SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 96«, D. 6. Bs. Aires VI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES, 13. JUNIJA 1936 Štev. 133 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in m calo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežel« 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctrt, LIST IZHAJA OB SOBOTAH Naša društva h- Več krat čitamo in slišimo vzpodbujajoče hvalospeve, kaj in koliko !e to in ono tretje društvo v naši naselbini že vsega napravilo. Če ^ natančneje in brez predsodkov Ogledamo na naše dosedanje skup 1)0 delo, vidimo, da je bilo pri čla-"'h vseh društev mnogo truda in po žrtvovalnosti, uspehi pa so tako ma 'enkostni, da se upravičeno vsiljuje vPrašanje: Ali so bili vredni tolikih «rtev ? • Kes je, da so možnosti za razvoj "aših društev v Buenos Airesu ome Jene, ker je mesto ogromno in 3e I "'logi že radi oddaljenosti ne mo-| teJo udejstvovati v organizacijah: j v*®like razdalje požirajo čas in tudi ^nar, s katerim je treba varčevati;! tes je tudi, da so te možnosti še bolj °1iejene, ker je v nas premalo ravit čut za disciplino in samozataje-Vanje, ki je predpogoj za vsako ^Uštveno delovanje. Le prerado se "am prvotno navdušenje za to ali "10 stvar spremeni, zaradi kakšne "^Všečnosti, v popolno brezbrižnost pa celo v mržnjo. Vendar pa to > edini in tudi ne temeljni vzro-Pičlih uspehov. — Skoro vsa naša !lJkajšnja društva so ustanovljena 11 zgledu prosvetnih društev dom?. r¡ ustanovljanju društev so se prav "»alo vpoštevale potrebe inzseljen-tev in posebne prilike v katerih ži-vim0 in ki se povsem razlikujejo rj(l onih v starih krajih. Šele poslednji čas smo začeli nekoliko drugače "»Uliti v tem pogledu. Tako so bili ^ primer upravni stroški domačih ^ru$tev prava malenkost v prime-s tukajšnjimi, kjer požirajo na-fchaine za društvene prostore in korane ogromne vsote denarja. Iz Sa izvirajo denarne skrbi, ki druš ne dovoljujejo, da bi se postila oni vzgoji članov, kakor se je delalo v domovini, kjer je bilo ^Uštvo res nekaka šola za odras-in kjer je bila še ta ali ona "Zve-'' na razpolago, ki je pošiljala "^davatelje, posojala knjige in pri t?iala tečaje, ^o vzgojno in izobraževalno delo, bi moralo biti eno izmed glavnih ^Uštvenih namenov in ki bi moralo ,'ti tako usmerjeno, da bi izseljenec '"tel od njega res praktične koristi, naših organizacijah popolnoma terešamo. Prav tako je bilo do zadnjega ča- iz društvenega delovanja tako- ^oč izvzeto vse ono, kar se tiče . lenega gospodarskega -snovanja, k'' • . bi bila društva takoj po ustanovi prirejala predavanja in go ^darske tečaje, bi danes imeli že > število ljudi, ki bi bili za go3 ^darske ustanove, vfgojeni; kajti a kakšno zadrugo ali kaj podobne-; je treba razsodnih in disciplini j^'h ljudi, ako naj ustanova uspeha Kitajska se dviga proti japonskim zavojevalcem Sedanje prilike v kitajski deželi in japonski osvojevalni načrti - Narodno prebujenje - Kanton-ska vlada pošilja čete na sever proti Japoncem Po težkih notranjih zmešnja-| nisti so pred par meseci ponudi-1 tovo prišla iz Moskve ter je izvali iz polpretekle dobe, po kr-i li roko sprave Nankingu in Kan hajala iz VII. kongresa Komu-vavih bojih med vojskami raz- j tonu; predlagali so, naj bi se u- j nistične internacionale. stanovila nekaka kitajska "ljud ¡ Nanking je komunistični pred ska fronta", katere glavni na-¡ log odbil, s Kantonom pa je bil men naj bi bilo organiziranje kmalu dosežen sporazum, na močnega odpora, če treba tudi podlagi katerega je kantonska oboroženega, proti Japoncem, j vlada dobila v svoje roke veliko Pobuda za takšen predlog je go vojaško silo, ki jo cenijo neka- # Ii1 »a 1 ^a je bilo v naših prvih društvih ^'ičkaj gospodarskega duha, bi se na primer naseljevanje v Villi eyoto, ali kakšnem drugem okra'ju ,^aniziralo tako, da bi se bili naš ■ie skupno naselili, bi si ceneje , zemljišča ter z manjšimi žrt J»« postavili domove; vzrastla b a krasna, kompaktna kolonija, bi bili dani tudi vsi predpo Jl za uspešno skupno prosvetno e°spodarsko snovanje. In tud 5°ia našega naraščaja bi bila v K / bft t nih generalov, ki so se med seboj borili za oblast, in po neuspešnem odporu proti Japoncem, katerim se je posrečilo odcepiti Mandžurijo, se je na Kitajskem izobličilo troje oblasti, ki vladajo prostrani deželi s skoro 500 milijoni prebivalcev: Na severu gospoduje nankin ška vlada, ki zastopa Kitajsko tudi napram inozemstvu, ki pobira carine in pristojbine v veli-ih pristaniščih in uživa radi te ea zaupanje domačih in tujih bankirjev. V Nankingu vrši na cionalistično diktaturo general iČan-Kai-Šek, ki je iz strahu ired komunizmom in iz strahu nred izeubo oblasti bil v zadnjih časih zelo prizanesljiv na-nram Japoncem, kateri iz Man sredovala, je morala pa obljubiti, da bo z zakonom uvedb' enake delovne pogoie za vse in rhistrije v deželi, tudi za takšn* ki bi sedaj ne hotele sprejeti dogovora z delavci. Kakor smo že zgoraj videli, ie vlada že ukrenila vse potrebno v tem pogledu Stavkovno dihanje, ki se ie bilo tako razširilo, da je preteklo soboto štraikovalo že preko mili ion delavcev, se je š" posredovan iem vlade na ta način n orodno rešilo in so se delavci a zadniih dneh začeli že vračat na delo. V severnih premogov nih revirjih pa je izbruhnila nadnadno stavka rudarjev, k si ho,četo zagotovili enake tigoc nosti, kakor so si ji»h že njihov nosa. prisostvovala ogromna množica, se je iznenada vdrla tribuna, na kateri se je nahaja- krivdi občinstva samega, RAZNE VESTI V Avstriji nameravajo ustanoviti milico, po zgledu fašistične, ki jo je organiziral Mussolini, da bo lahko sodelovala z vojsko v slučaju vojno, notranjosti pa pomagala policiji pri delu za vzdrževanje režima. Velike manevre bo imela Italija ob avstrijski meji. Na Južnem Tirol skem so oblasti zahtevale takojšnjo izpraznitev vseh šol, ki se morajo postaviti na razpolago vojaštvu. Te vesti spravljajo v zvezo z napovedjo skorajšnji vzpostavitvi Habsburžanov. V torek, 30 t. m. se sestane občni zbor Zveze narodov, na čigar dnevnem redu je tudi razprava o abesin-skem vprašanju. Kakor znano, ge občni zbor sestane na predlog argentinske vlade. 6 miliard kron je določila češkoslovaška fca narodno obrambo. Večji del te vsote bodo porabili'za u-trditev meje napram Nemčiji in Poljski. V New Yorku so obsodili na strogo kazen člane zločinske tolpe, ki je na debelo" trgovala z dekleti. Tolpo je vodil milijonar tolovaj Ch. Lu ciano in njen dobiček je znašal 12 do 20 milijonov dolarjev letno. Žen ske, ki se niso hotele pokoravati zlo čincem, so mučili na prav zverinske načine. V Moskvi se je zaključil turnir šahovskih mojstrov in si je prvo mesto priboril Capablanka, ki ni zgubil niti ene partije. Secjaj se bo skušal menda meriti s svetovnim šahovskim prvakom dr. Maksom Ej vejem. Večjo skupino monarhistov in nacionalistov so aretirali v Madridu, kjer so baje snovali zaroto proti 3e danjemu levičarskemu režimu. Na stanovanjih aretirancev so zaplenili velike zaloge orožja ter uniform civilne garde, katerih so se menda nameravali poslužiti z namenom, da bi oblasti spravili v zmedo. Mussolini je reorganiziral italijansko vlado: odpovedal se je trem ministrstvom. Svojega zeta grofa Galeazza Ciana je dal imenovati za zunanjega ministra; posle ministr3 tva za tisk in propagando bo vodil Dino Alfieri, ministrstvo za kolonije je prevzel A. Lessoni, za ministra korporacij pa je bil imenovan F. Lantini. Predsednik Nicarague Sacasa ie moral zapustiti deželo, za njegovega začasnega naslednika pa je bil imenovan dr. Brenes Jarquin, prijatelj generala Somoze, ki je zanetil zadnjo revolucijo. Predsedniške volitve bodo 1. novembra. Težka železniška nesreča se je dogodila blizu Neaplja, na progi No-la-Boiano, kjer je delavski vlak sko čil s tira ter so se trije vagoni prevrnili. Dvanajst delavcev je zgubilo življenje v tej nesreči, preko sto pa jih je bilo ranjenih. V Zurihu, v Švici, so aretirali a-¡renta taine nemške policije, nekega ■Roemerja; obdolžen je, da je skušal organizirati ugrabitev bivšega nem škega koncelarja Bruenninga. Dinlomatične odnošaje s sovjetsko Rusijo je sklenila spet vzpostaviti španska vlada. Rusijo je Špani-ia priznala že leta 1933, njen poslanik pa je še pred odhodom v Moskvo podal ostavko in naslednika des ničarska vlada ni hotela imenovati. Tudi sovjetskega poslanika je bila doletela smrt prej, nego je nastopil svoje mesto in tako sploh ni prišlo do vzpostavitve diplomatičnih zvez. Huda letalska nesreča se je dogodila v Dubrovniku; neko vojaško letalo je padlo z znatne višine na neko hišo, pri čemer so ztrubile živlienie štiri osebe, med njimi dva letaka. Avion je začel goreti ter so dovoljivo napreduje in je to m tovo velik uspeh za sedanjo vía- I zublji brž zajeti in upepelili tri hi do. še. ^ nedeljo, 21. t. m. ob 4. in pol popoldne: "CIGANI" v dvorani Acevedo 1353 Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Burni dogodki v San juanu V San Juanu, glavnem mestu isto imenske pokrajine, so se odigrali v ponedeljek ponoči burni dogodki. — Odvetniku Prietu, zagovorniku bivšega guvernerja dr. Cantonija, ki je že več mesecev zaprt, so Cantonije-vi pristaši, takozvani "bloquisti", priredili banket, na katerem so nastopili razni govorniki ter žigosali delo sedanje konservativne pokrajin eke vlade. Ko so bloquisti zapustili restavracijo, v kateri je bila gostija, so naleteli na veliko skupino konservativcev, ki se je bila zbrala v bližini. — Po kratkem predhodnem zmerjanju in vpitju, so iznenada začeli pokati revolverji, kar je povzro čilo, da se je večina navzočnih razT bežala. črez nekaj časa pa je skupina kon servativcev, vsega kakšnih 30 oseb, izvršila napad na prostore bloquis-tovskega glasila "La Reforma" ter zanetila požar, ki se je razširil še na dve sosedni hiši dr. Cantonija. škodo cenijo na 300.000 pesov. Proslava chacovskega miru V proslavo znamenitega dne, ko je bil v Buenos Airesu podpisan cha-covski protokol o miru med Bolivijo in paraguayem, je argentinska vlada odredila, da bodi 12. junija državni praznik. Včeraj je buenos-aireško dijaštvo priredilo veliko ma nifestacijo v prid miru in solidarnosti med ameriškimi državami. Interpelacija zunanjega ministra V zvezi s predlogom argentinske vlade za sklicanje občnega zbora Zveze narodov, ki naj razpravlja o abesinskem vprašanju, e senat skle ni] pozvati zunanjega ministra dr. Saavedro Lamasa na sejo, na kateri naj obrazloži, kakšne namene ima vlada glede italijansko-abesin-skega vprašanja. Zadevni predlog je sprožil dr. Sánchez Sorondo in senat ga je soglasno odobril. Boj proti kobilicam Dolgo časa so ugibali, kje neki se rode kobilice, ki v tako velikih obla kih posečajo argentinsko zemljo ter jo opustošajo. Vlada trdi, da se je po večletnih proučevanjih posrečilo ugotoviti, da se kobilice rode v Argentiniji, in sicer prav v tistih krajih, katere pozneje opustošajo, da jeseni odíete proti severu, kjer prežive vso zimo, ter se spomladi spet vrnejo na jug. Poljedelsko ministrstvo je zato sklerijlo ojačiti ,boj proti požrešni živalici in sicer z uporabo kemičnih sredstev. Trdi, da je boj proti kobilicam povsem državen, nacionalen, problem, ker da kobilice ne pri pragozdov, kakor so prej domneva-' li; vsaj tiste ne, ki žro po argentinskih poljih. Omenimo pa naj, da se mnogi s temi trditvami ne strinjajo. -«•«-- Smrt argentinske umetnice V glavnem mestu je preminula te dni kiparska umetnica Lola Mara, kattere najbolj znamenito delo --krasno "fontano" na Balnearju — prav gotovo pozna tudi večina naših ljudi v Buenos Airesu. Zaradi te "fontane" se je svoj čas vodila huda pravda, ker so mnogi videli preveč golote v kipih in so se bali pohujšanja. Lola Mara, ki jo prištevajo med najbolj znamenite argentinske žene, je zadnja leta svojega življenja preživela v velikem pomanjkanju. -»•»______ Protestni štrajk kolektivnih avtov V torek kolektivni avti spet niso vizili. Lastniki in vozniki so proglasili 24 urno stavko v znak protesta proti zakonskemu osnutku za takozvano koordinacijo prometnih sredstev. Ta zakonski osnutek, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, proučuje namreč sedaj senat. Ker bi koordinacija izpodrinila vse gospodarsko šibkejše lastnike prometnih vozil, kakršni so povečini "colectiveros", so hoteli stavku-joči še enkrat izpričati svoje proti-vljenje proti uvedbi "monopola" za potniški promet v Buenos Airesu. Izseljeniške vloge pri bivši "Prvi srpski zemljoradnički banki" Kr. Jugoslovansko poslaništvo v Buenos Airesu obvešča vse prizadete izseljence, da je bil, glasom "Spremembe in dopolnitve uredbe o izplačevanju izseljenskih vlog pri bivši Prvi srbski zemljoradnički ban ki" — objavljane v "Službenih novi nah" od 28. februarja 1936, štev. 47-IX — rok za naknadno javo izseljenskih vlog podaljšan do 10. sep tembra 1936. Delovodjo je ustrelil E. Montenegro, 24 leten Argenti-nec, je v ponedeljek ustrelil v garaži, ki se nahaja na križišču ulic Ca-nning in Santa Fe, 33 let starega delovodjo A. Clericija, italijanskega priseljenca, ker ga je bil odpustil iz službe. Ubijalca so prijeli in je izjavil, da se je hotel maščevati radi neupravičene odslovitve. -»•»- Omejitev upnikovih pravic Vlada je v sredo razglasila od par lamenta odpbreni zakon, ki določa, da upnik v nobenem slučaju ne bo mogel zaseči dolžniku, ki ne izvršuje svojih obveznosti, neobhodno potrebne obleke, perila, pohištva ter delovnega orodja. Irjeljenske vloge v tujih valutah Kr. poslaništvo naznanja, da je fi nančno ministrstvo, z odredbo štev. 5059|VIII od 21. februarja 1936, določilo sledeče: 1. Da se imajo vse vloge in terjatve v tuji valuti spremeniti v vloge in terjatve v dinar, po uradnem tečaju ter z dodatkom uradne premije, in sicer toliko one, nanašajoče se na vložne knjižice, kolikor na tekoče račune. 2. Da so od tega izvzete finančne terjatve inozemcev. V spornih slučajih bo o'tem, ali je znesek smatrati za finančno terjatev inozemca, odločala Narodna banka sporazumno s finančnim ministrstvom. 3. Od izpreminjanja v dinarje so izvzete tudi vloge jugoslovanskih iz seljencev. V spornih slučajih bo odločalo ministrstvo socialne politike, kdo se ima smatrati za izseljenca. Vloge na donašalca se ne smatrajo kot izseljenske vloge. 4. Vsi denarni zavodi so dolžni, na podlagi zgornjih predpisov, ponuditi Narodni banki svoje zaloge tujih deviz, in sicer po uradnem tečaju in premiji, in to takoj po objavi te odredbe. 5. Nai'°dna banka se pooblašča,, da po potrebi izda primerna navodila iñ pojasnila za izvršitev gornje naredbe. ---»•«---— Zahvala Podpisani se najtopleje zahvaljuje odboru G. P. D. S. iz Ville Devoto za nakazano mu podporo povodom nesreče, ki ga je doletela pri delu; obenem se zahvaljuje vsem člo nom, ki so mu v trenutku ponesre-čenja priskočili na pomoč. — Srčna hvala vsem! Josip Trampuž. a*« Novi rušilci Argentinska vlada je naročila v angleških ladjedelnicah sedem novih rušilcev, s katerimi hoče ojačiti argentinsko vojno brodovje. Zadevne pogodbe so že podpisane. Tega naročila menda baš zaradi sankcij niso dobile italijanske ladjedelnice, ki so sicer uspešno konkurirale z an-hajajo iz braziljskih nepreiskanih gliškimi v podobnih slučajih. I vr v 'vvvvvv v 'sr^r-r Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 - Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POŠTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTEŽKOČ Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1|2 * Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je! Tiskovni sklad Za Tiskovni sklad Novega lista Pavla G. Pojihžčožaošd cmfwy srdi so darovali: Ivan Legiša, Lojze Pod gornik in Pavla G. vsak po $ 1.—. Lepa hvala! Viharna seja v córdobskem senatu Izredno viharna je bila séja, ki jo je imel pretekli petek córdobski pokrajinski senat. Opozicijski konservativni senatorji so interpelirali vla do glede razveljavljenja zakona o stabilnosti javnih nameščencev, pa je tekom razprave prišlo do hudega prerekanja in zmerjanja, v katerega je poseglo tudi občinstvo z galerije. Konservativni senatorji so zapustili sejno dvorano, ker da v senatu ne uživajo ustavno zajamčene zaščite za izvrševanje svojega mandata. Pomoč revnim Mestni svet je določil 50.000 pesov za odkup zastavljenega delovnega orodja in šivalnih strojev, ki naj se vrnejo ubožnim lastnikom, kateri so se v stiski zatekli na Mestno zastavljalnico ter s tem pri šli ob orodje, s katerim so si služili morda vsakdanji kruhek. Pomot' je, kajpak, zelo skromna, če pomislimo, da je takšnih predmetov zastavljenih za več ko milijon pesov vrednosti. KR0JAČNICA1N TRGOVINA "MOZETIČ" Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za oibleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila. Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) Predsednik Guatemale, general Jor veltu predložil osnutek načrta ge Ubico, ki je predsedniku Roose za Zvezo ameriških narodov Hvaležni vam bodo znanci in prijatelji, katere boste o-pozorili na to, da se v nedeljo, 21. t. m., uprizore v veliki Armenski dvo rani, ul. Acevedo 1353, "Cigani" — zabavna veseloigra F. Milčinskega, ki je od vseh doslej v Buenos Airesu uprizorjenih slovenskih iger najbolj ugajala občinstvu. To vam potrdi vsak, ki je "Cigane" že lani videl. Ce hočete torej preživeti par res veselih uric, za kakršne se ne nudi vsak čas prilika, domenite se s svojimi znanci, da posetite to prireditev! Dramski odsek "Tabora" se je po trudil, da igro kar najbolje uprizori tudi ta krat. Nekatere vloge so v novih zasedbah: tako bo sodnega in špektorja igral znani slovenski igra lec Josip Živec, ki sodeluje pri tej uprizoritvi; gospo Puc nam bo na novo ustvarila ga. Pavla Štrukljeva Radoslava bo igral Karlo Tišlar, dr. Packa Prekrški, Cvetano Mara Li-pičarjeva, ciganko Marijo Brajdič, Helena Godinova itd. Brenka nam poda Dečman, zaljubljeno Anico puc gčna. Berginčeva, razmišljene-ga sodnika Ivan Berginc, Cvetana Anton Bavčar, odvetnika dr. Vesel-ka Martin Keber, da omenimo le večje vloge. Ker se igra, vsaj letos, ne bo več ponavljala, se nudi sedaj vsakemu, ki je še ni videl, prilika, da sam u gotovi ali je bilo upravičeno ono veliko* navdušenje, ki ga je bila u-stvarila ob lanski uprizoritvi. Onim pa, ki so "Cigane" že videli, ni treba priporočati, naj se odzovejo vabilu; taki gotovo posetijo prireditev, ker vedo, da se bodo za mal denar prav od srca nasmejali in razvedrili. Zaradi 50 ctvs. jo je tožil Industrijalec José Schillase je o-vadil policiji svojo mladoletno delavko, ker da mu je v njegovi tekstilni tovarni uničila omot bombažne niti, vreden — reci in piši — petdeset centavov. Policijski komisar je ovadbo poslal naprej in tako je stvar prišla pred sodnika, ki je pa dekletce oprostil sleherne krivde. Tekom obravnave pa je prišlo na dan, da je dekletce garalo za dva pesa dnevno, in sicer že več ko dve leti, ker je morali s svojimi rokami pomagati očetu pri vzdrževanju dru žine, ki šteje devet otrok. Listi nič ne povedo, ali je bilo industrijalca pred sodnikom kaj sram, da je zaradi 50 centavov dvignil toliko prahu. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani de žele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dosego 900 U. T. 54 Danvin 5172 in 2094 Umetniška kovačnica in mehanična delavnica Specializirana v oknicah, metaličnih pročeljih, železnih vratih, vestibilih, ograjah itd. itd. CÜQIT & HUMAR se toplo priporoča slovenskim izseljencem za vsa v stroko spadajoča naročila-BOULEVARD BALLESTER 425 Villa Ballester Prizor ¡ Yille Devoto V okraju Ville Devoto se še vedno naseljujejo ,naši ljudje, ki si z varčnostjo, marljivostjo in s sodelovanjem rojakov postavljajo lastne do move. Slika, ki jo priobčujemo zgoraj, nam kaže tak porajajoči se nov slovenski dom v onem okraju, in sicer na vogalu ulic Pedro Lozano in Francisco Cúneo. — Takih prizorov, kjer staro in mlado pomaga pri grad nji, je videti v Villi Devoto mnogo, posebno ob sobotah popoldne in praznikih, ko družinski očetje ne delajo za tujega gospodarja. Spodnja slika nam pa kaže lastnika še nedograjene stavbe, rojaka Nuteja Lebana, iz črnič, ter skupino 'njegovih prijateljev, ki mu pomagajo pri delu, da se bo čim prej uresničil njegov sen o lastni strehi. Materina smrt Pet letni Zique Bif, sinček turške priseljenke Malque Zazu Bif, je na ulici Canning ušel materi iz roke ter stekel naravnost na sredo ulice baš v hipu, ko je po njej drvel kamion. Vozilo je fantička podrlo na tla, za-dobil pa je le lažje poškodbe. Vse bolj tragične posledice pa je imel dogodek za njegovo 32 letno mater: ko je videla sina v smrtni nevarnosti, se je iznenada zgrudila na pločnik. Bližnji so priskočili in ugotovili,, da je mati.malega paglavčka u- mrla: zadela jo je srčna kap. --«•«-- Letalska nesreča V Crepsu, pri Parana (Entre Ríos) je vojaško letalo skušalo pristati v megli, pa se pilotu manever ni posrečil. Letalo je z veliko silo udarilo ob tla ter se razbilo, pri čemer sta letalca Brandolessi in Rossini zgubila življenje. * ti * ti * ti Ali ste že obnovili Naročnino? Če tega še niste storili, dostavite jo po poštni nakaznici (Giro Postal) ali v skrbno zapečatenem priporočenem pismu na naš naslov! CERKVENI VESTNIK , To nedeljo 14. junija bo maša Slovence na Avellanedi. Poje PeV' ski zbor s Paternala. Večernice P' bodo ob 4. v kapeli Av. Del CamP°> kot navadno. Na misel mi prihaja pesmica: kJe so tiste stezice, ki so včasih bile--■ zdaj pa raste grmovje... Tako Je pičla udeležba pri službi božji, ai je bridkost za vernega Slovenca. A'1 smo res že tako daleč v nevero 3a" šli? Samo enkrat na mesec, vsaj en" krat na mesec naj bi se vsakdo P°" trudil! Prosim vse starše otrok, sposob' nih za petje, da bi priglasili oti'0^ k otroškemu pevskemu zboru. Na!>r3 vite to veselje otrokom in tudi sa®1 boste imeli s tem zadoščenje/ Za litev smo trdi, za petje smo bolj ki. Pa si vsaj s tem kaj za nebe*8 storimo! Priglasite se meni ali ? Jekšetu. V torek je god. sv. Vida. Do"111 češnje zore. V petek praznik Srca Jezusove?8, V nedeljo 21. jun, služba boži'1 po navadi na Paternalu. 6. junija sta se vzela Gabrov*1 Roza in Fon Stanko, poročena Pr' Sv. Antonu, in Pereč Kristina Makovec Anton, poročena v cerkv'' sv. Družine (Donato Alvarez). Hladnik Janez, Caseros 2780. CaP CENJ. NAROČNIKOM . naznanjamo, da jih bo te dni, vS _ večino tistih, ki jim je naročnina z8' padla, obiskal naš inkasant, pa S8 tem potom toplo priporočamo, da A1 bo zastonj hodil. V NEDELJO 14. 6. VSI SLOVENCI V AVELLANEDO! Vsem Slovencem bliže nas in d8' leko od nas vam s tem ščemo naz"; niti mi Slovenci na Avellanedi C.S. in vas vse z ednim opominja"1' in šče bol prosimo, da nas 14. ^ nija v nedeljo ob 10. uri pridete P° gledat. Mabit šče jestejo med vami, da z nas ne vejo, gde mi živimo in je na* vnogo tukaj blizu, kam vas zovefl1 za to nedelo. Naš slovenski g. duhovnik Hla¿' nik Janez so nas poiskali za vol božje službe za nas, za štero se ji"1 mi j Slovenci lepo zahvalimo. In tako smo se dogovorili, da bodo me' božjo službo tukaj na vsaki mese«-enkrat in to bo u C. Manuel Este-vez 620. , Za k nam prit je zveza lejpa vse strani. Tramvaji in ómnibus pridejo do mousta ali prek moust»-Na C. Mitre je šče na Avellane«*1' Do kapele 6 malih kvadrov. Tairi P^ la ómnibus 5 in lehko stopite dol " 620 Manuel Estevez. Zvonika ne '»' kati, da ga ni, li na numero prid1* ' da napolnimo kapelo. . • Mislim što bi biv Slovenec, da si nej želo slovensko pridigo in P tje in šče bol, da to prvi krat pri nas, in za vse Slovence ki se P ^ trudijo k nam. Po domačem, po Pr® ¡ murskem: Vij k nam in mij k va Ne glejte, či bi vas kaj koštala. J8^ za dober cilj u soboto večer ne v kino in se za tam leko pelam n. Avellanedo. Jn se ne strašite, da za obed ne mogli dobiti. Od cerk L kvader na isti ulici mamo naše»_ Slovenca gostilno, na dva kvadra i to naš, gde se piše "Slovenski ba1 J Vupamo se, da pridete v velk° števili knam, za štero bomo se ^ vsem tudi lejpo zahvalili. Nič v8 ne bou škode če pridete. Mij vas selo pričakujemo in daj Bog, da v seli tudi odidete iz Avellanede. Z lepim pozdravom vsem Sl0*^ cem se priporočamo Avellaneos Slovenci. . » Bog vedno z nami in mij vS1 njim. Bog živi! Slovenec- Kova Slovenska Gostiln0 ostor¡> Dobra postrežba, čisti in zračni PJ0p|o zmerne cene. — Rojakom se priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva AV. FOREST 621 — CHACAR|TA Krojaški mojstei „ »ires1-Dipl. v Buenos -1 Izdeluje oblek« Vo ^ novejšem kroju> >z ^ boljšega blaga ,er nizki ceni JOSIP FAGANB!- SOUS 1235 (blizu Consko« U. T. 23—1"" NOVI LIST stl¡úíi SLOVENCI DOMA IN DRUGOD = i." Slovenci v Clevelandu V Clevelandu izhajajoči tednik "Nova doba" je objavil v zadnjin ^evilkah več zanimivih člankov o 'amoSnji slovenski naselbini. Za naše f'tatelje posnemamo iz teh člankov Najbolj zanimive podatke, ki jih bo Ž°tovo vsak z zanimanjem bral. Slovencev je v Združenih državah Severne Amerike približno četrt mirona in od teh jih nekako 50.000 *¡vi v Clevelandu; ker ima mesto ^'Hjon prebivalcev, je torej vsak dvajseti Clevelandčan Slovenec. — Ulične narodnosti v mestu žive v Wru med seboj in mržnje napram v tujini rojenim prebivalcem ni opa-*lt¡> vsaj na zunaj ne. Vzrok za to ^ Pač najbrž tudi v dejstvu, da ima 1,0 v inozemstvu rojeni prebivalci ""logo glasov pri volitvah. Pred de-8etletji je bilo drugače; če so postni pobalini takrat opazili člove-K katerega je obleka izdajala za 'uJca, so ga zmerjali ali celo obmeta-V*H s kamenjem ali kepami. Od taK r&t Pa so se razmere mnogo spremene. i " ^ Clevelandu živeči Slovenci so beljeni v več skupinah, ki so mes-toftla precej daleč ena od druge; za-to li čudno, da so si zgradili kar seliti "Narodnih domov", v katerih se slovensko družabno življenje. evskih društev imajo ducat, čital-ni(: troje, slovenskih mladinskih šol troje, eno telovadno društvo, tri raftiska društva, eno godbo na pi-in več manjših orkestrov; poleg je v mestu še nekaj slovenskih in političnih skupin in nežna >io Število zabavnih in prosvetnih Hov tei* krožkov. Največje število % ifj 'venskih društev v Clevelandu pa 'Pada raznim podpornim organi '3am, ki imajo tu tisoče članov, ta društva se udejstvujejo na Ulične načine. Dvorane Narodnih 0,l>ov so zmerom oddane in mrgolijo Sega ljudstva posebno v jeseni 2lftii in spomladi. Tekom poletja 'ftiajo, ob nedeljah in praznikih, roj piknikov na posestvih števi'-slovenskih farmarjev v bližini in MJ'nji okolici. Razume se, da pri tolikem številu *nih društev, klubov ter več ali . anj zakroženih skupin ni med ro- >¡h *kl pa je skupen vhod. Pa se nikoli ne zgodi, da bi se društvo Washington zgledovalo nad Ilirsko vilo, Marija sedem žalosti nad Prijatelji narave, Sveti Jožef nad Prešernom, Kranj nad Ribnico itd. To je zanimivo in tipično clevelandsko. štiri sinove slovenskih staršev imajo clevelandski Slovenci v mestni zbornici, enega med sodniki, enega v državnem parlamentu. Imajo lepo število svojih zdravnikov, odvetnikov, zobozdravnikov in drugih intelektualcev, večinoma rojenih v A-meriki. Imajo celo bokserje in profesionalne "baseball-igralce". V Clavelandu izhaja pet slovenskih listov: dva dnevnika, dva tednika in en mesečnik. Na stotine je slovenskih trgovin, gostiln in drugih obrti, slovenskih izseljenskih hiš pa na tisoče in njihovo število sploh ni ugotovljeno. Vse to je nastalo iz marljivih sloven skih rok. Gospodarska moč cleve-landskih Slovencev, ki je še zmerom znatna, je bila mnogo jačja pred nu, stopom krize in pred znanimi bančnimi polomi, v katerih so clevelandski Slovenci zgubili na stotisoče dolarjev; poleg tega jih je tudi brezposelnost hudo pritiskala. Radi krize so mnogi Slovenci zgubili svojo prihranke, trgovine, obrti, hiše in druge nepremičnine. V zadnjem času pa se razmere polagoma boljšajo. Radi svoje prirojene ljubezni do čistote in lepote, radi marljivosti, varčnosti in poštenosti, so clevelandski Slovenci na dobrem glasu pri domačinih in drugorodcih; tam se nobenemu rojaku ni treba sramo vati povedati, da je Slovenec. Kar se pa sicer tiče razmer v na-sefbini sami, smo Slovenci menda povsod enaki. O prilikah v Clevelan du piše člankar: "Drugače pa smo clevelandski Slovenci taka pisana narodnostna skupina kot pehar ribniškega fižola, kar ni čudno, ker nas je pač usoda nanesla iz vseh delov Slovenije. Vča sih se nam zdi, da nas je preveč na kupu' in da smo drug drugemu na Doti, pa smo sitni in ugrizljivi kot brenclji v pasjih dneh. Včasih so prerekamo kot otroci, kar bi kazalo, da smo še mladi, kljub mnogim plešam in sivim lasem. Včasih izvršimo kaj v resnici dobrega in pomenljivega brez vsega hrupa; drugič pa zaradi kakšne malenkosti vpijemo kot Izraelci, ko so podirali Jeriho." Hor: take enodušnosti in sodelovanja, oršno je mogoče v nekaterih ma-naselbinah, toda zdi se, da to v °ti ne napravlja nikake škode. °r poSušilo. zelo težko. Lani spomladi so že lahko postavili pri zajetju zasilno črpalko in junija so preizkušali hid-rante. Trajalo pa je še do letošnje, zime in tega leta, da so bila vsa glavna dela končana. V centru so napeljali vodovod v «hiše, postavili več hidrantov in izlivk. S tem je. bil zaključen prvi del ^se$a najčrta. Drugi del načrta — napeljava vodovoda na periferijo — so hoteli izvesti kasneje, vendar so tudi pol tega drugega dela izvršili. Vsi stroš ki doslej znašajo blizu pol milijona. Položenih je bilo doslej skupno 2488 metrov cevi, postavljenih 14 hidrantov in 14 izlivk. Rezervar obstoji iz vseh predelov, vsak ima 75 kub. metrov prostornine. Rezervar je z električnim tokom z avtomatičnimi stikali zvezan z elektro motorjem v črpalnici. KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom luenos Aires, Bllllnghurst 271 d»t. 3 (višina ulice Cangallo 3500) MANJ KO ENO CIGARETO NA DAN (in sicer srednje kakovosti) stane naročnina za Novi list. Ali je to huda žrtev? Odpovejte se dnevno eni cigareti, kar bo Vašemu zdravju koristilo, in naročite se še danes na NOVI LIST, kar Vam ne bo škodovalo! ZDRAVNIKI V JUGOSLAVIJI Jugoslavija ima v primeri z drugimi državami zelo malo zdravnikov; izmed evropskih držav je v tem o-ziru samo Poljska še na slabšem. V Jugoslaviji pridejo na vsakih 10.000 prebivalcev malo več ko trije zdrav iiiki, namreč 3.3. Na isto število pro bivalstva pride v Zedinjenih državah 12.4 zdravnikov, v Avstriji 12, na Madžarskem pa 6.5. V Jugoslaviji so ponekod podeželski okraji, kjer pride na 50,000 prebivalcev samo po eden zdravnik; velika mesta pa imajo primeroma zelo veliko zdravnikov. Prebivalstvo Jugoslavije se sicer stalno množi, toda množilo bi se mnogo hitreje, če bi umrljivost otrok ne bila tako visoka. Od vsakih tisoč novorojenčkov jih v prvem letu umrje 162. Umrljivost otrok je večja samo še v Ru-muniji °n na Madžarskem. Cesta med Godovičem in Črnim vrhom se od Godoviča do Predgriž vije v srpentinah po hribu. Vojais-ke oblasti so dale po svojih delavcih te srpentine presekati s potmi oziroma širokimi stezami, katerih se pa civilisti ne smejo posluževati. Cesta je polna raznih obmejnih patrulj, ki strogo pazijo, da se ne bi kdo pregrešil zoper te fašistične zapovedi. Kakor poročajo iz Trbiža, so z vojaškimi utrdbami takoj ob meji pri postaji Fužine na levi strani že končali. Podrli so tudi žično vzpenjočo, ki so jo bili postavili takoj ob začetku del na tem obmejnem predelu. Obratno pa na desni strani železniš ke proge, kjer utrdbe še niso dokon čane. Tu gradijo že dve leti nepretrgoma, razen v zimskih mesecih, ko zapade tod visok sneg. Tudi letos se pričakuje, da bodo prijeli za delo v najkrajšem času. Čez zimo se je tod vrtela samo straža, ki strogo nadzira ves teren in pazi, da se ne bi kdo približal. Rosita Moreno, filmska igralka in plesalka, s katero je večkrat nastopal ponesrečeni pevec Gardel, je vče raj prispela v Buenos Aires Dijak Vičič konfiniran v Južni Italiji študent Slavko Vičič iz Trnova pri Illirski Bistrici, ki je bil že decembra meseca leta 1934. aretiran, kasneje postavljen pod policijsko nadzorstvo in končno letošnje leto konfiniran na dve leti, se nahaja nekje v pokrajini Potenza. Poleg nje ga je tam tudi več fantov iz Pro-seka, ki so bili konfinirani zaradi prepevanja slovanskih pesmi. Smrtna kosa Iz Brji pri Rihembergu smo dobili žalostno vest, da je 1. maja pre minul 77 letni Maks Kodrič, dober in skrben družinski oče. Pokojnik zapušča pet hčerk, od katerih jih je troje tu, v Argentiniji, dve sta pa doma. Užaloščenim naše najbolj iskreno sožalje! Prav posebno sočuvstvu jemo z najbolj prizadeto hčerko pok. Kodriča go. vdovo Pepeo Fur-ianovo, kateri je pokojni oskrboval dva sinova, ki nimata očeta, mater pa tu, v Buenos Airesu. TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskaiga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJAMA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaia Paternal NA MEJI USTRELJEN Spet je tihotapstvo ;na severni meji blizu Gederovcev v Prekmurju zahtevalo smrtno žrtev. Delavec R'-i-pert Senekovič iz Samošanov pri Ljutomeru je že dalj časa tihotapil iz Avstrije razne blago: kresilnike, kresilne kamenčke, saharin in tobak za njuhanje. Niso ga zalotili, dobro je poznal vse prehode. Toda pred nekaj dnevi ga je zalotil graničar, ko je opolnoči prišel iz Avstrije in bil je precejšen del poti na našem ozemlju. Graničar mu je zaklical, naj obstane, toda Senekovič je začel bežati, graničar je streljal za njim in dva strela sta delavca zadela v hrbet in ga podrla. Težko ranjenega so pi'epeljali v murskosobotiško bolnišnico, kjer pa je kmalu podle gel. Pri ustrelenem so našli precejš njo množico vžigalnikov, tobaka za njuhanje, nekaj kemikalij in svilenih robcev, same stvari, ki so v Avstriji mnogo cenejše kakor pri nas Velik del obmejnega prebivalstva se zaradi siromaštva mora baviti s tihotapstvom, pri čemer pa seveda tvegajo svoje življenje. Težka obtožba Pred goriškim sodiščem se je moral zagovarjati 26 letni učitelj An-zelm Lojacono iz Modugna pri Bariju. Sedaj je nameščen na šoli v Vrhpolju pri Vipavi. — Obtožen je bil, da je na vrhpoljski šoli oskrunil več otrok. Bil je oproščen. -----£•«- Podeštan imenovan za komi- » sarja Dosedanji podešta občin šempas in črniče pri Gorici, Obizzi Kare! je bil pred kratkim s posebnim dekretom razrešen svoje funkcije, istočasno pa imenovan za prefektur-nega komisarja v gori imenovanih občinah. Vzrok spremembe ni znan. TRAGIČEN FANTOVSKI PRETEP Fantovski pretepi in poboji so skoro na dnevnem redu. V nekem vinotoču v Krčevini pri Vurbergu, je bil viničarjev sin Franc Krepek tako oklan, da je v nekaj minutan izdihnil, njegov brat Alojz Krepek Pa je dobil take poškodbe, da je po dveh dneh umrl. Kmalu nato je vsled žalosti umrla tudi njuna mati Frančiška. Tako je nesrečna družina v teku treh dni izgubila kar tri člane. fl^gsimBSKBrasraRaani Davčni vijak V goriški pokrajini so bili letošnje leto davkoplačevalci ponovno močno prizadeti, kajti davke so spet zvišali. Zlasti občuten je povišek rednih občinskih davčnih taks in pa samskega davka, katerega najvišji razred dosega že skoraj 200 lir lei-no. Številka sicer ni tako velika, če pa pogledamo današnje razmere in jim primerjamo ta znesek, bomo lahko potrdili, da je to danes za malega človeka že kapitalček. Naš kmet ski fant je s tem možno prizadet, zlasti pa družine, ki imajo več mladih neporočenih sinov. Nesreča z granato Na Fajtjem hribu se je smrtno ponesrečil 14 letni Rudolf Silič iz Bilj. Našel je granato in jo hotel razstaviti, a je pri tem eksplodirala in ga vsega raztrgala. Njegove zem ske ostanke so prenesli v mrtvašni co v Biljah in jih tam pokopali. Iz Baške doline Sv. Lucija. Zadnje čase se je po naših krajih spet dvignila kupčija z lesom. Zlasti v Baški dolini zelo izsekujejo kmetje svoje gozdove^ in hitijo z mrzlično naglico, da bi čim bolj izkoristili ugodno konjunkturo. Seveda v svojo veliko škodo po eni strani, kajti če bodp tako nadaljevali nekaj časa, bo nastal iz naših pogozdenih grap sčasoma pravi kras — Cene lesu so se sicer dvignile, vendar mora naš kmet izkupiti velike vsote, če hoče skrbeti za redno kritje vsakdanjih potrebščin in davkov ter za redno odplačevanje dolga. Konfinacija Iz Zadra poročajo, da je bil v ta-mošnji bolnišnici spet aretiran Nino Vodicka, ki je bil že pred vojno znan kot odločen pristaš Italije in republikanec. Tudi po prihodu fašis tov na oblast ni spremenil svojega republikanskega in demokratskega prepričanja, pa so ga radi tega oblasti preganjale. Dva krat je bil ?c v zaporu, nakopal si je pljučno bolezen, radi katere se je sedaj zdravil v Zadru, pa so ga spet prijeli in Drobne vesti V Mihotičih je preminul Dinko Spinčič, oče ljubljanskega arhitekta Spinčiča. Na 1 leto jede in 1000 lir globe je bila v Gorici obsojena Ana Mohorič iz Ledin, ker je vtihotapila iz Jugoslavije 300 gramov kokaina. Elektrifikacija železniške proge Trst—Postojna se nadaljuje z veliko naglico in računajo, da bodo de la jeseni že končana. V Vodicah so aretirali pismo>no$o Rudolfa Ribariča, katerega so obdol žili, da je v zvezi s tremi svojimi brati in dvema sestrama, ki se nahajajo v Jugoslaviji. V policijskem avtomobilu so ga prepeljali v Go-iac ter ga v gostilni renegata Jožiča tako pretepli, da je obležal v nezavesti. Ko je prišel spet k sebi, so mu rekli, da gre lahko spet domov. Smrtno se je ponesrečil v Krapan skem rudniku Anton Boškovič, star 26 let; dva vozička sta ufu zmečkala glavo. V Vzhodni Afriki je koncem preteklega meseca umrl 25-letni korpo ral Rudolf Bon iz Bilj. K vojakom je moral že sredi preteklega leta. Podlegel je bolezni. V Sv. Luciji je umrl 70 letni Vu-ga Anton, bivši dolgoletni župan in gostilničar, znan širom vse okolice. N. v m. p.! Zaradi bega čez mejo sta bila prijavljena sodišču 21 letni Ciril Bev-čar iz Ajbe pri Kanalu in 27 letni Rafael Gabrijelčič iz Solkana. Proces proti njima se bo vršil v kratkem. Trgovino so jim zaprli radi prekoračenja cene in sicer po dva dni: Bratuž Olgi in Colji. Antonu; po 5 dni pa Ščuki Antonu, ki je obsojen že drugič v zadnjih treh mesecih, ter Mariji Jakumin iz Trsta. V Dornbergu je nastal na veliko noč zvečer velik požar v hiši posest nika Antona šinigoja. Zaradi vetra ognja niso mogli obvladati in je poslopje pogorelo do tal. škode je 15,000 lir. konfinirali na neki otok. Dasi je bil italijanski narodnjak, ni nikoli sovražil Slovencev, marveč jim je mnogo krat celo pomagal ter se tudi ni bal javno obsojati preganjanje naših ljudi s strani fašističnega režima. KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanj« MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Airee (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—«T! 01000200010100000102010200000202020101010202010100010153482353234802010202004848482353530100020201015323484848534823532353534801000102235323482353021801020001000000020053484823234823480210010053232323534853234848234823 Stran 4 ZA POUK IN ZABAVO Zdravilne rastline prihajajo spet v modo Zanimivo je opazovati da je v zadnjih desetletjih začelo pešati med ljudstvom uporabljanje domačih zdra vil in rastlin, baš nasprotni pojav pa vidimo v medicini. Zdravniki se ved no bolj zatekajo k navadnim rastlinskim čajem, s katerimi dosegajo pogosto boljše uspehe, kakor z najboljšimi lekarstvi. Izmed vrst domačih rastlin, ki pri dejo kot zdravilna zelišča v poštev, ne smemo pozabiti naše vrtne rastline pelina, one grenke rože, ki nam leči bolni želodec. Vendar pa ni pelin za vsakogar, zlasti ne za razdražene želodce nervoznih ljudi. Zdravilno zelišče je tudi vinska rutica, huda močna rastlina, ki povzroči na-brek njenje žil na roki, če držimo pest svežega listja te rastline v njej. V splošnem sodijo, da je radioaktivna. Od nekdaj so jo uporabljali in jo še uporabljajo proti božjasti malih otrok. Tudi za pljučne bolezni imamo celo vrsto rastlin na našem vrtu, tako n. pr. ajbiš ali slez za kašelj. Je to do dva metra visoka večletna rastlina s kosmatimi, srčastimi listi, ki jih kuhamo z mlekom proti za- sluzenju grla in pljuč. Poleg teh raste skoro povsod lipovo drevo, ki nam daje lipovo cvetje, znano kot izvrstno zdravilo za prehlad in kašelj. Bezeg uspeva pri nas skoro za vsakim plotom. Čaj iz bezgovega cvetja povzroča močno potenje, zato ga u-porabljamo proti prehladu. Zadnje čase zdravniki tudi radi predpisujejo čaj iz enakih delov vr-bice, lučnika in preslice. Ta čaj napravi marsikdaj čudeže. Po naših vrtovih raste tu pa tam tudi rastlina, o kateri gre glas, da čisti kri, to so vrtne jagode. Za zdravila uporabljamo čaj iz lipovega listja. Druga kri čisteča rastlina, je oreh. Ni samo poraben njegov sad, tudi njegovo listje, za katero se nihče ne zmeni, je prav dobro zdravilo za čiščenje krvi. Po tem je omeniti črno redkev, ki jo rabijo že od nekdaj v vino namočeno za lajšanje pri napadih kratko-sapja. Za tisto vrsto naduhe, ki izvira iz poapjenja žil ali arterioskleroze, imamo med našo zelenjavo prav dobrega pomočnika, namreč česen. V zadnjih desetletjih so odkrili, da je baš česen prvovrstna zdravilna rastlina. Med vojno in po prevratu so ga zlasti z uspehom uporabljali proti griži. Zelo zdrava je tudi čebula, ki je znana zdravilo za zorenje različnih tvorov in bul. Ker smo že pri takih hudih rastlinah, naj še omenimo hren, ki je izvrstve-no zdravilo. Njegovi široki listi prav dobro služijo proti glavobolu, če jih navežemo na glavo. Če prične koga v prsih zbadati in se je bati vnetja pljuč in porebernice, natrgamo za prvo silo hrenove korenine, jo dene-mo med tanko rutico ter jo priveže-mo na kraj, kjer nas zbada. Zaradi jedkeka vpliva hrenovega soka koža pordeli in ljudje pravijo, da potegne hren bolezni iz telesa. Temu si cer ni tako, vendar pa je zdravilni učinek hrena dokazan. Poleg naštetih je še cela vrstah drugih domačih vrtnih rastlin, gorčice, peteršila, rožmarina, majniške šmarnice, žavblja, maka, potem ra"-ne rože, tako lilije itd., ki se vsa dajo uporabiti za zdravila. Pri opeklinah je najboljši pripomoček krompir:. Dalje imamo celo vrsto zelišč in zelenjave, ki so izredno bogate na vitaminih itd., zlasti opozorimo na špinačo, ki vsebuje mnogo železa, potrebnega našemu telesu. ŽENSKI KOTIČEK Migiiaji za hišne gospodinje Četvorčki Šest in trideset letna Alza Kas-per, žena preprostega delavca, ki je po več letih brezposelnosti šele pred kratkim dobil delo za 20 dolarjev na teden, je v Passiacu (Združene države), povila četvorčke, tri dečke in eno deklico, četvorčki so bili pet tednov prezgodaj rojeni — ampak zdravniki pravijo, da so popolnoma normalni in da je mnogo upanja, da bodo živeli. Družina je imela že pr-t" dva otroka, deklico, staro 3 leta, in dečka, ki je star eno leto. Kasper in njegova žena sta bila oba rojena v Nemčiji ter sta se že tam poznala. On je prvi prišel v Ameriko, pred devetimi leti pa je poslal po zaročenko, nakar sta se poročila. ZANIMIVA STATISTIKA Prof. Scheunnert iz Lipskega je raziskal celo vrsto užitnih gliv glede vitaminov. Odkril je, da vsebuje večina gob te koristne snovi, pop-sebno dosti vitamina D, kar je posebno važno, ker tega vitamina v večini užitnih rastlin ni. ★ & * * & * * ^ * ^ Čebula in nalezljive bolezni Na južnokalifornijski univerzi je dr. C. C. Lindergren eksperimentiral z bacili jetike in je pronašel, da so trikrat hitreje poginili, če so bili izpostavljeni dišavam in plinom sv^-že naribane čebule ali česna, kakor pa če so bili postavljeni v vrelo vodo. To je morda važno odkritje v # * * Z i svrho preprečevanja jetike. Iz tega bi se dalo tudi sklepati, da ljudska vera, da česen in čebula odganjata nalezljive bolezni, morda ni čisto brez podlage. Na Northwes ternski univerzi v Chicagu, so na 'neki zabavi te dijakinje proglasili za najlepše SPREMEMBE — ODPOČI TEK ZA ŽIVCE Živci prenesejo mnogo, utrudijo se počasneje nego mišice. A utrudijo se vendarle in zahtevajo potem prav tako odločno počitka kakor mišice. Najdaljši in najvažnejši odpočitek je nočno spanje. — Med spanjem zdravega človeka brez sanj se presnova vsega telesa zmanjša za tri četrtine, delovanje živcev pa se skoraj popolnoma ustavi. Vsak izmed nas ve, da nam je spanje po delu nujno potrebno, da nas napravi premalo spanja za delo nesposobne in da nas nespečnost telesno in duševno uničuje. Razen nočnega spanja pa so živcem potrebni odmori tudi podnevi, in sicer takšni odmori, pri katerih postavimo del živčnega sistema s spremembo dela izven obrata. Sprememba je najvažnejši dnevni odpočitek za živce. •••••••••••••••••••••••••••a Jajčne lupi'ne se očistijo z mrzlo vodo, nato posušijo na solncu in zdro bijo v prah. To je izvrstno čistilno sredstvo za steklenice in kozarce. Jajčne lupine ki jih daš v vrečico in jih kuhaš s perilom vred, so izvrsten, neškodljiv pripomoček za ble-denje. Kavina gošča, ki jo pred pometanjem natreseš na tla, preprečuje dviganje prahu. Majhne ostanke mila posušiš in uporabiš pri kuhanju perila. MALI OGLASI KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na P's.ar' no M. D. Hočevar, Traductora publ"" nacional, Callo Tucumán 586, BuenJl Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s te* zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam FREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI VITAMINI V GOBAH Statistika neke ameriške zavarovalnice pravi, da pride približno na 87 normalnih porodov 1 par dvojčkov. Trojčki se rode v razmerja 1: 7569, četverčki 1: 658.503 in pe- terčki 1: 57 milijonov. ---- ZA KRATEK ČAS Zakonska računica "Moški žive hitreje od žensk." "Res je! Ko sem se ženil, sva bila z mojo ženo istih let. Danes jih imam petdeset, moja žena pa ena in štirideset. ^ Iz otroških ust Pavelček se je bil sporekel z gi:-vernantko. Mati ga pokara. "In zdaj," mu reče nato, "zdaj po-jdeš h gospodični in jo boš lepo poljubil!" "Poljubil?, pa tega ne", se upre sinček, "da bom dobil klofuto kako:- včeraj papa i" Ana Chrpova Slov. babica áipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno jrakso v praški porodnišnici ter v tuk. lolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke ¡^ mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene zredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 iOEAS WILMA Nudimo cenj odfem.nl-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in na vadne obleke. — Cene zmerne. PHINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 KDOR ŽELI spoznati samega sebft svoje hibe in sposobnosti, svoj zn»Wj svoje doboče in preteklo življenje, »o obrne na priznanega grafologa. " Zadostuje napisati lastnoročno i"18 1 priimek, dan, mesec in leto rojstva '' poslati v pismu en peso na n38'0! GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B' Aires. — Pišete lahko v svojem niatej1 skem ali pa v kakem drugem NAZNANILO. Sporočam, da sem preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, ka kor doslej, razpolagala vedno le z za' nesljivo dobrimi službami za matrl®^ nios, služkinje, sobarice itd. BERt* CKRNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre «d Rivera 1900) — U. T. 54, Darvin, 358» PRIPOROČAJTE Novi list! PREKQMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 14. Massilla 17. Belle Isle 18. Gral San Martin 19. Arlanza 20. Cte. Biancomano Proti Evropi odplovejo 13. Campana 16. Massilla 18. Cabo S. Antonio 19. Gral. Artigas. P. A. de Alarcón: KAPETAN STRUP ČETRTI DEL Naraščajoče moči "Zame je to vseeno...", je zajec-ljala mladenka, "ali plačam enemu ali drugemu, ko bom..." 'Ko doste — kaj? To je vprašanje! Povejte mi, kdaj?" "Človek božji!... Ko si bom z delom in z božjo pomočjo utrla pot v tem življenju...'' "Poti, kanale in pristanišča!", je začel rohneti kapetan. "Pojdite, no, gospodična! Nikar ne govorite neumnosti! Vi, da bi delali! Delali s temi lepimi rokami, katerih se nikoli nisem mogel nagledati, ko sva igrala na kvarte! Počemu sem pa jaz na svetu, če bi hčerka done Te-rese Carrillove, moje edine prijateljice, morala seči po šivanki, po !i-kalniku ali kaj jaz vem kakšnem .zlomku, da si prisluži kos kruha!?" "Dobro! Prepustiva to skrb meni in pa času...", je odvrnila Angustias ter povesila oči. "Za sedaj pa naj obvelja to: da mi boste storili uslugo ter še danes zapustili to hišo... Saj pojdete, kaj ne?" "Vi pa ves čas isto gonite! Počemu naj bi šel, če se pa tu prav dobro počutim?" "Ker ste že okrevali; sedaj že lahko hodite po ulici, kakor hodite po hiši, in ni prav, da bi še nadalje živela skupaj..." "No, pa si predstavljajte, da ju to penzijon!... Evo! Je že vse urejeno! In tako ni treba prodajati pohištva in sploh nič! Jaz vam plačam stanovanje in hrano; vi mi streže-te..., pa je vse v redu! Z dvema plačama, ki ju prejemam, bo več ko zadostovalo, da bomo vsi prev lepo živeli, ker odslej me ne bodo več preganjali s postopanji zaradi nepokorščine, nič več ne bom izgublja! na kvarte, razen potrpljenja..., če mi boste preveč krat zaporedoma dobili... Ali je prav tako?" "Nikar ne sanjajte, kapetan!", je otožno dejala Angustias. "Vi niste prišli v to hišo kot penzionist, nihče ni ne verjel, da ste se vi kot taki mudili v tej hiši in jaz kaj podobnega sploh nočem... Nimam ne let, ne drugih predpogojev za gospodinjo penzijona!... Raje si služim kruh s šivanjem in ročnimi deli". "Jaz pa se dam prej obesiti, nego bi kaj takega dopustil!", je za-vpil kapetan. "Zelo dobrega srca ste...", je nadaljevala sirota, "in iz dna duše sem Vam hvaležna za bolest, ki jo čutite, ko vidite, da mi nikakor ne morete pomagati... Vendar pa: takšno je pač življenje, takšen je svet, takšen je zakon družbe". "Kar meni mar družba!" "Meni je pa zelo mar! Poleg drugih razlogov, že zato, ker so njeni zakoni odsev božjega zakona". "Torej Bog tako ukazuje, da ne smem pomagati, komur bi rad!" "Tako je, gospod kapetan, in sicer iz preprostega razloga, ker jo družba razdeljena v družine". "Jaz nimam in zato lahko svobodno razpolagam s svojim denarjem!" "A jaz ga ne smem sprejeti. — Hčerka poštenega moža, ki se je ime noval Barbastro,in poštene žene,ki ji je bilo ime Carillo, ne more živeli na stroške kogarkoli..." "Torej sem jaz za vas — kdorkoli!..." "In še celo slabši nego kdorkoli... v danem slučaju, ker ste pač samec, še mlad in ne slovite baš kot... svetnik". > "Glejte, gospodična!", je po kratkem molku odločno vzkliknil kapetan, kakor da bi hotel zaključiti zamotano zadevščino; "ono noč, ko sem vaši materi pomagal, da je lepo zaključila svoje življenje, sem ji polteno in s svojo prirojeno odkritosrčnostjo povedal (in sicer zato, da bi dobra gospa ne umrla v zmoti, marveč zavedajoč se resničnega položaja), da se bo meni, Kapetanu Strupu, lahko dogodilo karkoli na tem svetu, samo to ne, da bi imel ženo in otroke. Ali je to dovolj jasno?" "In čemu vi to meni razlagate", je odgovorila Angustias prav tako ponosno, kakor dražestno. "Ali mor da mislite, da vas hočem jaz po o-vinkih vprašati za vašo belo roko?" "Ne, gospodična!", je brž odgovoril don Jorge in zardel do ušes. — "Predobro vas poznam, da bi mogel sploh kaj takega sanjati! Poleg tega sem že videl, da zavračate celo milijonarske snubce, kakršen je odvetnik, ki vam je poslal ono slovito pismo... Kaj pravim? Tudi dona Teresa mi je dala prav tak odgovor, kakršen je bil vaš, ko sem ji razodel svoj neomajni sklep, da se nikoli ne poročim!... Govorim vam o tem, da bi se vi ne čudili ter bi ne vzeli za zlo, da jaz ne rečem kratkomalo: 'Dovolj je tega prekljanja, duša moja! Poročiva se, par mir besedi'," — če vas cenim, kakor vas v resnici in če vas imam rad, kakor vas res imam; zakaj jaz vas imam mnogo bolj rad, nego si vi predstavljate!" "Vendar bi pa ne bilo dovolj, da bi vi to rekli!...", je odgovorila mladenka z junaško hladnostjo. "Potrebno bi bilo, da bi mi vi tudi u-gajali". "Ah, tako?", je zarentačil kapetan ter skočil na noge. "Ali vam morda nisem všeč?" "Po čem pa sklepate, da bi bilo kaj takšnega verjetno, gospod don Jorge?", je neusmiljeno odgovorila Angustias. 1 "Kaj verjetno, kaj verjetno!", jo rohnel ubogi učenec. "Jaz že vem, kaj govorim! Da bom govoril na na kratko in brez olepšavanja, je stvar takšna: da se ne morem poročiti z vami, da ne morem živeti na drug način v vaši družbi in da vas tudi ne morem prepustiti vaši žalostni usodi!... Vendar pa, verjemite mi, Angustias: vi niste meni tuja, ne jaz vam..., in onega dne, ko bi jaz izvedel, da si služite ono plačo, o kateri ste govorili, da služite v tuji hiši, da delate s temi belimi SVOJI K SVOJIM! FILOMENA BENEŠ-BUKOVA Slov. babica Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam Lečenje brez bolesti. LIMA 1217 u. T. 23—3389 ročicami..., da ste lačni..., ali da vam je mraz, ali pa... ne, pri Bogu!, tega ne maram niti misliti... tistega dne zapalim Madrid ali pa si poženem kroglo v glavo! Bodite lorej popustljivi; in ker nočete pri stati na to, da bi živela skupaj kakor brat in sestra (ker svet s svojimi slabimi mislimi vsako stvar oskruni), dovolite, da vam nakažem letno penzijo, kakor jo nakazujejo kralji in bogataši osebam, ki so vredno zaščite in pomoči..." "Ali vi, gospod don Jorge, niste ne bogataš in ne kralj". "Je že prav! Vendar pa ste vi zame kraljica, ki ji moram in hočem plačati prostovoljno davščino, s katero dobri podaniki vzdržujejo pregnane kralje..." "Dovolj o kraljicah in kraljih, dra gi kapetan...", je nadaljevala Angustias z žalostno vdanostjo v usodo, ki se porodi iz obupa. "Vi ne morete biti zame nič drugega nego izboren prijatelj iz dobrih časov, ki se ga bom vsélej rada spominjala. Reciva si torej zbogom in pustite mi vsaj čast v nesreči!" "Lepa je ta! In jaz se bom zibal med tem v sladkih sanjah z mislijo, da ženska, katera je tvegala svoje življenje za to, da je rešila moje; trpi največje pomanjkanje! Jaz bom imel zadoščenje ob misli, da edina Evina hčerka, ki mi je dopadla, ki sem jo imel rad, ki jo... obožujem iz dna duše, nima niti najpotrebnejšega dela, da se borno preživlja, živi v podstrešju ter ne prejema ocl mene nobene pomoči, nobene tola/.- I'OTO "DOCK SU1)" Darujerc za vsakih šest slik e"" tiliko v barvah M A R K O II A L» A L J Specialist v modernem slikani' Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. S"11 O JAKIÜ PRI 21VCU v znani restavraciji, b°st< najboljše postrežem. 1 tedi Evi jel Ki Bel on »ta ¡n Um sel »Ji lo, ko «I si, se ta ta vz ni h »t 8t Vi le l< V i n 1 C C t C ? t ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. z» Lepi prostori, pripravni svatbe — Prenočišča. —- S"'' za prenočišče prenovljene na novo opremljene. . Rojakom se priporoča kstnik EMIL 2IV*C PATERNAL Osorio 50«* be!..." } "Gospod kapetan!", ga je sveč»^ prekinila Angustias. "Moški se morejo poročiti in ki so tako P'eIIie, niti, da to priznajo in izjavijo- " smejo poštenim gospodičnam £oV' riti o obožavanju. Torej — ka bo*te sem rekla: pošljite po voz, posl°v va se kot dostojna človeka, pa še čuli o meni — ko mi bo sr bolj mila!" ,e "Ej, Bog pomagaj! Kako čudna J. ta ženska!", je vpil kapetari ter z dlanmi zakrival obraz. "Po P ■ ot vici sem se je bal, odkar sem t^, krat vrgel pogled nanjo! Sem 1. f vzrok, da sem prenehal kvartatl njo! Je že bil vzrok, da toliko n°'v nisem spal! Joj, ali je bil že st*1 lest' takšni zadregi kot sem jaz! "Kako naj jo ostavim brez vafl in samo, če jo imam rajši nego no življenje! In kako naj se P .],] čim z njo, ko sem že toliko proti zakonu! Kaj bi dejali v kazini? Kaj bi rekli oni, ki videli na ulici z žensko P°d ^^t-ho, ali pa doma, kako dajem kavču papcati! Jaz da bi imel ? tf ke! Jaz da bi se ukvarjal z Jaz da bi poslušal njihov da bi bil ves božji dan v skrb®h'0d-jih kaj boli, da umrejo, da J nese veter! . ¡¡3 "Angustias!"... Verjemite m- ^ božjo voljo! Jaz se nisem Q. \ takšne reči! Živel bi v taks"®g 2a- , bupu, da bi vi sami na vesv je'j¡ pO- j htevali ločitev ali pa bi si e fl¡! stati vdova, samo da bi videli in slišali!... IZDAJA: Konzorcij "Novega lista' UREDUJE: P /iktor Kjuder.