LISIEK Umik avstro-ogrske vojske iz Srbije. Piše B o ž o R a č i č. (Dalje Ker sem se rnudil dalje časa v Kariovcili, sem se seznanil z raznimi ljudmi in razmerami, od katerih je vredno seznaiiiti tudi Slovence s sledečimi. Sremski Karlovci so za Novim Sadom prvo kultunio središče bivših avstrijskih Srbov. V narodnostnem oziru so avstrijski Srbi prednjačili oniin Iz kraIjevine. Organizirali so krasno podrobno »arodno delo, ki je bilo pa na trdni finančni podlagi. To so si ustvarili Srbi 5iami —- največ še v tujini živeči in tam obogateli trgovcl. Z vsern pravom jih stavijamo za zgiea nasim. Nai di naSii obilo posnemalcev! Vsakeinu tujcu zbude zanimanjekrasna cerkev z dvema stolpoma, dvor, seniinar, narodni fondovi in gimnazija. Vsa ta poslopja so res kulturne trdnjave, ki so ohranile desetletja toliko Srbov in bi kljubovale tudi še stoletja. Krasna pravoslavna cerkev je monumentalna zgradba, ki se ponaša v svoji notranjosti s krasnimi Jovanovičevimi slikami, ki jim je snov vzeta iz srbske cerkvene zgodovine in narodnega življenja. »Dvor« je krasna palača, kakršne bi v Ljubljani zaman iskal. Tukaj je sedež metropolita, in sezidan jf iz legata pokojnega metropolita Stevanu Stratlmiroviča, ki je zapustil v ta namcn 60.000 dukatov. Sezidal pa je dvor patriarh Oiorgije Brankovič. Prostorni dvor ima veliko sprejetnno dvorano, kjer deM ob slovesnih prilikah patriarh avdijence. Vladni zastopnlk je iniel tudl krasen konak, kadar se je mudil tam, in enako sedem episkopov, kadar pridejo v goste. V vellkl nbednlci se nahaja kra^na Jova- nočeva slika: »Velika seoba Srba pod patrijarhom Carnojevičem.« Paja Jovanovič je najpopularnejši in najboljši srbski slikai za Predičem. Mnogim bo znana tudi siika: »Uči deda svog unuka.« Snov njegovim slikam je vzeta iz narodnega življenja, in ni čuda, če je priljubljen pri narodu kakor n. pr. naš Oaspari, ki nam je ustvaril toliko krasnih del in obogatil našo slovensko umetnost. Slikar Uroš Predič pa ima v dvorski kapeli dve krasni sliki: Matere božje in Jezusa. Prva je res narodna — vsakdo takoj spozna v njej črnooko srbsko ženo, četudi ni v narodni noši. Slikt so razmnožene, in skoraj vsaka srbska liiša jih ima. Isti slikar ima §e krasno sliko na dvoru: »Žadružbina Lukijana Bogdanoviča«. Slika predstavlja Lnkljaiia, kako prosi sv. Nikolaja za brod na razburkanem morju. Brod pa nosi srbski barjak -torej prosi za srbski narod. Na dvoru stanuje patriarh in druga duliovščina pravoslavne cerkve. Cez cesto od dvora stoji palača »Narodnih fondov.« Kapital znaša preko 45 milijonov. Nabrali so to samostani, duhovnlki in narod. Iz tega denarja vzdržujejo: 2 srbski gimnaziji, in sicer v Novem Sadu in v Karlovcih, 3 učiteljišča: Sombor, Pakrac, Karlovac; 3 višje dekliške šole: Sombor, Pančevo in Novi Sad. Dalje podpirajo mnogo ljudskili šol in učiteljev, duhovniških vdov in sirot (pravoslavnih). izdajajo mnogo knjig in skrbe za srbski tisk. Gimnazija je krasna stavba in je zidana po načinu nekega zgodovinskega samostana iz Srbije. Proiesorji so popolnoma neodvisni in lahko si je misliti, da se na tej gimnaziji niso vzgajali črnožolti patrijotje kakor pri nas. Sremski Srbi so izbijall s klinom avstrijskl sistern, ker so imeli tako organizirano delo, da jim je bil obstanek vedno zagotovljen. Prl nas pa Še vedno manjka organiziranega dela in zato ne prldemo nikamor. (Konec.)