredil vse in tudi vzrok, da žive umetniki. Tako bo menda prav tudi izobražencem. (Nadaljevanje sledi.) DELAVNOST UČENJAKOV. Ne po sami nadarjenosti, veliko več po neumorni delavnosti slove možje, ki jih občuduje omikani svet še dandanes. Saj sam talent, ako ga zafcoplješ in ne izrabiš, zgine s teboj. Redki so možje, ki bi združevali obširnost svojega znanja s primerno temeljitostjo. Učenjak Albreht H al 1 e r (1708-1777) polnili. Tako je nastalo jedno nje-je med teiivi. 19 let star je bil že dok- govih najvažnejših del: Teorija mese-•tor medicine. Z združeno pridnostjo ca. Ni čuda, da so se kronane glave in nadarjenostjo je dosegel vrhunec kosale in med Seboj prepirale, kdo da tedanje znanosti v vseh strokah me- ga bo obdržal na svojem dvoru. Sled-dicine; vrhtega je slaven kot pisatelj, njič se je to posrečilo ruski cesarici pesnik, izumitelj na premnogih poljih, Katarini II. Zanimiva je anekdota, numismatik, diplomat, zgodovinar. O ki priča o njegovi skromnosti. Pri ne-njegovi vztrajni delavnosti samo ne- ki priliki je zahteval sicer brezpomem-1 lombini prebudil kakor pijan ljubezni kaj. Prebral je 52,000 del, ki jih je ben član akademije, naj se mu da i in veselja. Ko je odprl oči, je zazrl vlegel v travo in obležal kakor mrtev. Tedaj so se razkropili učenci po cvetoči livadi in nabrali pisanih cvetk vsak poln naročaj pa jih potresli po svojem učitelju: najprej po obrazu,^ potem po rjavem habitu, da ni bilo drugega videti, kakor kup duhtečih cvetlic. Šele čez dalj časa se je Co- ocenil ter si napravil iz njih izpiske, prednost pred Eulerjem, češ, njega je Njegovih lastnih del štejejo 199; iz- uvrstil med akademike že Peter III. med teh zavzema njegova "Fizijologi- Eulerju je bilo popolnoma prav. A ja" po kvantiteti in kvaliteti še danes tu odloči kneginja Daškov, ki ji je po-prvo mesto. Silno je bilo njegovo ob- delila Katarina II. predsedniško mečevanje z učenjaki. Bernska knjižni- sto v akademiji: "Sedite, Euler, kača hrani sama 13,202 pisem, ki mu jih mor hočete; mesto, ki si ga izberete, je pisalo 1209 mož vede. Zbrana so v bode kajpada prvo." In veliki Euler 64 zvezkih. Nemci trdijo, da jih po je bil ponižen, pobožen, globoko ve-I.eibničevi smrti še ni zadela hujša' ren, dasi s Hallerjem vred samo pro-izguba nego Hallerjeva smrt. Bil je 1 testant. Pobožnosti v domači hiši je pa Haller globoko veren mož, ponižen vsak večer sam vodil. — "Mentor", iz srca. Lepe so besede, ki jih je na pisal v svoj dnevnik, ko ga je obiskal cesar J^>žef II.: "Moja nečimernost in samoljubnost je prejela laskavo hrano. A naj ne zabim, o moj Bog, da ni moja sreča v rokah ljudi; njih milosti ali nemilosti se mi po nekaterih tre-notkih ni bati, od nje ničesar upati. Spomni me, da je edino to pravo sreča. Tebe poznati, Tebe ljubiti, Tvo je milosti zagotovljen biti, Tebe imeti nekoč za milega sodnika in Boga." Še večje čudo po svoji nadarjenosti in vztrajni, neumorni delavnosti je veliki matematik Leonard Euler (1707—1783). Kot matematik in astronom je nedosegljiv. Pač napredujete obe znanosti — a zakoni, ki jih je on prvi zasledil in formuliral, imajo še dandanes svojo veljavo. Posebej v matematiki ga ni polja, na katerem bi se ne bil odlikoval Euler z epohalnimi odkritji in izumitvami. Njegovo delavnost pa sodite po tem: v Poggen-dorffovem "Biographisches Handwoer terbuch" zavzemajo sami naslovi njegovih spisov in knjig nič manj nego štirinajst in pol predalov. Njegova znanostna dela — plod njegovega neumornega truda — obsegajo 32 kvart-in 13 oktav zvezkov; raznih, zelo obširnih njegovih razprav je nad 700. Grofu Orlovu je bil obljubil, da bode imela petrogradska akademija s tiskanjem njegovih rokopisov dvajset let opravka. In tako je v resnici bilo: še leta 1830 je objavljala imenovana akademija Eulerjeve razprave. In SVETNIŠKA POEZIJA. sam cvet in se veselo nasmejal. Vstal je in objel svoje učence ter ž njimi nadaljeval svojo pot, noseč še dolgo časa cvetove v gubah siromašne obleke. — Sv. Bernardin sijenski je bil vedno vesel in se rad šalil, tako da se je eden njegovih redovnih sobratov nad tem nekoliko pohujševal. — Ko je pa videl čudeže, ki so se že godili ob njegovem mrtvaškem odru, ga je mrtvega prosil odpuščanja. — "Mentor". BOJIŠČE. Opustošene njive, opustošena polja. Moderni, veri in Bogu odtujeni svet Na tisoče glav, ena sama volja, si predstavlja življenje svetnikov in sploh življenje poštenih kristjanov mračno in pusto, brez vsakega veselja in poezije. To je seveda popolnoma napačno mnenje. Nihče ne uživa večjega veselja, kakor tisti, ki živi po veri. Življenje z Bogom po veri je kakor cvetoč travnik v solnčnem maju, življenje brez Boga in vere pa je kakor puščava ob oblačnem viharnem dnevu. Le kaka fata morgana za hip omami čute, da je potem razočaranje in praznota v srcu še večja. — Par zgledov o svetniškem veselju in poeziji njihovega življenja. Skoraj najbolj poetičen svetnik je bil sv. Frančišek Asiški. V njegovi domišljiji je vsaka stvar čudovito oživela in vse je tako čudovito lepo idealiziral, da je vsako stvarco božjo smatral in nazival za brata ali sestro. Stvari pa so tudi v njem čutile svojega brata in izginile ves strah, ki ga imajo sicer pred ljudmi. Živali so ga poslušale in ubogale, kakor bi imele pamet. Ni mogoče vsega opisati tu v "drobižu". Samo par nežnih prizorov, polnih poezije: Pri Bevakni je pridigoval pticam, kako so dolžne Bogu slavo in hvalo peti, ker jih je ustvaril in tako lepo zanje skrbi. Takoj je zadonel živahni ptičji zbor. V Greccio se je ljubko nagnil nad ljenja slep! Ruska vlada je namreč leta 1735 zahtevala, naj ji akademija izdela čim najhitrejše mogoče astro-nomične tabele. Akademiki so zahtevali za to delo večmesečno dobo. Euler se ponudi, da izvrši nalogo v treh dneh. Obljubo je res izpolnil, a pri tem izgubil vsled napora desno oko. Kmalu zatem je oslepel še na levem o-česu. In tako pozna svetovna zgodovina na težavnem matematičnem polju dva moža, ki sta pogrešala vid, a vkljub temu bila prej ko slej učenjaka prvaka v svoji stvari: Nikolaj Saun-derson in Euler. Prvi je operiral s številkami kot bi jih zrl; Emler pa je vkljub svoji slepoti odkrival stvari, nad katerimi strmi še sedanji svet. Podpiral ga je pri tem izboren spomin: Eneido je vedel na pamet, in sicer tako, da* je točno zadel vsak prvi in zadnji verz na vsaki strani svoje izdaje. Šah je igral moj-trsko, kot bi zrl v igro. Ko ni mogel nekoč spati, je preračunal prvih šest potenc od 1 do 20. Razven izbornega spomina mu e tudi veliko pomagala ljubezen njegovih učencev. Euler je v velikih potezah skiciral s kredo na tabli svoje misli — in njegovi učenci so jih izpo- gnezdom in božal "sestrice" taščice, Euler je bil proti koncu svojega živ- i» v Sieni je napravil "sestram" grlicam gnezdo. — Poezija je bilo celo njegovo življenje, poezija tudi smrt. Zapustil je alvernsko goro in se dal zanesti v -Porcijunkulo, da bi tam umrl. Tam se je poslovil od svojih redovnih bratov, pa tudi od narave: "Z Bogom, sveta alvernska gora, an-geljska gora! Z Bogom, ljubi brat sokol, ki si me budil s svojim krikom, hvala ti za vso tvojo skrb! Z Bogom, ti silna skala, ki sem na tebi molil. Nikdar več te ne bom videl." Ni li to sama poezija? — Podoben mu je bil blaženi Janez Colombini (umrl 1367), ustanovnik duhovne družbe, ki je pa že odpravljena. S svojimi učenci je potoval čez polja in travnike od vasi do vasi, od mesta do mesta, kjer so pridigovali in stregli bolnikom. Pri pogledu na lepo prirodo se mu je odprlo srce in izlivalo samo poezijo: "Ah, poglejte lepe cvetke, ki se bleste v solnčnih žarkih — bele, rumene in modre! Če pogazite katero, je ne more več noben umetnik na svetu popraviti. Vzemite eno v roko in glejte, kako lepo in umetno je ustvarjena. O čudoviti svet, o lepi svet, o veliki, ljubki svet! O življenje, o sreča, o blaženost, o raj!" In ko je še govoril, se je Prazne vasi, razdejani krovi. Puške, strojne puške, topovi. Nad črto odprto nebo. V črti vztrajnost, možatost, bližina smrti. Kri. Grmenje. Vpitje. Ječanje. Junaštvo. Žilavost. Razdejanje. Plitvi, podolgasti grobovi, v njih naši najkrepkejši sinovi. Junak za junakom nas ostavlja. Za smrtjo mas se prihodnjost pripravlja. Izza piramid žrtvovanih trupel prihaja nov dan, še ves mlad in osupel. Pavel Golia. Mrhojedci na Balkanu. Kakor mnogo prejšnjih vojen je tudi balkanska vojna 1912—1913 silno vplivala na živalstvo vojujočih dežela. Ne glede na velike izgube vprež-ne in klavne živine so se preselile — tako poroča "Avstrijski mesečnik za orijent" — na Balkan ogromne jate krokarjev, vran in sličnih mrhojedcev ter se gostile na bojiščih ne le z živalsko, marveč tudi s človeško pečenko; saj je znano, da so morali v naglici vojne trupla pogostoma le površno zasuti s prstjo. Tudi volkovi, stari po-grebci bojišč, so nastopili kot spremljevalci armad to zimo številneje kakor navadno. Starejša praznoverna poročila pripovedujejo celo o romanju celih armad roparskih ptic in živali, kadar se bliža vojna; to je sicer pretiravanje fantastične ljudske duše, a vendar tudi potrdilo dejstva, da se živalstvo raduje razdora ljudi, ki mu prireja grozne mrtvaške gostije. Kje je najhujši sovražnik? Dobro je za vsakega vedeti, kdo je naš najhujši sovražnik, tako da se ga lahko iznebimo za vse večne čase. Njegovo ime je: Želodčni nered. Če želodec Ivi zmožen prebavljati hrane, potem je kri zastrupljena po čezmerni pusti tvarini in odporna moč življen-skih organov pojema. Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino odstranjuje vse nerede, čisti drob in pospešuje prebavo. V slučajih zapeke, glavoboli, razdražljivosti, neodločnosti, splošne oslabelosti itd. vam Trlncr's American Elixir gotovo pomore. Cena $1.00. V lekarnah. — Triner's Liniment brž olajša pri revmatizmu, nev-ralgiji, izvinih itd. Cena 25 in 50c v lekarnah, 35 in 60c po pošti. Jps. Tri-ner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. Photo* by American Prem AmocUton. VEŽBANJE MORNARJEV. Za vežbanje novincev za mornarico Združenih Držav je vlada ustanovila vežbališča. Na sliki je videti: Št. 1, rekrut pri vaji s puško; «t. 2, preizkus plavnega opasila; št. 3, ženske v računskem oddelku; št. 4, skupina novincev pri učenju o delili pomorske ladje. i 4 ___ T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMEiilKB. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vatanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. T drž. 111., 14. maja 1915 Inlcorp. t drž. Pa., 5. apr. 1916 DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE." } GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1S06 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik.................'..JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. ( PRISTOPILI ČLANI(ICE). K društvu štev. 1, Joliet, 111.: Certif. štev. 1032—John Verščaj, pristopil 14. marca, zav. za $500, 3. razred. " " 1033—Peter Urankar, pristopil 19. marca, zav. za $500, 3. razred. " " 1037—Matija Vranešič, pristopil 24. marca, zav. za $500, 4. razred. " " 1038—Frank Oštir, pristopil 24. marca, zav. za $500, 5. razred. " " 1039—John Žagar, pristopil 28. marca, zav. za $250, 7. razred. " " 1040—Josip Mutz, pristopil 2. aprila, zav. za $500, 1. razred. " " 1048—Anton Russ, pristopil 10. aprila, zav. za $500, 1. razred. " 1049—Josip Widitz, pristopil 17. aprila, zav. za $500, 4. razred. " 1052—Martin Juričič, pristopil 24. aprila, zav. za $500, 1. razred. K društvu štev. 3, La Salle, 111.: Certif. štev. 1052—Josip Vidergar, pristopil 15. aprila, zav. za $500, 5. razred. K društvu štev. 5, Ottawa, 111.: Certif. štev. 1031—Marija Gregorčič, pristopila 14. marca, zav. za $500, 6. raz. " " 1051—Tony Polety, pristopil 2. aprila, zav. za $500, 3. razred. K društvu štev. 8, Rockdale, 111.: Certif. štev. 1034—Mihael Šmajd, pristopil 24. marca, zav. za $500, 5. razred. " 1035—Ana Šmajd, pristopila 24. marca, zav. za $500, 4. razred. " 1054—Andrej Widitz, pristopil 24. aprila, zav. za $500, 4. razred. K društvu štev. 11, Pittsburgh. Pa.: Certif. štev. 1041—George Ivanušič, pristopil 2. aprila, zav. za $500, 3. razred. " 1042—Anton Kasunič, pristopil 2. aprila, zav. za $500, 2. razred. " " 1043—Barbara Špehar, pristopila 2. aprila, zav. za $500, 4. razred. " " 1044—Anton Mutz, pristopil 2. aprila, zav. za $500, 4. razred. » 1045—Barbara Adlešič, pristopila 2. aprila, zav. za $500, 1. razred. " " 1046—Josip Vidina, pristopil 2. aprila, zav. za $500, 3. razred. " " 1047—Magdalena Hasovšek, pristopila 2. apr., zav. za $500, 3. raz. " " 1053—George Thomas, pristopil 18. aprila, zav. za $500, 2. razred. K društvu štev. 12, Joliet, 111.: Certif. štev. 1036—Gertrude Legan, pristopila 15. marca, zav. za $500, 6. raz. . " " 1055—Elizabeta Mačak, pristopila 28. apr., zav. za $500, 1. raz. PRESTOPAL ČLAN.'- Od društva štev. 5, Ottawa, 111., k društvu štev. 4, Bradley, 111.: Certif. štev. 428—Anton Russ, prestopil 31. marca. JOS. KLEPEC, tajnik D. S. D. Joliet, 111., 30. apr. — Društvo sv. Družine št. 1, D. S. D., je imelo v nedeljo svojo redno mesečno sejo in je na istej dovolilo izplačati bolno podporo sledečim članom(icam): Johnu Stermole za 33 dni____$33.00 Antonu Dowiak za 25 dni____25.00 Marku Plut za 18 dni........ 18.00 Josipu Horvat za 16 dni...... 16.00 Mat. Ogrady za 15 dni....... 15.00 Mihi Bračun za 14 dni....... 14.00 Mariji Kristan za 14 dni......14.00 Skupaj...............$ 135.00 Prej izplačana podpora...... 2,571.50 Skupna vsota izplačana podpore v 22. mesecih.........$2,706.50 Društvo je na tej seji sprejelo več novih udov, ki so se tekom meseca vpisali pri tajniku. Sklenilo je tudi društvo, da bo dalo nagrado koncem leta onim članom, ki bodo pridobili od 1. maja do 31. decembra več novih udov za društvo. Upati je, da bodo člani tekmovali za nagrade in tako med letom pridobili društvu lepo število novih udov. Nadzorni odbor je poročal o stanju društvenega imetja za prve tri mesece tekočega leta, kakor sledi: Preostanek v blagajni društva 1. jan. 1917 ................$2,096.38 Prejemki od članstva v jan........$ 473.57 Prejemki od članstva v febr............394.46 Prejemki od članstva v mar..............420.45 Nevrnjeni čeki, razlika ..........................21.50 Obresti od vlože- ga denarja ..........21.15 J. K. plačal dr. stro ške in drugo v zadevi N. J............15.50 Skupaj .........$1,346.63 $1,346.63 Skupni dohodki............$3,443.01 Izplačalo se je: V mesecu januarju za bolno podporo $243.50 in za ases-ment D. S. D. $240.89, skupaj...$ 484.39 V mesecu februarju za bolno podporo $192.00, za ases-ment D. S. D. $241.96, za tiskovine 1. 1916 $40.25, za znamke 1. 1916 $8.40, skupaj..... 482.61 V mesecu marcu za bolno podporo $105.00, za ases-ment D. S. D. $241.31, za pogrebni voz pok. br. Marku Koče-var $5.00, za najemnino dvorane za jan., febr. in marc $9.00, skupaj 360.31 IMENIK DRUŠTEV D. S. D. društvo št. 1, Joliet, 111.: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.: Rajnik: Jos. Klepec, Woodruff Road: '^'agajnik: John Petric. Vsi v Jo-l>et, 111. Seje se vrše vsako zadnjo "edeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dv'orani stare šole sv. Jožefa. ftrUstvo St. 2, Mount Olive, 111.: Predsednik: Mike Vukalič; tajnik: Andrew Maren; blagajnik: M. Gojak. Vsi v Mt. Olive, III. Seje se vrše Vsako drugo nedeljo v mesec\i. br^tv0 št. 3, La Salle, 111.: Predsodek : Anton štrukel; tajnik: John Je-r'ch, 1026 Main St.; blagajnik: Frank lisjak. Vsi v La Salle, 111. Seje Se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. ^štvo St. 4, Bradley, 111.: Predsed-"'k: John J. štua; tajnik: Frank Gerdcsich; blagajnik: Math. Gerde-sich- Vsi v Bradley, III. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. %«Vo St. 5, Ottawa, 111.: Prcdsed-|"k: Nik. Kozarič, 1113 Chestnut St.; taJnik: John Lubschina, 1115 Canal blagajnik: John Nemanich, 528 Ufayette St. Vsi v Ottawa, 111. eJe se vrše vsako drugo nedeljo v ^esecu. tU5tvo St. 6, Waukegan, III; Prednik; Frank Jappel, 1338 Wach- St.; tajnik: John Jamnik, 604 J 10*h St.; blagajnik: Jos. Drašler, 5 10th St. Vsi v Waukegan, 111. e,c se vrše vsako tretjo nedeljo v ■»esecu. ^Wo St. 7, Madison, 111.: Predsednik. T j iony Jelenič, Box 512; tajnik: Brisky. Bo* S12; blagajnik: Ma,,ce- Vsi v Madison, 111. ae vrii tretjo nedeljo v mesecu. Društvo št. 8, Rockdale, 111.: Predsednik: Jacob Paskvan; tajnik: John Shetina; blagajnik: Valentin Faj-nik Sr. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. • Društvo št. 9, Chicago, 111.: Predsednik: John Verbiščar, 2105 Coulter St.; tajnik: Louis Duller, 1856 W 23rd St.; blagajnik: Michael Brintz, 5502 Hyde Park Blwd. Vsi v Chicago, 111. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani slov. cerkve sv. Štefana na vogalu W. 22 Pl. in S. Lincoln ulic. Društvo št. 10, S. Chicago, 111.: Predsednik: Marko Ilorvatič; tajnik: Anton Motz, 9641 Ewing Ave.s bla gajnik: Frank Cherne, 9534 /Ewing Ave. Vsi v S. Chicago, 111. Društvo št. 11, Pittsburgh, Pa.: Predsednik: Frank Trempus, 4628 Hat field St.; tajnik: George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik: John Balkovec. Vsi v Pittsburgh, Pa Seje sc vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo št. 12, Joliet, 111.: Predsednica: Amalia Zelko; tajnica: Mary Stefanich, 901 Scott St.; blagajničar ka: Theresa Nemanich, Raynor & Granite Sts. Vse v Joliet, 111. Seje sc vrše vsako drugo nedeljo v me sccu v dvorani stare šole sv. Jožefa » » * Opomba: Ako je v imeniku kaka pomota, ali če se odbor pri katerem društvu premeni; naj to društven tajnik sporoči tajniku D. S. D., da se stvar popravi. Značilno. "Ne vem, kaj jc z mojim možem vedno se krega in jaz, ki tako ljubim mir, sem vsak dan bolj hripava." Skupni stroški.. .$1,327.31 $1,327.31 Ostane v blagajni 31. marca 1917 ......................$2,115.70 Vsota $2,115.70 ali denarno premoženje društvu se nahaja naloženo, in sicer je vloženega v Joliet Street Improvement obveznice $1,421.97, posojenega na On Demand obveznico z dvema porokoma $500.00, a $193.73 se pa nahaja v banki na čekovni račun. Račun' je odbor potrdil in društvo je njih poročilo odobrilo. Svoj tretji letni piknik bo društvo letos priredilo v Theiler's parku v ne-leljo 29. julija. Na vprašanja kaj bomo storili z onimi člani, ki bodo odšli v vojsko, je bilo pojasnjeno, da bo odbor v tej zadevi posnemal korake drugih organizacij in storil kakor bo vsestransko prav smislom postave in pravil. Z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik. ki bi bil:vsakega drugega razen Boga očaral. ''Želela bi si drugačnih las in oči. Večnj Bog, ki si tako dober, daj mojim očem barvo temne noči in enako tudi mojim lasem, znak moči in srčnosti!" "Zblodjla duša! Zemska koketa!" jo je prekinil Gospod ter se obrnil od nimfe in zlokobne gube so zorale Njegovo gladko čelo. Tedaj je nesrečni Vilji modre oči žalil potok solza, ki ni več usehnil. Skozi tisoče m tisoče let ji je lil iz oči, se stekal dol na zemljo in tvoril jezero Oskodar. (Tako imenujejo Turki jezero pri Skadru.) In odsihdob so vselej na dan zagre-ška povodpe žene (nimfe), na kresno noč, ko tajne prikazni snujejo svoje spletke, videli naši predniki vleči se po tleh krog jezera belo ognjeno žensko postavo. Najpogumnejši so pa trdili, da so jo videli bridko plakajočo in da je bil tok solza, ki so ji lile iz oči, tako močan kakor studenec iz gorske skale. Nekoč pa, krasnega dne, ko je solnce s svojimi zlatimi žarki veselo sijalo na zemljo, se je sklonil Gospod k zemlji, nHjrda tako kakor se dobri oče skloni na dzibelko svojega sinčka. Pa ko mu je pogled padel na Skadersko jezero, je bil kar očaran od jasne modrine njegovih voda. "Oj, glejte'si no, ta čarokrasni kot zemlje, ki doslej nisem vedel zanj," je strme zaklical Bog. "O Gospod, mar si pozabil uboge Vilje, ki si jo v Svoji pravični jezi za njeno smelo ničemurnost kaznoval?" ga je vprašal najvišji dostojanstvenik nebeške družine. "Zdaj se spominjam," je dejal Bog, in bolesten izraz mu je obsenčil lice. "Uboga mala Vilja! Brž jo sem pokliči!" Urno se je prikazala Vilja pred Bogom. Njene oči so bile izpremenjene v dva studenca solza. "Uboga mala koketa," je rekel Bog s sočutnim smehljajem, "drago si plačala svojo krivdo! Vračam ti vid. No, zdaj poglej dol na zemljo. Kaj opa-žiš tam?" i "Veliko jezero vidim, obdano z visokimi gorami. Dve reki se izlivata v jezero, a bregovi so obrobljeni z zlatim pasom, z zrelim žitnim klasjem in z rumenimi koruznimi palicami. Kakor rosa jasna, kakor kristal prozorna je modra voda v jezeru, in zlato klasje se ziblje po poljubi mirnega vetriča! Mojstef, kako rada bi vse svoje dni, celo večnost preživela sredi te krasote!" "Torej čuj, Vilja! Modra in zlata barva tam doli je tista, ki si jo svoj čas zavrgla. Uči se iz tega in nikdar ne zabi, da je vse, kar je Bog ustvaril, krasno in sveto!" Vilja, ki ji stoletna žalost in solze od njene lepote niso ničesar uplenile, se je ponižno priklonila pred Bogom, ni črhnila besedice, ker se je bala, da ne bi rekla več nego je bilo treba. In sedaj," je dalje govoril Gospod, se ti nehote izpolnijo tvoje želje. Darujem ti Skadersko jezero, odpravi se v Svojo' novo domovino. Njegova jasna gladina te ne prepriča samo o tvoji krasoti, ampak te bo tudi vsak trenutek spominjala na božjo popolnost!" In tedaj si je Vilja, iznova se priklo-nivši, pripela zlati žarek k pasu in se je nalahno spuščala na zemljo. Bog in vsa nebeška družina so boječe zi\\ a njo tako dolgo, dokler ni izginila v alovih Skaderskega jezera, ki je tako modro kakor njene oči. uhajati skozi usta in začne vibrirati. Smrčanje dokazuje, da so usta spava-jočega odprta in da njegov nos ni v polni meri sposoben za delo, za katero je odločen in da pljuča človeka trpe na neogretem zraku. Dokazano je, da smrčanje tudi zelo škoduje zobovju in istotako prehitro izpadanje las je v zvezi s smrčanjem. JEZERO SOLZA. Črnogorska pripovedka. Ko je bil Bog hudobne angele iz nebes pahnil, ker so bili v svojem napuhu odrekli Vsemogočnemu pokor ščino, se je Gospod namenil vprašati svoje nebeške prebivalce, česa si želijo. In zbral jih je krog svojega prestola ter z očetovsko prijaznostjo vsakega posebej vprašal: "Reci mi, dete česa si želiš?" In tedaj so vsi razen ene same duše odgovorili: "Kar Bog stori, vse prav stori. Bodi hvaljeno. Njegovo ime in delo Njegovo!" Edina, ki se slavospeva ni udeležila, je bila razkošna nimfa Vilja. Bogat venec zlatih las ji je objemal cvetoče lice, a njene globoke, temnomodre oči so žarele z ognjem večne mladosti Med vsemi temi serafinskimi prikaz nimi jc edino ona združevala v seb božjo in zemsko milino. "Samo eno željo imam," se je ogla sila z nedolžnim nasmehljajem na licu Žene na posodo. To praktično uredbo najdeš pri Es kimih vztočno od Victoria Islanda Skoro vsaka žena in mnoga deklica je last belega najemnika za daljšo ali krajšo dobo. Mornarji, ki pridejo tja si izposodijo za pogodeno plačilo denarju ali blagu ženo, hčer ali zaroč-nico kakega Eskima. Ko ladja od-plove, se vrne družica domov in — nihče je ne pogleda krivo. Ako prihaja mornar redno, po parkrat na leto ali vsakih par let v tiste kraje, se pogodi z mbžem ali očetom za gotovo letno najemnino, in dokler jo plačuje redno, mu je tudi "žena" redno na razpolago. Ona ostane pri njem, dokler čaka ladja; ko napoči ura slovesa, se vrne k svojcem. Mnogo ženskih ima že leta in leta svoje stalne najemnike. Najčudneje pa je, da pristajajo ženske radovoljno v to kupčijo in jih ni malo ni treba siliti; pa tudi možje-domačini jih ne prezirajo za to. Gotovo žalostna morala. ZAHVALA. Za vse obilne dokaze odkritega sočutja povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, matere, mačehe in tašče, gospe Frančiške Grill izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Johnu Plevniku za zadnje spremstvo in č. g. kaplanu Johnu Plaznik za tolažilne obiske v bolezni. Nadalje vsem darovalcem krasnih vencev, namreč: slavnemu društvu Katoliških Borštnaric sv. Ane in slavni bratovščini sv. Rožnega Venca, obema tudi za polnoštevilno zadnje spremstvo; potem slavnemu društvu sv. Janeza Krst. št. 143 K. S. K. J., si. Mladeniškemu zabavnemu društvu "Slovenec"; Mrs. in Mr. Stanfel in rodbini, Mrs. in Mr. Jos. Sitar, Mr. Anton Verščaj in rodbini, "Broadway Boys", "Joliet Rivals Club" in dr. Posebno zahvalo izrekamo tudi gospe Frances Jaklich ter gospe Apoloniji Kostelec in rodbini, kakor tudi sploh vsem, ki so dragi pokojnici izkazali zadnjo čast s tem, da so jo prišli kropit ali spremit do groba. Vsem in vsakemu posebej hvaležno kličemo: Bog plačaj! Joliet, 111., 1. maja 1917. Joseph Grill st., soprog. Joseph in Leo, sinova. Amalia in Jakob Želko, hči in zet. Mrs. Anna Scheringer, pastorka. Koliko sladkorja porabijo razni narodi? Statistična veda posveti rada v vsak najmanjši kotiček in razglasi, kar do-žene, da se morejo vsi okoristiti z njenimi rezultati. Ona tudi zapisuje, koliko porabi človeštvo živil. Marsikoga bodo zanimale najnovejše statistične številke o porabi sladkorja v nekaterih večjih državah. Na Angleškem pride letu dni na posameznika povprečno 60 funtov sladkorja, v Združenih državah 58, na Danskem 44, v Švici 42, na Švedskem in Norveškem po 30, na na Francoskem po 24, na Nemškem ravno tako, na Nizozemskem 22, v Belgiji in Italiji 20, v Avstriji 16, na Ruskem pa samo 10 funtov. Vse človeštvo povžije sladkorja v letu dni okroglo 12 milijonov ton po 2000 funtov. Koliko sne človek v vsem svojem življenju. Neverjetno, a resnično! Francoski štatistiki so izračunali, koliko človek poje. Za podlago računu so vzeli, da človek poje razmeroma po 18 dkg mesa na dan, kar znaša na leto 5 kg in pri človeku, ki je doživel 70 let je 4,-000 kg mesa. THE EAGLE Slovenska veletrgovina in naj večj a prodajalna v Jolietu ker dobite vse vrste obleke, obuvala, pokrivala in oblačila, istotako vse vrste peči, pohištva in drugega blaga po najzmernejihcenah. Civilizacija in smrčanje. Potrjujejo se raziskavanja, da se še. dosedaj ni 'slišalo, da bi divji narodi, t. j. neciviliziran človek-divjak, smrčal, ^iko spi. Divjak, ako bi ne spal v gozdu ali sploh na prostem tiho, bi prehitro postal žrtev zveri, ali drugih svojih sovražnikov. S civilizacijo se je to spremenilo. Nečisti zrak v naših spalnicah povzroča katarhalne posledice vsake vrste. Predvsem trpe posebno nosnice. Jvlesto da grejejo zrak na svojem potu v pljuča in zadržujejo nesnago, ki se nahaja v njem, se nosne zluznice zjjtečejo in zamaše in tako jame dober zrak, ki ne more skozi nos, Andro Koludrovich je poslovodja oddelka čevljev. On ima dolgoletno skuinjo pri nakupovanju in prodaji čevljev, zato je najsposobnejši v tem poslu. Vpraiajte zanj. Cene čevljev: $4.00, $4.50, $5.00 $5.50 in do $.700 THE EAGLE ■--Math. Simonich, Manager--- 406-408-410 N. Chicago St. Joliet, Illinois (Dalje.) Oh, on pride. Ali tačas sta lezla gospa Kamenska in Peris vedno bolj vkup. Tudi je večkrat prihajala suha ženica iz Grgarij, vpraševat za sina, za Nina. Vselej ji je postregla gospa, naložila košek s kavo in sladkorjem, jokala ž njo in jo tolažila. Stara mamica pa je rekala: "Nikoli več ne pride moj bubec, moj Nino... Nikoli več! Slabo kažejo moje sanje, gospa moja — in moje sanje ne varajo." Tudi Nanca je pogrešala Nina. Včasih je zapela veselo fantovsko pesem, prenehala v sredi, žalostno nadaljevala: "Vsi so prihajali, njega ni b'lo", in končala z jokom. — Čas je bežal. Elvirin Pierre je nosil krasno vezeno suknjico, njegova roditelja sta občudovala globoko modrost, ki je prihajala iz tako nedolžnih ust. Dognala sta, da otroci njune dobe niso bili tak modri. Dedek in babica pa sta trdila, da prehajajo dobre lastnosti dedov na vnuke in se postavljala po promenadi in po salonu z 'našim' otrokom. V cvetju in prahu je ležala Gorica. Ivanka je delala maturo. Elvira je bila bolj rozburjena kot maturantinja sama. Mali Pierre je vprašal, kakšnega 'metulja dela teta Ivanka, gospa Kamenska je bila polna strahu. Naredila je maturo z odliko. Na slavo tega dogodka so se zbrali prijatelji v Kamenskem gradu. Ne v dvorani — ker bi spominjala slika Marijanova gospodama, ki se mudi bogvekje — v salonu so sedeli, poslušali Sočin šum in nazdravljali žareči mladi dekleti. "Minile so težave učenja," je objemala Kamenska polhčerko, "zdaj se odpočiješ, trok, zdaj boš zopet živela meni." "Minile so težave učenja, draga mama... A nastopil je resni čas, čas dela v poklicu. Hvaležna sem ti, draga blaga mati. Hvaležna sem vam vsem za vašo ljubeznivo pomoč. Pa zabiti ne smem, da uživam kruh usmiljenja, zabiti ne smem, da mi pokaže lahko danes, jutri, nova gospodinja pot... Tudi se nisem učila za to, da bi visela kot teža na tujih ramenih. Oglasila sem se pri ravnatelju za službo." "Nehvaležnica!" se je zasolzila Kamenska, "tudi ti me zapustiš?" "Moram, mati moram, sramovala bi se, če bi jedla, še nadalje nezasltižen kruh. Sramovala bi se čakati, da me odpodi druga... Ah, mama!... Saj ne boš več sama..." — Prebledela je, ogledala na stopnjice. Peris s podnosom, polnim steklenic, je sledil njenemu pogledu. Steklenice so padle z ropotom na tla. Mati se ozre, srce ji zastane. V popotnem plašču stoji na stopnjicah bradat tujec. Kot da ga je pripodilo hrepenenje — kot da mu je ustavila srčna tesnoba korak. Bradat je, zagorel. Možat obraz, ponosna postava. Kdo bi poznal v njem vitkega mladeniča, ki je odšel, pet let je tega, a bajno deželo, za bajnim zakladom. Niso ga poznali Goričani, ko je šel peš po Gorici, motril hiše in ljudi. Niso ga poznali Solkanci, ko jih je srečeval na prašni cesti, katero je prehodil, mail kovčeg v roki — Kamenski graščak. 1'a spoznala ga je mati, spoznala najdenka. Novih steklenic je prinesel Peris. Poslom sta bila odprta klet in hram. Sumne zdravice so pozdrav-Ijaje prihod gospodarjev. Tiho, plaho, se. je izgubila Ivanka iz vesele družbe, tiho, plaho so izpraševali posli, zakaj je prešel gospodar broz sluge. XIX. Polna luna je priplavala nad Sveto Katarino. S srebrom so oblite gore. Prijetno je sloneti take večere ob okj nu v gradu, prijetno poslušati ropot mlina in žage, gledati lučee po Solkanu. Poslušati Sočin tek, žgolenje slavca, žvižg vlaka, pesem fantovsko. Lep je po mostu hiteči vlak. Črn, svetlih •oči. Iz glave mu puhte temni oblaki. Pa zasveti se, oblak zažari — roj svetlih isker zleti v svet. Rada je sedevala Ivanka take letne večere ob oknu in uživala čar sladke poletne noči. Gledala je zv&zde, leteče kresnice. Poslušala žužanje komarja, murnovo piskanje. Tam iz polja se je oglasila preplašena prepelica. V sanjah je zapela sinica v grmu ob S»či. Sultan na dvorišču je zalajal. Take poletne večere je ljubila Ivanka. Ob njih, ob mehkih, tihih, so se porajale v njeni duši pesmice. Nežne hrepeneče. Pesmice, ki so odkrivale tajne njenega srca. Pesmice, ki so iz-nikle v njej, ostale v njej. Deklici se je zdelo, da izgube svojo svežost, svojo čistost, če »jih sliši, vidi kdo drug Da bi zrl svet v njeno dušo? Ne. Svoje duše ne da svetu. Svojih najnežnej ših čuvstev, najglobokejših misli ne odkrije nikomur. Tudi nocoj sedi Ivanka pri oknu. Pa nocoj je ne opaja poletna krasota' noči. Večer je po njeni maturi. Večer po Angelikovem prihodu. Ne ve, kaj jo vznemirja bolj, a razburjena je ko nikoli poprej. Razbija po sencih, po žilah, v srcu. Prišel je. Velil£ možat je stal pred njo. Prijazno, vendar prodirno jo je premotrilo modro oko. A niti senca tistega prijetnega iznenadenja, ki ga pokažejo navadno možki ob njenem pojavu, ni preletela njegovega lica. Kako se je izpremenil! Tisto nemirno trzanje, igranje mišic po obrazu, je izginilo. Vidi se na njem, da je mož, ki je prišel skozi burje in vihre do stalnega miru. Ves njegov nastop to kaže. Brado, ki je krila prej le lica, nosi zdaj polno, usta senčijo plavi brki. Naočniki ne varujejo več oči, pogled je miren, zapovedljiv. Tako rjav je, tako drugačen — in vendar isti. Se vedno se mu kopičijo gosti lasje u-porno na čelu, še vedno mu je kretnja nagla, ponosna. Kaj bo sedaj? Angelik, ta ponosni, vztrajni mož, gotovo ni zabil Martine. Kadar se upogne tak značaj ljubezni, je ne pozabi, ne zapusti. Zato na pot, Ivanka! Prišel je ravno prav, da, prav. Ravnatelj ji je obljubil, da govori s šolskim nadzornikom. Ravnatelj jo priporoča. Priporoča jo Elvira. In službe, to je javna tajnost, se dobivajo povsod le po protekciji. Sicer je že slišala marsikatero pikro opazko, ko se je oglasila za službo. Da jemlje kruh drugim, potrebnejšim, ki so se učile v stradanju, s katerimi so stradale njihove rodbine. Ali kaj naj stori? Če pa mora izpod strehe! Gospa Vidonijeva ji obljubuje, da dobi službo v mestu. Kaj zato če poučuje en čas tudi le kot volonterka. V mestu mora ostati, ker je je škoda na kmete; ker mali Pierre bi pogrešal ljubko teto, Elvira drago tovarišico. V mestu mora ostati, da pomore El-viri pri socialnem delu. Marsikaj hoče osnovati Elvira, v čemer potrebuje pomoči izredno nadarjene Ivanke. Njeni literarni večeri bi bili brez luči. Tako pravi gospa Vidonijeva in tako je tudi Ivanki všeč. Kakor roži soln-ca, je njej potreba mlade družbe, prijateljstva. V delu, v pogovorih se vse pozabi. Posebno zdaj ji bo tega treba. Martina kot Angelikova soproga bo hotela zavzemati prvo mesto v družbi. Klanjali se bodo lepoti njenega telesa. Ivanka se ji pa pokaže obkrožena od mladih čestilcev njenega duha... In včasih se morda zamisli Angelik, pogleda soprogo in najdenko. Ona mu je bila namenjena od Boga in od matere — ona, Žebronova Ivanka... Nikdar ne bo slutil, kaj je trpela za njegovo srečo... Globoko v dnu velike omare leži zaprt v škatljici koledarček — dokaz Collettijevega umora. Zraven obleka iz sirotišnice, skrbno zložena. V njej je prišla sirota v grad, vzame jo s seboj, ko pojde s poti povzrQČiteljici njenega gorja... Stisnil ji je bil roko. Mrzla je ob-tala v njegovi. Burno ga je pozdravil Salle, solzil se je Peris, pritekla je kuharica, hlapec, kočijaž. S solzami eselja je pozdravljal vsak gospodarja. Ona ga ni pozdravila. Ona ne! Ona, ki ga čaka že leta, ki se trese že leta pred njegovim prihodom. Napeto so si poslušali, ko je govoril. Ona ne! Ni ga mogla gledati, poslušati. Odšla je tiho... In nihče je ni pogrešal, nihče klical. Tudi mati ne. Ah ona pozabi ob sinu pohčerko — napoti je sedaj v gradu. Dobro, da gre. Mati se privadi Martine. Ivanka izgubi mater —» vse. Vse izugbi. Pa da le hoče — se vse spremeni... A ne. Naj se le potope v vzajemni ljubezni — naj pozabi mati na njo — samo da so srečni oni, Ivanka ostane najdenka. , Sama sloni ob oknu. Gleda luno, gore, Sočo. On je še pri materi. Luč še sveti iz okna materine spalnice. V pozni nočni uri razkriva materi sin svojo dušo. Razburjeni deklici se zdi, da vidi in sliši vse. V mehkem kresiu sloni grajščakinja. Bela čepica pokriva častitljivo glavo, mehka in zložna rdeča halja obliva telo. Rdečo'ji je prinesla hišna. Rde-o, ki je visela že leta v omari. V znak veselja. Proč s črnim žalovanjem. Vrnil se je sin. Pozabljene so ure bridkosti, Izginile so gube z o-braza. Kot mlada nevesta žari mati. Gleda sina,. Kaj so jo ločile res od njega gore in morja — leta? Sin sedi na stolčku pri njenih nogah, naslanja glavo na njeno koleno, se ne more nagledati matere. Tako je sedeval otrok, tako je sedel, ko je bil prišel z Dunaja, ko je trgal materi r%e s svojo nevero. Kaj jc blodil res tako daleč od matere, od čiste, zveste? Kakor se čuti mornar, ki je brodaril po razburkanem morju, v varnem prstanu, tako se čuti zdaj Angelik. V materini bližini je pod varstvom Sve te Gore. "Sin moj, sin," ponavlja mati, ne more se nagovoriti te besede. Spremljano z vzdihi jo je izgovarjala že leta, danes jo izreka v solzah veselja. Tre petala je roka, ko mu je pisala pisma očitanja, žalosti, danes trepeče od radosti, ko gladi sinove tako goste lase "Sin moj, sin... Se spominjaš, da sediš ravno tak« pri meni, kot si sedel, ko si prišel z Dunaja? A kaj sem trpela ob tvoji tedanji vrnitvi! Odvisna od razžaljenega napuha ošabne matere, sem prestopila mejo pravice — podpisala, ne da bi bil ti vedel, tvoje ime pod menjico. Mojo, tvojo čast je mogel rešiti samo tvoj zakon z blago Elviro. S svojo močno voljo je uklonila Vidonijeva mehko Elviro, tebe so premagale moje solze, Rozikine prošnje. A prišla je ztileda." "Molčiva nocoj o tem, mati. Naj ne bo nocoj nobene sence med nama." "Nikoli naj je ne bo, moj sin. V urah hrepenenja se je upognil moj ponos — ostala je želja po tvoji sreči. Se spomniš, kako nas je rešil takrat plemeniti prijatelj oblasti sicer dobrosrčne, toda ošabne ženske? Kako se je odrekla Rozika radi tebe ljubezni, prostosti..." "Spomnim se, mati," odgovarja sin in senca žalosti preleti lepi možki o-braz. i "Trpela sem takrat. Trpela mnogo vse dni, kar je odšla Rozika. Za bratom, mi je pisala. Bil bi čudež, da bi se sestala s teboj. In zgodil se je čudež. Nocoj se radujem tudi Rozikine žrtve, ker jo je vzprejel Gospod. Vrnil si se, Angelik. Dušno in telesno zdrav. Nikdar ne pozabim blažene sreče nocojšnjega večera. Ko je zapel zvon svečano, glasno. Govorili smo o Ni-nu, o zvestem tovarišu tvojih poti. Prisegel je, da se ne vrne brez tebe. In dal je življenje zato, da si se vrnil ti. V moji radosti me je bolela žalost stare Ninove matere. Potrti so postali posli in gostje naši. Pa zapel je zvon. In ti si vstal in pozdravljal raljico nebes, priporočal Bogu dušo zvestega sluge... Nas je prevzelo začudenje, radost... Odgovarjala sem. Hotela sem odgovarjati glasno, veselja polno, kajti glej, oni ki moli naprej, je moj sin, ki je bil ranil z nevero materino dušo, klical božjo sodbo nadse... Zastal mi je glas, zajokala sem, za menoj so jokali vsi. Molil si, Angelik.' Lepše slike ni videlo tvoje matere oko. Lepo je šibko žensko bitje v molitvi. •Lepši, veličastnejši je mož, ko sklone v ponižnosti ponosno glavo — v veri in upanju. O moj Angelik! Ta glas zvona — ta slika... Bil je svetogor-ski zvon, Angelik — ga poznaš še? Kaj ne, da te je spremljal njegov glas po tujini, kaj ne, da je podil pošasti temin s tvoje poti?" "Da, zlata mati. Klical je, vabil. V tihi noči sem planil po koncu, da grem za njim. Pa obkolile so me sence temin. Zakrknjeno srce ni hotelo..." "Ni hotelo... In vendar... Povej mi, moj sin, ti pravljični junak, povej mi: Kako si prišel na svetlo stezo? Resnica in ljubezen me kličeta, si rekel pri svojem odhodu, resnica je ljubezen, si mi pisal. Izogibal .si se besede, ki izgovarja edino Resnico, po-četek, vrelec Ljubezni. Povej, moj sin: kdaj, kako si izpregledal?" "Resnico sem iskal, mati, ljubezen je odprla blodeče oči. Ljubezen, resnica, iztok, začetek življenja — vse On. On sam. Začetek časov, nespremenjen od vekov. Moč, ki giblje sve-tovje. Prah zemlje, črv, kako bi spoznal lik mogočnega Stvarnika? Zato je razodela Ljubezen Resnico. Skozi dolge veke je vodila narode luč razodenja. Bledela je vedno bolj. Človek je pozabil Stvarnika, si delal malike, se klanjal zvezdam nebes, živalim zemlje. Tedaj sta rodili Resnica in Ljubezen Usmiljenje. Prišel je, katerega so oznanjevali preroki, po katerem so vzdihovali očaki. t Zasijala je luč rešenja vsem časom in arodOm: Naš Gospod in Rešitelj je vzel naš dolg nase. Umeti ne more tega um, a srce veruje, upa... Umrl je božji Sin naše smrti, da živimo mi Njegovo življenje. Večno življenje... O mati, ti zvesta, čista! Umeješ, kako mi je postalo, ko sem spoznal, veroval? Kot stricu Marijanu, tako so izginile tudi meni smrtne sence v luči vere. Odprla se mi je neskončnost... Vekomaj boš živel, moj lotos, je rekel stric Marijan nežni Koledi — o mati!" Premagan silnega čuvstva obmolkne Angelik. Mati mu stisne roko, se o-zrc skozi okno v zvezde. Zlate tre-pečejo v sinji dalji. Brezštevilna, velikanska telesa. In tu mati in sili. Po-gibajoči prašek na pogibajoči' zemlji Nad njima neizmerno svetovje. Neizmerno, neprešteto. Poklicano iz nič na Stvarnikov mig — razpade na Njegov mig v nič. Razpade prst, ki oklepa materino in sinovo dušo, povrne se prah prahu. Duh pa, odsev božanstva preživi razpad ogromnih sil... Sinov mehki glas prikliče gospo Ka-niensko v sedanjost, ki ji je v tem hipu tako nepopisno, nebeško svetla, krasna. "*akq da nisem veroval?" se čudi Angelik. "Dokazov sem hotel revež. Prazen mi je bil svet, igrača slučaja, prazno lastno srce, igrača strasti. Ob tvoji strani sem stal na Sveti gori, sem se posmehoval tvoji veri v čudeže. Zdaj vidim, da je čudež modrosti vse, kar ans obdaja. Mi sami, nestalni, iskajoči vedno nemira, težeč vedno po pokoju — mi sami, vsak dan spremenjeni, vsak dan enaki v slabosti — nezmožni dobrih del iz lastnega nagiba, nezmožni rešitve iz lastne bede — mi sami smo največje čudo. Kaj sem hotel, mati? Biti nadčlovek. Vzgojiti sem hotel mladino brez strašil, vere, vzgojiti novi ponosni člo- veški rod. Premagan spoznavam, da je človek velik le v Kristusovem duhu, v zatejevanju, v ljubezni. Kdo me je preveril, kdo premagal? Premagala me je žrtev, biser — sestra, materina molitev." "Moj sin — govori mi o Roziki. Je li res, mogoče, da jo vidim še? Vidiš kako je vedela, kam, za kom gre. O moji otroci!" "Da, pride, če mogoče v Gorico ali Trst. Bolehna je, prosila bo." "Da vidim še enkrat svoja otroka! Zahvaljen bodi Bog. In vesela sem, Angelik, bolj vesela kot da si, prinesel vse tisto bajno bogastvo. O da imaš le nekaj, da poravnaš dolg in par tisoč za začetek v tovarni — pa je dovolj. Da si le prinesel bisere, izpolnil željo Marijanovo, Koledino. Da si le prišel zdrav, dušno in telesno." "Da sem prišel sploh drug človek, kaj ne, mati, človek, ki zna ceniti bežeči čas, dan nam v porabo za svoje rešenje. Takoj zjutraj poneseva bisere na Sveto goro. Kaj ne, mati? In potem se lotim resnega dela. Pozen delavec sem, poldan se bliža. Nerad ti omenjam mati — pa pripravljena si tako nato. — Oženim se kolikor hitro mogpče. Ne odkimavaj, poslušaj. Vsi že me beseda, dolžnost. Rešim Martino. Dvignem jo. Več ne sanjarim o zakonski sreči, kot je sanjaril mladenič. .." "A ti ne veš, Angelik.. ." "Vse vem, mati — ne razburjaj se, ne žali me. Ali veš, kako je rodila stricu Marijanu ljubezen vero? Meni je rodila vera ljubezen. Rešiti moram mlado, krasno bitje... Slišal sem v Trstu, v kavarni, pogovor častnikov. Vem, da je Martina še čista, da jo je vzdrževalo moje ime..." "Up na bogastvo..." "Bodisi, mati," je vstal Angelik, "jaz se poročim ž njo. In začnem delati. Ukloniti se bo morala seveda Martina moji volji, in tudi tvoja rejenka, ki se (Nadaljevanje nd 7. strani.) KILA OZDRAVLJENA. Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez operacije, zgube časa in sitnosti. Nimam nič za prodati, a dam Vam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacije. Pišite mi: Eugen M. Pullen, Carpenter, 880 C Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, težave in operacije. Adv. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL W. O. MOONET PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna i osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicaft in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Alpentinktura za možke in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Seatih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj WahSič Brusli tinkturo, od samo ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, ka koršne sto v mladosti imeli; 1 IlaSa $1.75.—Wahiii Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicali, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oži ali bradovioe na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov. Za potno noge rabite Kneipor prašek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove. grinte. kraste, liSaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrene bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Če želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahči8 "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose . Kateri bi mom zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio, Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila zM očistiti in gladiti, ne pozabite M našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avto-\ mobil odpelje in pripelje obleko n« vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. 5 Joliet Steam Dye House Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. i Oscar J. Stephen Sobe i»l In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. i JATNI s NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. jjj Govori nemiko in angleiko, i FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopaf j ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEK North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«. JOHN N. W. Phone 348 §TEFANICH :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. V Časih sedanje draginje naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posledice. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ■ je pravi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane nepotrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Jc pripravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, čistega, močnega in rudečega vina. Najnežnejši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah. TRINERJEV 1 prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Neprekosljivo je v slučajih f «11 II r 11 T protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi osvežujoče utru-I II I Ifl t IN 1 ieninl mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji. Cena 25 in SOc v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Trinerjevo zdravilo zoper kašelj je najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v grlu, naduho, itd. Cena ista kot za liniment. Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič nagraden! z: Gold Medal - San Francisco 1915, Grand Prix - Panama 1916. JOSEPH TRINER, IZPELO VATELJ--= 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Naša velika in tiajmOder-neje urejena tiskarna izdeluje najhitreje in najličneje - VSE VRSTE TISKOVINE ZA slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pravila in poročila, ali tiskovine za prirejanje veselic in razne druge take stvari. Pišite nam za cene, da si prihranite denar. r*lS Amerikanski Slovenec Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. ( V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111. BISERI. (Nadaljevanje s 6. strani.) LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 nqboljših Ijndi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti oil vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmammmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmnmmmmmammmmmmmmŠK i i ...."■-"ja SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELOPIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co, 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! [ 'Koncem leta 1915 je imel« vlog....................,..K 48,500,000.— Rezervnega zaklada..................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Pos«ja na zemljiiča in poslopja na Kranjskem proti S)i odstotkov, ^vea Kranjske pa proti 534 odstotkov obrestim ia proti najmanj tri-rt odstotkov odplačevanju na dolg. mi dozdeva zelo ošabno dekle. Seveda ima maturo in sklada pesmice. Pa meni ne imponuje s tem." "Hoče v službo." "Da se ogne mene in Martine. A tu sem jaz gospodar. Dela bo veliko, tebi, Martini, bo' treba pomoči, družbe." "Ne vem, Angelik, če bo obveljala tvoja. Nikdar se ne vzameta vkup Collettijeva in Žebronova." "Vkrotil sem krokodila v Guri, premagal tigra. Slon je ubogal na moj mig, pa da ne ukrotim dveh žensk?" se nasmehne malo jezno Angelih in izvleče malo biležnico iz žepa. "Vem mati, da želiš, da ti povem vse nadrobno, kako sem živel, hodil, iskal, našel. Zapisal sem vse. Za slučaj smrti — zate. Zdaj pa odpusti trudnega potnika." "Z Bogom, moj sin! Spavaj sladko v očetovem domu," pravi mati, mu po-ljubuje čelo, oči. A žalost ji trže srce. Tako značajen, čist, lep — pa bo žrtev Collettijevih. Vzradovala se je o njegovem prihodu. Menila, da se odpočije. Saj je prišel večer življenja in njena duša je trudna. 'A ne bo še uživala večernega miru... Med sinom, sinžtho in rejenko ji bo razdeljeno srce, trepetala bo za mir ene in druge. Burni prizori se bodo vršili v gradu, večkrat bo vzplamenel Angelik, očetov burni sin. Od veselja in skrbi razburjeni materi ni bilo do sna. Zatopila se je v sinov zapisnik. Materino oko se je ovlažilo ko je čitala sinove blodnje: Kako je okamenel, ko ni našel pod kamni svete banane trdno pričakovanega zaklada — kako je umrl Nino tam od kačjega pika. Kako je odšel Angelik obupan v Guro, živel tam skoraj leto dni življenje fakirja. Prišel do spoznavanja, videl in pustil zaklad. Kako je obolel, bil postrežen od sestre usmiljenke — Rozike. Debele so padale materine solze na sinove vrste... Luknov, 20. novembra 1900. Oživela je pravljica. Nebotična drevesa, neprodirne gošče džungel. Kokosove palme, obvite s cvetočimi lija-nami, bungalovi, spleteni iz vej, pokriti s palmovim listjem, marmorna mesta, čudovite pagode, templji. Gore, večni orjaki, dom zakladov, bajnih duhov. Reke, bogate zlata, alemkam-nov. Plodna polja — žitnica Evrope. Bajno bogastvo, bajni ljudje. Zmes vs^ehnarodov, vseh verstev. -Brahmrn4^ in moslim, pars in žid, budhist in kri stjan, vse je tu. Vse živi, spoznava po svojem. Tiho, a gotovo deluje tu katoličan, kriči protestant. Vsak proslavlja svoje, vsak je vzel resnico v zakup. Kako naj jo najdem jaz? O stric Marijan! Velik fantast, ki si menil, da si jo našel. Pa te je obsenčila le sen ca, katero si premišljeval. Veruj, moj lotos, in živel boš. Tako si rekel.. Kje je dežela, kamor ubežiš smrti? Da živi — kje? Kako živi tvoja, Koledi-na duša, stric Marijan? O stric! Seciral si telesa in nisi našel mesta za dušo. Bojeval si se za človekovo božanstvo. O stric, ti mladi orel strtih peroti! Kaj je uklonilo tvojo silno dušo? Ljubezen. Ljubezen je želela nesmrtnosti, ljubezen je verovala, u-pala. Ljubezni so se zdeli prividi u-mirajočega, fantastove sanje — resnica. Kje je sedaj tvoja duša, tvoja velika, silna duša, stric Marijan? Joče li v divjem orkanu, ki sklanja in ruje nebotična drevesa, ali se smehlja svetle dni, ko leži zemlja v objemu soln-ca, ko žari in dehti tropični cvet, ko gleda lotos v solnce in premišljuje brahmin uganko življenja? Hodim, kot si hodil ti, stric Marijan, po vrtovih audskega kralja. A tebi je cvetel tu prelestni cvet prve ljubezni, tebi se je smehljala hči soln-ca, Koleda, tebe je obdajal bajni kras umetnosti in lepote. Mene gleda kup Razvalin krasne rezidence audskega kralja, mene opominjajo spominske plošče žrtev krvave vstaje. Leto 1857! Tu imena junaških braniteljev v rezi denci zaprtih žena in otrok. Tu kraj kjer je ubila bomba sir Lavrenca, klet kjer je čakalo petdeset žena z otroci šest mesecev rešitve. In v bližini so teska, kjer so zajeli Angleži dvatisoč upornih sepojev. Zajeli in posekali... Maščevanje za Luknov, Cavnpor!... A tudi kri sepojev kliče maščevanje.., Kje je potem svoboda, kaj je? Svobo da je moč. Indijci prelivajo kri za svojo svobodo, Angleži za svojo. Svo boden bo, kdor je močnejši. Prav si imel, stric Marijan: Ni je, zlate utvor be mladostnega duha! Ni svobode, ni pravice. Morda vlada v carstvu duha — morda. Vse je tako morebitno izgubil telesni zdravnik njegovega veličanstva iadnjega audskega kralja? Luknov, 12. decembra 1900. O, jaz iščem, ne boj se, mati. Kaj bom našel? Na dnu vsakega vprašanja leži beseda: Bog. Koftčni rezultat vsake misli, A jaz se ogibljem te besede, sovražim. Človek, človeštvo, ne Kaj mi pišejo iz Gorice? Moliš zame, mati? Moli! To je uteha tvoji-duši Meni ne oristi, ne škodi. In ti se že niš, modri prijatelj? Ženi se, filister, redi se, dolgočasi se. Zakopal si svoj zaklad. Pa čuvaj mi, prijatelj, čuvaj mi rodni grad, mater, njeno rejenko Čuvaj mi rožo življenja, mojo Marti no mi čuvaj. Ah — Martina čaka bi serov — in vi vsi, veliki in modri fili stri, čakate mojega izpreobrnjenja in zaklada. Jaz iščem. Gotovo da iščem A nobena plošča, nobena knjiga ne govori o stricu Marijanu. Kam se je bog, ne mali, ne veliki. Človek, sin solnca, kžt*Kemu se uklanja vsa narava. Ponosen in velik, koga se bojiš, komu se klanjaš? Maliku svoje domišljije. Ustavljali so me. Usoda, božja olja, je rekla mati. Hotela mi je na-vesiti bledo Elviro. Sam sem klonil za hip z duhom. Menil sem, da me ustavlja višja moč. O Angelik, materin sin, varovanec Svete gore! Prirojena ti je prazna vera — kaj čuda če so te motile za hip materine pravljice .Bil je Bog, ki se je vlovečil. O pravljica, tako sladka, tako mična! Kaj nisem pretakal otrok solz, radosti radi nje? Pa razumem čarobno, človeštvu drago pravljico: Bog je postal človek, človek naj postane Bog. Otresite se mračnega boga, mračne misli, si rekel stric Marijan. O, dolgi vekovi se ga otresajo, Se ga ne morejo otresti. Rimljani, Grki, so si ustvarili svetle, vesele bogove, ki so uživali zemske slasti, ki so vabili k uživanju. Kako da je premagal Galilejec s svojim mrkim u-kom o odpovedi, svetle, vesele bogo-,-e? O jasni, vedno zeleni Olimp — izgubil si svoje božanstvene prebivalce, mora mračne vere je zatrla čut lepote. Temni veki, temni ljudje! O, jaz iščem, mati! Iščem misel svetlo, veliko, ki bi ogrevala, vladala svet, ki bi zenačila razlike stanu, uto-lažila prepire, ublažila srca. Jaz iščem. Tej misli bo služil moj veliki zaklad, Martina, moja žena, moji prijatelji... Z zakladom bom enak Mojzesu, ki se e dotaknil skale... Luknov, 13. marca 1901. Stric Marijan, trinajsti marc je! Obletnica dne, ko si korakal z Kudličem v boj. Na vas je gledal svet. Bili ste veliki, bojevali ste se za svobodo. Še živi v Ameriki tvoj soboritelj Kudlič, stric Marijan. Tvoje kosti, tvoji plavi kodri so razpadli že davno. Svobodo so uklenili paragrafi, stražijo jo bajoneti. Svoboda je postala vlačuga, stric Marijan, služi tistemu, kateri jo plača. Kaj ste dosegli, vi bojevniki osemin-štiridesetega leta? Menili ste, da priborite ljudstvu srečo, boljše gmotno stanje. A rtaš kmet, Kudlič, toži po starih časih, ko ga ni gulila tlaka, kot ga guli današnji davek, ko ga »iso tirale dedu neznane skrbi v rani grob. Kaj pomaga kmetu vaša svoboda, on oče kruha.' Široka masaljUdstva ne razume idealnega teženja. Kruha, kruha prosijo od Boga, od vlade. Marsikdo je veren, ker mu to koristi. Ko se vrnem bogat, bo koftec hinavščine Ko se vrnem, se podro hramovi sužnosti po naših gorah, pot na Sveto goro zaraste trava... Luknov, 20. avgusta 1901. Ko se vrnem... Se li vrnem sploh kdaj? Objel me je čar tujine. Zaman mi pišeš, mati, zaman vprašuješ, Emil, zaman mi govoriš, Nino, da se ti topi denar, da znaš že sam zagovarjati kače, da je treba iskati... Objel me je čar tujine. Benares, 13. marca 1903. Pomladni vetrovi vejejo doma, bu-de velike misli, drzne osnove. O, lastno je sinu zemlje, da se otresa z materjo zimskih verig, da hiti k solncu. Lastno je mladini, da ljubi svetlobo, se bori za njo. Mlad sem, močan. Prepričan, da zmagam. Ti si se uklonil, stric Marijan, tešil si Koledo in sebe s pravljico. Verjel si, ker je rekel: Jaz sem življenje... Življenja željan si verjel, ker se ti je bližala smrt. Jaz sem močan. Ne verujem, se ne vklonem. Bajka je, mati, tvoj Bog-človek, v bajko si verjel, stric Marijan, z bajko si grenite vsi življenje, lajšate svet. Indijski Jeruzalem, prastara Deva-shada, me je sprejela v prazničnem šumu. Mošeja pri mošeji, pagoda pri pagodi, romar pri romarju. Vse daruje, se klanja, še čisti v sveti reki. Vse veruje. Kot pri nas. Benares, 1. majnika 1903. Z mrzlično vnemo sem prečital Ve-dine knjige. Brahamano, Sutro, Upa-nishado, Itilasso in Purano. Vsak dan se pregovarjam s brahmini, ima-mi, Židi in fakirji. Modri so, modri — a ne prepričajo me. Višnu z milijonom manjših bogov mi ne imponuje. Ogenj Parsov, Allah Mohamedov, kru ti bog Židov, me ne vlečejo nase. Iščem, mati — veliko, svetlo misel iščem. Benares, 31. oktobra 1903. Višnu, Živa, Brahma. Trojstvo, ki se preliva iz osebe v osebo, ki je ustva rilo, zdržuje in urejuje svet. Samo eden, vsemogočen večen, mi je rekel modri Keshub Chundersen. Dokazal mi je, da veruje jud le v enega boga, v prapočelo, ustvaritelja. Dokazal mi je, da ne moli Pars ognja, da mu je kot židu le podoba večnega. Dokazal mi je, da so razna verstva iznikla na isti podlagi, da veje iz Vede in starih sporočil duh razodenja. Keshub Chundersen je prepotoval vso Evropo, u-stanovil novo sekto. S svojim nazi-ranjetn se bliža kristjanom. A krsta ne sprejme modrijan. Benare4, 15. novembra 1904. Biti mora res moč, ki vlada, ki nas pahne v svet. Jeli večna? Ali pa mine tudi ona z nebom? Zato je prazen up na večnost, smešen, utemeljen naš boj s krivično močjo. • Jaz jo izzivam, je ne poznam. Lastnik velikanskega zaklada se ne vklonem nobeni moči. Gura, 1. decembra 1904. Nikdar se ne vzpne sin zemlje do solnca, nikdar ne reši nadčlovek človeštva iz suženjskih spon. Dokler bo živel človek, bo trepetal. Snoval bo. Tajna moč mu bo vničevala načrte. Mar nisem hotel? Mož velikansko sem čutil v sebi. O stric Marijan, kot ti — sem orel strtih perot... Potrt hodim med marmornimi podrtina-mi Gure, krmim krokodile, se zavijam v volovsko kožo. Premišljujem. Dvigniti sem hotel svet, a sem berač, ki ne more in tudi noče kot berač domov. Berač sem in vendar tako bogat, ker ne potrebujem ničesar. Izgubil sem zadnje zvesto srce. Predrzni Nino je končal, žrtev moje lahkomiselnosti, mlado življenje. O mati, Martina! Ne vidite me več. Stanoval bom med tigri in krokodili, dokler ne padem kot plen zveri. Nezvesta banana, zakaj nisi hranila zaklada, kdo ga je vzel? Gura, 31. decembra 1904. Marmorne razvaline, mimo vas hite stoletja. Priča ste minljivosti. Kraljestva in rodovi, vse mine. Mine slava, premoženje, vse mine. V teku časov ostaja nekaj stalnega. Sicer ne bi vedeli, da se giblje čas, da se gibljemo mi. To stalno, vedno, mimo katerega rajajo in izginjajo svetovi, kaj je to? Bog je to, mi odgovarja trepetaje duša med podrtinami stoletnega bogastva. Bog je to? Zakaj ga ne spoznam? Trudna je moja duša med tigri, krokodili in molčečimi fakirji. Željna luči. Razodeni, pokaži se mi bog Parsov, Indov, Izraelitov, Moha-medanov. Pokaži se mi bog vesolj-stva. Da ne tavam več v temoti, da najdem misel veliko, svetlo. Vodi me, čudežni bog, vodi me domov k materi... Gura, 22. januarja 1905. Ti se smehljaš, stari Sidi, moji želji po domu. Glej, mlad sem še, poln hotenja. Ti si kot zemlja, mimo tebe je šlo stoletje. Med podrtinami si podrtina. A spomina nimaš sveti, stari mož, spomina. Vprašam te po stricu in zakladu, a ti molčiš, govoriš le modre izreke o nevrednosti, minljivosti sveta. Sidi, prosim te, rotim, pomagaj mi odtod. Novo življenje polje po meni. On je, Sidi, da, On je. Delal sem zoper Njega, delati mi je zanj. Stotine mladeničev je zavedla moja beseda... Sidi, pri Vsemogoč nem, v katerega veruješ, ne veš za kamne, za drage, žlahtne, ni ničesar v podrtinah, kar bi služilo meni? Bil je zdravnik Ali Wassida, poslednjega audskega kralja. Bil je tvoje postave, lica in srca. Tudi on je hre penel po zakladu, po domu, po Bogu. Izročil sem mu Mihrbanovo zapuščino. Pa našel je smrt. I ti jo najdeš. Veliko bogastvo je nesreča — biserih lepi tvojega sorodnika kri, lepe knežne solze. Zavzet strmim v fakirja. O Sidi, ali veš... Kje je zaklad? Dragocenosti Indije niso za tujce, tem prinašajo smrt. Izvedel sem, kje je u-mrl mož tvojih las in oči. Poiskal sem in našel zaklad, ga spravil v stari kraj. Brahminom ga izročim, kadar pride čas... A tebi — hočem spoštovati željo mrtvih, dam ti Koledine bisere. V volovske kože zavita, neumita, bosa sva stala pred zakladom, ki ni ma cene. Strmel sem v blesk zlata in draguljev. Kaka moč je v tem bogastvu! Kdor bi ga imel, bi vladal svet. Kdo ga čuva? Slabotni starček Zavrtelo se mi je v glavi... Pa o-zrl sem se na krasne zlomljene stebre, spomnil se, da je strohnel davno hu-maim, ki je stopal bleščeč se draguljev med njimi. Prazno, minljivo je vse, ostanejo le dobra dela. Pustim boga stvo, reven se vrnem domov. (Dalje prih.) I0SIP l/LEPEC tj Javni Notar l\z lOUt. skušnjo izdeluje vse pravno ln postavnoveljavnel n za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garnifiira;Č potrebuje otrok certifikat za delo; če imate kak drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini >e obrnite na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t«r vse kar spada v gradivo.^ MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeženi. Fino pivo, najboljia vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: SFOMLADHE • IN LETITE OBLEKE. čedne in moderne obleke za odrail« in mladino •« dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po m«ri. Velika zaloga najmodernejih klobn kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čev Ijev visokih in nizkih za moike, žen ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vse naše blago jamčimc ter povrnemo denar, ako ni v popolne zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoč* "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. Frank Juričič 1*01 M. Chicago St JOLIET, IL 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k ISCIEMBT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, HL , NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nov« prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, I1L R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, 111».: Soba 218—9206 Commercial A v«. Telefon: South Chicago 579. ANTON ZABUKOVEC BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills, Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksoa Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZl revuatczhh HRCM0ST1 BOtesn • KOLKU 8CLBSTM » &B4KM NEVMLBX nwnu OTWUJSn Mfc SLABOTNO! fxto SLAB0STH t &EMCH fcjut»< w now MRAZENJU t ŽtVOTU VNETJU OPRSB m HtEHLAJBHM BOLESTIH . LSJM Inn nn m gd nn gd Iffi ffi ffl l*J ffl m B m PEVEC. l®Bffl ffi s ffi (Spisa l.-P o d 1 e s n i k o v.) iiliiiiliiiiBii Veliki gledališki listi so naznanjali nastop v domovino se vrnivšega u-inetnika Milana Z... Časniki so poročali, da se je izobraževal v tujini in hoče sedaj na domačem odru peti v nekaterih operah. Stara, osivela Z...ka je kupila vstopnico za galerijski sedež. Še nikdar ni bila v gledališču; danes pa hoče iti, da vidi svojega sina Milana, velikega in proslavljenega. — Bila je vdova. Dokler je bil Milan mlad, živel je pri svoji materi in se učil krojaštva. Ko pa je odrastel in čutil v sebi nagon do umetnosti, je zapustil mater in rodno mesto in šel v tujino se izobraževat. S podporo, katero je dobival iz domovine, se je izobrazil v umetnika, o katerem so poročali tuji in domači li»t» jako laskavo, katerem« 50 obetali sijajno bodočnost. Danes torej nastopi po dolgih letih med svojimi rojaki, da jim pokaže, kako je porabil talent, česa se je naučil. Listi so delali velikansko reklamo za večere, katere bode prebil mladi umetnik doma med svojci, in pozdravljali mladega pevca z nenayad-nim entuzijazmom. Počasi je stopala stara Milanova mati po stopnicah, s težkimi preprogami pregrnjenih, tje gori v drugo nadstropje gledališča. Zrla je velike, pol nage sohe na stopnicah, čudila se in strmela ob bogastvu in razkošju, ki je vladalo v hramu umetnosti, Ma> mil jo je parfum, katerega so puščale za seboj dražestne dame; te so hotele pred njo in mimo nje po stopnicah, zavite v dragocene kožuške in svilene šale kateri so jim pokrivali umetne frizure in od veselja se lesketajoče obraze. Gledališče je bilo skoro do cela napolnjeno, ko je prispela Z...ka na svoje mesto tje gori na -galerijo. Velik, pozlačen lestenec na stropu je žarel v stoterih lučicah, katere so pošiljale mehko svetlobo po dragocenih zagrinjalih lož, po baržunastih sedežih in marmornatih kipih ob stenah. Milanova mati je bila zopet osupla ob tem pogledu in za trenutek ni vedela, kam bi se obrnila. Povsod bogastvo in blesk, veselja se žareči o-brazi, dragocene toalete, umetne frizure, z zlatom obšite uniforme, gole prsi, bele orokavičene roke dam, pomenljivi pogledi iz lož, smeh za malimi pahljačami, pogovori, pozdravljanje, pokloni in zopet smeh. Dušo objemajoči akordi godbe in mamljivi, opojni, težki vzduh, ki je napolnjeval velike prostore. Vse to je mamilo staro ženico. Sedla je na lesen stol v kotu, katerega ji je odkazal mož, ki je pobiral vstopnice, zrla v to burno življenje in se čudila, čudila, r^ Vsi ti ljudje pa so prišli gledat njega — njenega sina — njenega Milana —, si je mislila sta-rica, in srce ji je jelo ponosa utripati. Kako rada bi povedala temu svetu, tem ljudem, da je umetnik, katerega so prišli poslušat, njen sin, rodni njen sin. Kako težko in nestrpno je pričakovala, da se odgrne veliki zastor, in da se prikaže njen Milan! • Kakšen že mora biti, odkar se nista videla! Velik, lep. Ali pač ve, da je prišla tudi ona v gledališče ga poslušat? Težko. Že dva dni je v mestu, in vendar se še ni nič oglasil pri njej, da bi jo pozdravil, da (ji ji povedal, kako mu je bilo po svetu in kako se je vrnil. Kako ga je pričakovala! Toda ni ga bilo. Pa saj ni imel časa, imel Je preveč opraviti z gledališčem, toda jutri, jutri gotovo pride, saj vendar Še ni pozabil svoje matere, katera ga tako zelo ljubi. Godba je potihnila, z odra se je čul glas zvončka. Pst — pst — tiho! Nervozen šepet se je čutil po gledališču. Zastor se je dvignil. Na odru je stal on. Stari Z...ki je jelo burno utripati srce. Molk za trenutek. Za tem pa burni klici, da se je treslo gledališče. Živio! — Živio! Dame v ložah so se nagnile naprej, da bi videle mladega, lepega umetnika z drobnimi, orokavičenimi ročicami pa so mu ploskale. On pa je stal miren in čakal, da se poleže ta burni pozdrav. Na rahlo se je priklonil. Novi živio-klici. Mlad fant, oblečen za paža, je prinesel na oder velik lovorov venec z dolgimi, rdečimi trakovi in ga izročil njemu. Plosk, ropot, burni klici, brez konca... smeh... glasov^čudenja. ■ On pa je stal še vedno miren, po* nosen in čakal, da se poležejo ti burni pozdravi. Včasih se je na lahno poklonil in krog finih ustnic mu je igral zadovoljen nasmeh. Ljudstvo se je pomirilo, in v širnih prostorih je zavladala mučna tihota. Vse je čakalo, da začne peti. Od začetka tihi, mili, dušo objemajoči, potem pa vedno močneji in moč-neji glasovi so se čuli iz grla mladega umetnika. Ti mamljivi, opojni, mehki, vabljivi in razkošni glasovi so očarali poslu-šavce. Vse je bilo mirno, tiho in začarano o tem petju. On je pel in pel. Ljudstvo pa se je naslanjalo ob teh glasovih in jih srkalo vase. On je pel še vedno, močno, sedaj burno, potem zopet milo.' Odpel je arijo. Mir. Zatem pa burni vzkliki čudenja in pohvale. Ploskanje. Živio-klici. Iz lož pa so jele obsipati nežne roke pevca s cvetjem. Stara mamica je sedela mirno na svojem sedežu in gledala na svojega sina Milana. Kako rada bi pohitela k njemu tje na oder in ga objela ter pritisnila na svoje srce, polno ljubezni in sreče! Kako rada bi povedala temu ljudstvu, da je to njen sin, da je mladi umetnik njen Milan —, samo njen otrok! V očesu se ji je prikazala solza radosti in je zdrknila po razoranem licu. Milan je zopet pel. Pel je celi večer in napajal poslušavce s svojim div-nim glasom. Ljudstvo pa mu je ploskalo in ga obsipalo s cvetjem. * * * Noč je, temna, mrzla zimska noč. Po samotni predmestni ulici, katero razsvetljuje slaba cestna svetilka, stopa, zavita v črno ruto, Milanova mati, vračajoča se iz gledališča. Čudno! Danes stopa pol lože nego prej kdaj po zmrzlem snegu, in prav nič je ne zebe. Nekako mehko, prijetno, sladko ji je v duši, saj misli na slavnega sina, na srečnega Milana. Kako velik, kako lep je njen sin! In vse se mu klanja, vse ga proslavlja, vse ga ljubi; najbolj pa ga ljubi ona, njegova mati. Da bi že skoro prišel, da ga stisne na svoje prsi, da ga objame in mu pove, da ga ljubi, neizrekljivo ljubi, in da Je mnogo, mnogo trpela, ko ga ni bilo) Stradala je, da, stradala in zmrzova-la in vedno mislila le nanj in nanj. Prišla je do svojega stanovanja. Mala, podstrešna sobica z borno opravo. Ženica je bila trudna. Odložila je ruto, prižgala malo svetilko in se na-pravljala k počitku. Predno pa je zlezla na svoje borno ležišče, pokleknila je pred malo, očrnelo, vrlo staro sliko Device Marije ob postelji in molila. Molila je dolgo, vroče, kipeče, polna zaupanja. Molila je za sina in prosila, da naj ga Bog obvaruje med kalnimi valovi življenja in ga kmalu- pripelje v materino naročje. Po velih staričinih licih so lezle velike solze, solze materine ljubezni. V jedni najelegantnejših mestnih kavarn pa je sedel mladi pevec Milan Z... med' družbo veselih tovarišev, kateri so mu napivali in se mu laskali in pili. In pili so dolgo v noč. * * » Drugi in tretji dan potem jp ?opet nastopil Milan Z... in zopet je slavilo gledalstvo, a k materi g^ ni (jjlo. Starica v podstrešni sobici je čakala in čakala, molila ter plakala in zopet čakala. Sina pa le ni bilo. Pozabil je na Jrodno mater, zatajil lastno kri in živel le slavi. Čez par dni je zopet odšel, bil je angažiran na neki dvorni operi. Koliko je pretrpela užaljena mati, koliko tajnih vzdihov je slišala nje borna sobica, in koliko vročih sol?a je pretočila starica pred podobo Ma tere Božje! Ob tem pa se je starala. Leta teko. O mladem pevcu ni bilo dolgo nič slišati, pozabili so ga. Pozabilo pa ga ni ljubezni polno srce ma terino. Le ona je še vedno mislila nanj in molila za izgubljenega sina. Molila in plakala je in zopet molila. Nekega dne so prinesli časopisi tole pretresujočo novico: "Naš rojak, operni pevec Milan Z..., sedaj anga-ževan na dvorni operi v B.-, se je minuli teden ustrelil na odru, ki je odigral svojo ulogo v 'Trubadurju'. Zdravniki sicer upajo, da bodo rešili mlado življenje, toda peti pač ne bo več mogel. Vzrok temu žalostnemu dogodku je baje lepa primadona," In mamica Milanova je zvedela to novico. Zbolela je nevarno, in življenje njeno se je jelo bližati koncu. Par dnij je še premolila in preplakala v želji, da bi mogla še jedenkrat videti svojega Milana, toda ta želja se ji ni izpolnila. In Milan? Ozdravel je, pel pa ni več. Odšel je v svet in se izgubil v širni areni življenja. Nihče izmed domačinov in, znancev ni več čul o Milanu Z...u. Si £ m isiigalfiiiS ZA KRATEK ČAS. Ki Poštenjak. V restavraciji sedita dva moža v živahnem pogovoru. — Ti — poglej no — ti&vle gospod, ki odhaja — tvojo srebrno palico je vzel. — Molči! Najbrže je spoznal, da je njegova. Dandanes. Jaz kratkomalo ne trpim, da bi se moja služkinja kdo ve kod potepala. Nalašč sem kupila ta-le roman in ji ga dam vsako nedeljo popoldne, da ga čita. — Kaj — vsako nedeljo isti roman? — Saj imam vsako nedeljo drugo deklo. Lepa tolažba. Zdravnik: Ne gre drugače dragi gospod — operacija je neizogibno potrebna. Bolnik: Ali — operacije SO tako drage! Bo gotovo zopet mnogo denarja treba šteti. Zdravnik: Naj velja, kar hoče, saj bodo tako plačali vaši dediči. Dokaz. Gospodična, vi ne veste, kako vas ljubim... — Oh, moški ste vsi nezvesti... — Vi ne verjamete, da bi vam bil zvest? Če hočete, vam imenujem dvajset gospodičen, ki sem bil že vsem zvest. • Pričakujejo slabe letine. Pariz, 30. apr. — Iz pravkar objavljenega poročila poljedelskega ministrstva o setvini v celi deželi je razvidno, da bo letošnja žetev še manj zadovoljiva, nego je bila lanska. Nezadostna obdelava polja, pomanjkanje gnojil in izredno težki nalivi se imenujejo kot odgovorni činitelji. Potres ponovljen. Rim, 30. apr. —■ Kraj Monterchi je bil danes zopet razburjen po novem potresu in zopet se je mnogo poslopij podrlo. Kralj je podpisal v podporni sklad $ 16,000. { Nič novega. •Žena: Danes sem nekaj ja)č8. zanimivega čitala. Pomisli: Človeškd telo se vsakih sedem let popolnoma, spremeni. Jaz torej nisem več tista, s katero si se , poročil, ampak popolnoma druga žena. Mož: "Oh, kdaj sem že to zapazil. Čemu se službe razpisujejo. V ministrstvu je bila razpisana služba dobro plačanega uradnika in je do-šel cel kup prošenj. Tajnik je prošnje skrbno urejeval po kvalifikaciji prosilcev. — "Kaj pa delate," ga je qgovoril predstojnik, "kakšen nepotreben trud imate". — ''.Da se izbere najboljšega prosilca, je venda* potrebno, da se prošnje po kakovosti prosilcev razvrste," de tajnik. "Se vam pač pozna, da ste začetnik," odgovori pred stojnik, "že prej, ko je bilo mesto razpisano, je bilo določeno, da dobi to mesto- nečak njegove ekseelence." — "A čemu se potem takem služba razpiše?" vpraša tajnik. — "Ali ne vidite obilice prošenj," in predstojnik pokaže na kup prošenj, "in vsaka je ko-(ekovana; tako skrbimo državi za — dohodke." Samopriznanje, Učitelj: "Našteli ste zt),aj domače živali: konj, vol, krava, ovca, pes, mačka, eno ste pa pozabili; zmršene dlake je, po prahu in blatu &e valja, no, v sosedov vrt rada zahaja. — Kdo je to?" —t Janeiek: "To sem pž jaz." Po svoje. Katehet (v dekliški šoli): Gospodična Olga — kaj veže ljudi in jih drži po konci v vseh bojih življenja? — Olga: Modre. Dober izgovor. "Zakaj imaš tako raztrgane čevlje?" "Jaz ne morem pomagati, če imajo moja kurja očesa tako prodirajoč pogled." Otroška ljubezen. Zdravnik: Pa otroci bi vendar lahko kaj storili za vas. — Bolnik: O saj plačujejo namesto mene premije za moje življensko zavarovanje. Redkokdaj. 1.) Ti, kaj pa dela prijatelj Janez. 2.) O ta je pa že davno umrl. 1.) Zato ga vidim tako rekdokdaj. Skrbna žena. Ljuba žena, ti mi pa res nikoli ne brskaš po žepih. Žena: To je znamenje, da te imam res rada in da te nočem imeti pod nadzorstvom. Mož: Res, a ko bi pregledala moje žepe, bi videla, da so vsi raztrgani. Galop. Ti, zakaj pa vsaka muzika h koncu vedno igra galop.—No, da prej konča. Sumljivo. Ta le vdova je krasna žepa, tako čr-(ie'oči in tako črne lase inia.1— Prija* telj: Da, pri tej je vse temno: oči, lasje in — njena preteklost.' PRODAJA — RUMAGE SALE — bo v ponedeljek na 629 Cass St. Vse vrste blago, ceno. Ne pozabite priti. NAPRODAJ 3 NOVE HIŠE S 4 SO-bami na Elizabeth St. Lahki obroki. Več pove: P. R. Bannon, 701 N. Broadway, Joliet. 46-7-8-9— IŠČEM BOLJ SKROMNO ŽEN-sko, samsko ali vdovo, doma od Čr-nomalskega okraja, za hišno delo. Za natančna pojasnila se naj piše na: John Chernich, Roscommon, Mich. 45-6— NAPRODAJ 2 LOTI (42 TN 43) NA Summit Parku blizu Woodruff road. Prodajo se poceni, če jih kupit takoj. Več pove Peter McHale, 1219 S. Richard St., Joliet. Tel. 3026-M. NAPRODAJ FINA PEČ NA GAS S 5. ognjišči in ovens. Prodam poceni, če se oglasite takoj na 1406 Oakland Ave., Joliet, 111. 45-6-7— POZOR ROJAKI! Naprodaj imam 60 akrov najboljše vrste zemlje; zraven nova hiša in vodna moč, 10 akrov zemlje pripravljene za koltivacijo, drugo porašeno s debelim lesom, les je velike vrednosti, ker je posestvo tik postaje Jump River, Wis. le kakih 5 do 8 minut oddaljeno. Natančnejša poročila in ceno ije zvediti pismeno v slovenskem ali nemškem jeziku od lastnika samega. CHARLES PLANSTEINER, 45-50 Box 90, Jump River, Wis. VELIKANOČ JE PRIŠLA. CVETKE SE RAZVIJAJO. Najlepši čas za lepo sliko, katere najokusnejše izdelajo v ANDERSON STUDIO, < Kot posebno darilo borttfc dali z vsakim naročilom poročilih slik ZASTONJ BARVANO VELIKO SLIKO Naša posebna ponudba meseca aprila in maja se je pokazala koristonos-na, zato smo odločili, da ista velja še za bodočih trideset dni. Predno naročite slike kje 'drugje, pridite k nam, da se domenimo glede cen in drugo. Pridite k nam pred poroko, da se domenimo in pripravimo, ker poročna slika je za vsak par velevažna. Se priporočamo ANDERSON STUDIO, Young Building. Joliet, III Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) itev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik........;....G«orge Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...............,...Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John. Peirric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v edenindvajse-tih mesecih plačalo nad $2706.50 bolniške podpore članom (icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo novo mesnico J in grocerljo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj« imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrstf grocerije in drugih predmetov, ki sffl dajo v mesarsko in grocerijsko po® ročje. Priporočam svoje podjetje vsem tO-jakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John H. Pasdertž Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, W STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj< in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegl papirja po nizkih cenah. ChL Phone 376 1/ N. W. 11>> 120 Jefferson St. JOLIET, ILt POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. , Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$12.00' Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$16Jt' Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............. $5,#l Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................%1M Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10JI S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..........a*.*..............IM® Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................H2.H Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za...................$6.N Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.................... ...$7J® Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................H." Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon PO.......................V7...T..T..............7*« Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft — Pišite t slovanskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Jouct.hl* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay St«.....Both Telephone« 26.....JOLIET. ILLlNG^ Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje TT* X T TT* XT* O T^ rrt JQA J3L fjr iu JrU JL1 U lv X ^JWiWtWvfflElifl! »HHWiiWM ter je najboljša pijača Olajševavno. Sodnik;! .''Da ste l*ra$lvto je zdaj dokazano. Imate še kak izgovor, da se vam kazen zmanjša?" — Tat: "Drugega ne, kakor to, da je šele dva tedna, kar sem prišel iz ječe." E. Porter Brewing Company Ota telefon 405, S. Bluff St., Joliet, 111.