445 SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH minljivosti in je hrvaško besedilo iz IN TUJIH REVIJAH dvojezične Tadijanovičeve pesniške zbirke, ki je izšla z naslovom Senca Dvojna številka zagrebškega Foru- življenja, Uombra della vita. Čedo Pri- ma (10—11), ki so jo šele zdaj poslali ca objavlja »dramske prizore iz časa na uredništvo, prinaša uvodoma deset Stjepana Miletiča« z naslovom Ostavka. pesmi Dragutina Tadijanoviča, ki so Novelo Pesnik in domobranci je napi- nastale lani. O njegovi liriki piše Ivo sal Josip Barkovič. Frangeš. Esej ima naslov Neminljivost *- 446 A. A. Druga številka titograjskega časopisa Stvaranje prinaša enajst pesmi Hermana Vogla s skupnim naslovom Menjava straže; pesmi je v srbohrvaščino prevedel Franci Zagoričnik. Borislavu Pe-kiču so natisnili Padec Carigrada kot odlomek iz šeste knjige fantazmagorije Zlato runo. Jevrem Brkovič objavlja šesto nadaljevanje drugega dela romana Kamenštaki. V dvojni številki (1—2) skopskih Razgledov piše Blaže Koneski o arhitektonskem načelu, ki po njegovem povezuje znanost in umetnost, v tem primeru literaturo. O izročilu in nacionalnem v sodobnem makedonskem likovnem izražanju piše Bojan Ivanov. O sodobni makedonski poeziji piše Rade Siljan v zapisu Pustolovščina besede. Praška revija za tujo literaturo Svetova literatura prinaša v svoji prvi številki letošnjega leta vrsto prispevkov od leposlovja, kritike in esejistike do me-moaristike. Med zanimivejše sodijo prav gotovo Moji nenapisani spomini Katje Mann, ki je v visoki starosti se-demindevetdesetih let umrla leta 1980 in so za njo ostalitispomini; ti se veči noma ukvarjajo z njenim slavnim, prav tako že zdavnaj umrlim pisateljem Tho-masom Mannom. Za nas je ta številka Svetove literature zanimiva tudi zato, ker odmerja precej prostora pred kratkim umrlemu srbskemu pesniku Dušanu Radoviču; predstavlja ga z dvema pesmima in z obsežnim*izborom iz Ra-doviceve aforistike iz znanega cikla Beograd, dobro jutro. V rubriki recenzij in zapisov pa objavlja František Benhart zaokrožen portret osebnosti in poezije Cirila Zlobca. Prva številka budimpeštanskega časopisa za svetovno književnost Nagvvilag objavlja pet pesmi Marka Kravosa v prevodu Maria Pappa. Ob koncu revije je mogoče tudi prebrati strnjene življenjske in literarne podatke o našem tržaškem pesniku in uredniku. Marko Kravos se v tej številki pojavlja v družbi s takimi imeni, kot so Alain Robbe-Grillet, Marguerite Yourcenar, Czeslavv Mitosz, Sam Shepard in drugi. Ker je to prva letošnja številka, ji je pridružen še letopis lanskega letnika. Iz njega izvemo, da sta izmed Slovencev v tem uglednem časopisu lani objavljala tudi Lojze Kovačič in Drago Jančar. Pa tudi sicer je Nagvvilag kar dobro obveščen o dogajanjih pri nas. Tako že poroča o Andričevi nagradi, ki jo je dobil srbski književnik Vidosav Stevanovič za svoj Carski rez, opozarja pa tudi na delo neutrudnega novosad-skega prevajalca in kritika Sava Babica. Teorija in praksa socialističnega realizma danes je naslov skupnega prispevka, ki zavzema več kot polovico, prve številke bratislavskega časopisa Romboid. To so prispevki z okrogle mize, ki so se je udeležili sodelavci tega časopisa skupaj s člani uredništva ruskega časopisa Literaturnoje obozre-nije, med katerimi je bil tudi »eden izmed osvoboditeljev naše Bratislave« Vladimir Piskunov. Preostali del časopisa napolnjujejo knjižne ocene. Pavol Števček piše z naslovom Ljubezen /e človeška sposobnost o pesniški zbirki Michala Chuda Četverolistnik. Besede v staromodnem stezniku (in brez njega) je naslov prispevka Jana Martiša o književnem delu L'uboša Jurika, posebno še o njegovi knjigi Vznemirljivi pogovori, ki je izšla lani. Kultura in literatura v sodobnih gibanjih v svetu je naslov prispevka Ju-raja Cutha v prvi številki bratislavskega 447 Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah časopisa Slovenske pohl'ady. Poezija v ki ga poznamo iz ene lanskoletnih našem času pa je naslovil svoj afirmira- številk Sodobnosti. Zanimivost pri Le- tivni prispevek o domači poeziji Karol topisu Matice Srpske je tudi v tem, Rosenbaum. Tudi Bfetislav Truhlar se da na koncu vsake številke doda še aktivistično loteva sodobnih misel- kratke biobibliografske podatke o ob- nih tokov (Poroštvo za najnapred- javljenih avtorjih ali pa vsaj navaja nejša mišljenja in cilje). Ob koncu časo- številko, v kateri so take podatke že pisa še izvemo, da so bili pred kratkim objavili. Letopis MS je odprta revija iz Slovaške v Jugoslaviji Vladimir Rei- skoraj klasičnega literarnega tipa, na sel'm Dalimir Hajko in Libor Kftezek, njenih straneh se zelo pogostoma po- od jugoslovanskih književnikov pa sta javljajo tudi slovenski avtorji. Esej se mudila na Slovaškem Bratislav Mi- Cirila Zlobca je prevedel Gojko Ja- lanovič in Budimir Dubak. njuševič. * * Dodatek k »Sprehodu po Jugoslovan- Najnovejša, marčna številka mad- skih in tujih revijah« žarske literarne revije Nagy vilag, ki je v celoti posvečena tuji literaturi, Februarska številka Letopisa Mati- prinaša osem pesmi Cirila Zlobca, s ce Srpske prinaša kot običajno obilico čimer je med pesniki odmerjenega gradiva s poudarkom na publicistiki, Zlobcu največ prostora. Zlobčeve pes-eseju in kritiki. Osrednji del številke, mi je prevedel mladi madžarski pes-rubrika z naslovom »Ogledi«, objav- nik Csordas Gabor ob jezikovni polja štiri eseje, dva izpod peresa doma- moči Orsolve Gallos. Revija Nagy vi-čih avtorjev: Svetozar Petrovič objav- lag, ki zajema tekočo literarno ustvar-lja esej z naslovom Shakespeare in jalnost s celega sveta, je še posebej dr. Laza Kostič, Miodrag Pavlovič pa naklonjena slovenskim avtorjem: lani je esej Pevec Boška Petroviča; med pre- objavila prozo Lojzeta Kovačiča in vedenimi avtorji sta Jacques Derrida Draga Jančarja. Zlobca pa so v tej re-in slovenski pesnik Ciril Zlobec z ese- viji v zadnjih letih predstavili že tri-jem Muka literature, muka identitete, krat.