Izhaja prvo soboto vsakega mesca Uredništvo in upravn.: Dunaj XVI/2, Neulerchenfelderstrasse 21. Inscrati se sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: Za Avstrijo celo leto K 1 *50 Za inozemstvo , . K2*— Posamezne številke h 10. Odprte reklamacije so poštnine proste. Poštno-hran konto: 88.153. Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Št. 4. Dunaj, dne 9. maja 1908. I. leto. Plače po tobačnih tvornicah. Po službi in plači leta 1908 dobimo sledeče skupine: T-.. . „ f pazniki .... 232 Tedensko plačano j Srugi , _ . ,433 Dninarji............................... 6364 • Geding................................ 32318 Mladoletno delavstvo in pričetniki . . 89 Skupaj 40437 V primeri z 1. 1905 se je povišalo število tedensko plačanega delavstva za 406 oseb, iz-vzemši paznike, število delavstva v gedingu se se je pa znižalo za 400 oseb. Delavstvo se razdeli na posamezne tvornice sledeče: Tobačna tvornica Število delavstva koncem decembra 1906. moških ženskih Skupaj Bavč 63 I 921 984 Budjevice 175 1283 1458 Fiirstenfeld 216 1930 2146 Goding 273 1555 1828 Hainburg 572 1863 2435 Hallein 39 464 503 Iglava 165 1703 1868 Jagielnica 97 429 526 Joachimstal 129 1008 1137 Celovec 100 944 1044 Krakovo 112 889 1001 Ljubljana 301 2018 2319 Landskron 86 2011 2097 Line 135 881 1016 Monasterzyska 198 869 1067 Novi Tišin 172 1336 1508 Pisek 28 558 589 Rovinj 76 992 1068 Sacco 140 1549 1689 Schvvaz 150 1034 1184 Sedletz 294 1894 2188 Stein 33 456 489 Sternberg 94 1478 1572 Tabor 74 1334 1408 Tachau 42 473 515 Dunaj Otlakring 110 1113 1223 Dunaj —Rennvveg 28 314 342 \Vinniki 296 1209 1505 Zablotov 316 408 766 Cvitava 75 1234 1309 Skupaj . . 4589 34222 38811 Starost posameznih delavcev se razvidi iz sledeče razpredelnice: Starost Šte delavcev vilo delavk Skupaj od 14-16 leta 15 15 „ 16-20 „ 24 3506 3530 „ 20-30 „ 929 13913 14842 „ 30-40 „ 1693 9283 10976 „ 40-50 „ 998 3709 5707 „ 50- 60 „ 450 '.787 2237 „ 60-70 „ 115 457 572 „ 70 let 11 39 50 Skupaj . . 4220 33709 37929 Z ozirom na službeno dobo in plače dobimo sledečo nazpredelnico: Službena doba Plačilna skupina Skupaj I. II. m. IV. do 5 služb, let 162 1042 4578 751 6542 od 5 —10 sl. let 412 2242 5843 120 8617 „ 10 15 „ , 374 2516 5215 84 8189 „ 15-20 „ „ 286 2109 2876 51 5322 „ 20-25 „ „ 274 1860 2292 26 4452 „ 25-30 „ „ 164 955 910 8 2037 - 30-35 „ „ 144 613 794 10 1561 „35 40 „ „ 58 252 369 — 679 „ 40 zlužb. let 32 91 138 266 Skupaj . . 1911 11()80 23024 1050 37665 Za uvrstitev delavstva v štiri skupine se mora ozirati na tole : v I. skupini del., ki zasluži dnevno nad 300 vin., „II. „ „ „ , »od 225 do 300 „ „ III. » „ „ „ . „ 150 „ 285 „ IV 150 »IV*» n v » » n Navedeni razpredelnici sta velepoučni in potrjujeta, kar smo večkrat naglašali, ko smo utemeljevali svoje zahteve. V tobačnih tvornicah je 50 oseb, ki so stare nad 70 let, nad 40 let služi 266 oseb, od 60 do 70 let starih oseb dela po tobačnih tvornicah 572. Če dopolni človek 60 in dela 40 let si želi počitka. To je lahko umljivo. Zakaj li dotičniki še delajo? Delajo, ker morajo. Saj penzije ne zadoščajo za življenje. Od zaslužka si tudi ne morejo ničesar prihraniti. Med delavstvom, ki služi nad 40 let, jih ima samo 37 plačo nad 3 K dnevno, 91 jih je v 11. in 138 zasluži 150 do 2 25 K dnevno. Že to dovolj jasno dokazuje, kako nnjno je potrebno, da se urede penzije tako, kakor zahtevamo. Disciplinarno postopanje se je uvedlo proti 53 in se izvedlo proti 46 osebam. V sedmih slučajih se je ustavilo disciplinarno postopanje, v šestih slučajih so dobili dotičniki redovno kazen, v 46 slučajih je bilo obsojenih 45 in oproščena je bila samo ena oseba. Kazni so bile: Kazenski dopust od 4 do 6 dni . 5 krat „ 7 „ 12 „ . 8 „ „ 13 „ 18 „ . 17 „ . in kazenski odpust......................15 „ Kazni so bile toraj zelo občutne in so se povišale, ker je bilo leta 1905 izvedeno disciplinarno postopanje le proti 29 osebam. Prizivov na glavno ravnateljstvo je bilo vložen.h 19, 17 jih je bilo brezuspešnih, dvema se je znižala kazen milostnim potom. Da plače ne zadostujejo, ve delavstvo, priznal je pa to tudi glavni ravnatelj sam. Tedenski delavnik se je določil koncem leta 1905 z 523/4 ure in je ostal neizpremenjen. Pravi delavnik je pa znašal leta 1906 povprečno 49‘8 ure na dan. Povprečno . pride na leto 293'5 delavnega dneva. Povprečna tedenska plača znaša pri delavcih K 15 88, pri delavkah pa K 1P78, za mladoletno delavstvo pa K 7 45. Prejšnje leto so znašale povprečne plače K 15'39, 11’39 in 7 06. Zvišala se je toraj plača pri delavcih za 49 v. 3 080/o, pri delavkah pa 39 v. = 3'31 °/o in pri mladoletnem delavstvu za 39 v. = 5’23%. Povprečno se je zvišal tedenski zaslužek dninarjev za 98 v. ~ 6 4 0/o. Tedenska povprečna plača je razvidna iz sledeče razpredelnice: Delavni čas Koliko piide povprečno tedensko na posameznika J3 '5 g T3 ^ - •c 0 ted. dninarji dninarji C T3 Povprečno ši ur v tedni elavni odm v minutah pazniki drugi 1 JC 'c % moški 1 ženske moški C O) »N moški ženski moški ženski >cn žensk« iš B Q O K r D 11 Izdelovanje 10 64 11-67 smodk. . . 293-5 497 90 12,620.038 85 19 08 20-45 13-75 1301 1233 18 06 1.-02 9 79 7 36 7-37 Izdelovanje cigaret . . 293 5 L 49-9 90 4,039.098 20 19 49119 92 13 60 16-31 12-89 20-18 12-31 — 7-91 i9-eo 12 39 791 Izdelovanje tobaka. . . 293-5 49 8 90 2,343.937 16 19 03 17-79 — 1391 1104 17-92 12 72 — 7-97 17 04 1209 7-97 Izdelovanje klobas . . . 292 0 49-9 110 138.355 11 18-28 — — 11 41 8-70 14-03 10-70 959 — 14 01 10 05 9 59 Izdelov tobaka za noslanje . 293 0 498 95 74.481 63 18-56 — 1316 8-85 1957 12 10 7-91 16 92 12 05 7-91 Izdelovanje kartonov . . 293-5 49-8 90 290.93703 2004 2008 — 21-77 11-47 20'41 14-00 — — 20-39 1315 — Delavnice . . 205-0 50 0 90 740.759 85 18-92 20-52 — 17-34 9-77 2222 14-44 7-87 — 20-31 12-84 7-87 Druga dela . 2945 48-8 90 2,454.846 06119-92 18-57 1257 8-32 18-40 15-39 — 13 16 8-57 Vsi oddelki 1.1900 skupaj 293-5 49-0 90 23,315.353-89 19-43 19 92 1309 12-94 10 06 1801 1102 8 25 7-43 15-88 11-78 1 7-45 Poročilo končno naglaša, da se je malone podvojila plača od I 1890 do 1906. Porabili so I. 1890 za plače delavstvu 11,612.016 K, I. 1900 pa 23,172 932 K. Število delavstva je pa tudi poskočilo od 33.296 na 40.256, toraj za 6960 oseb = 20 9%. Povprečna letna delavčeva plača se je zvišala od 348 75 K na 574 64 K t. j. za 226 89 K - 65o/o. Izplačane delavske plače so razvidne iz sledeče razpredelnice: Leto Izplačana skupna vsota dnine Stanje delavstva koncem decembra Povprečna letna plača K število K 1890 11,612.016 33.296 348-75 1891 11,991.660 32.848 365 07 1892 12 423 644 33.301 373'07 1893 12,422.420 33.569 37006 1894 12,657.028 33.219 381 02 1895 13.606.181 35.602 382'17 1896 14,929.114 3'J.Oll 392-63 1897 16,291.607 39 379 413 71 1898 16.527.552 38.547 428-76 1899 16,902.975 37.255 463 71 2900 17,866.460 38 282 466-71 1901 19,369.622 40.292 48073 1902 20,711.654 40.326 513-61 1903 20,752.689 39.603 524-02 1901 22,113.720 39.867 554-66 1905 22,505 841 40.437 55656 1906 23,172.932 40.256 575-64 Razf iredelnica nam pove, ta so dajali 1. 1890 plače, ki pač niso bile primerne. Na delavca je prišlo na dan povprečno 160 K! Ne more se pač trditi, da je bila takrat tobačna režija vzorna! Trajalo je precej časa, da so vsaj nekoliko izboljšali plače. Plače so bile celo I. 1893 za 3 krone n'že kakor I. 1892. Povprečna plača je od takrat pač nekoliko bolj napredovala, dasi ne tako, kakor bi morala. A če primerjamo življenske razmere I. 1890 in zdaj, razvidimo , da nismo mnogo napredovali. Plače so bile 1. 1890 res nizke kljub temu, da živila niso bila tako draga, kakor so zdaj. Zdaj se je zvišala plača za 65%. A stanovanje, ki je stalo 1. 1890 še 12 do 14 K na mesec, stane zdaj 28 do 30 K. A v isti meri so šle kvišku tudi cene živilim, obleki in drugim potrebščinam. Nikakor se toraj tobačna režija ne more bahati, češ glejte kako dober je za vas tobačno delavstvo vaš gospodar država! 0 nalogah strokovnih društev. (Govoril na občnem zboru »Podpornega društva« deželni odbornik in deželni poslanec dr. Evgen Lampe.) Pasi me vežejo nujni opravki drugod in bom vsled tega zamogel ostati le malo časa med Vami, prišel sem s posebnim veseljem k Vam, ker je Vaše društvo močno in tudi osnovano na pošteni in edino pravi podlagi, na kateri bi se moralo organizirati vse delavstvo. Človeštvo živi dandanes v neprestanem boju za obstanek. Kdor se bojuje, kdor dela. zasluži za svoje pošteno delo tudi pošteno plačilo. Današnja kapitalistična družba pa rada pozabi na to, da je delavec enakovre- den človek; njej veljajo delavci samo kot številke, samo za .blago, kakor kosi lesa, stroji ali kaj takega. Mi moramo temu nasproti govoriti in vedno naglašati, da ima vsak delavec zase popolne človeške pravice. Da se kapitalistična družba o tem prepriča, da se jo primora, da bo priznavala človeške pravice delavcev, v to je potrebno združevanje. Ne boste prišli do moči in ne boste si mogli zboljšati svojega položaja, ako niste vsi organizirani v strokovni zvezi. Dobro, da se je ta misel že precej utrdila. Delavska društva so dvojne vrste. V prvo vrsto spadajo strokovne organizacije, v katerih so zvezani vsi delavci ene stroke. V teh društvih se ne dela politika. Ta društva morajo obsegati vse delavce iste stroke od prvega do zadnjega. Poleg tega imamo druga društva, v katerih se lahko politikuje. V njih sc družijo pristaši kakšne politične stranke, n. pr. slovenske ljudske ali katoliške, liberalne ali socialno-demokraške stranke. V teh društvih se svobodno politizira, posega sc lahko v agitacijo pri volitvah itd. Toda poleg tega morajo biti strokovna društva, in kot članice in člane takega nepolitičnega strokovnega društva Vas pozdravljam. Če smo mi nasprotniki socialnih demokratov, tiči vzrok v tem, ker isti izkoriščajo strokovna društva v strankarske namene. V političnem društvu naj vsak počenja, kar hoče; ampak v strokovna društva se ne sme zanašati politika. Taka društva morajo imeti edini cilj, da se borijo za zboljšanje.življenjskih pogojev, za povzdigo delavskega stanu. V takih društvih se ne gre za to, da bo zmagala ta ali ona stranka, ta ali ona misel, to ali ono svetovno naziranje; sama delavska zahteva naj zmaga. Zato pa morajo strokovna društva obsegati vse delavce. V poli-« tičnih društvih so lahko združeni delavci naj-t različnejših strok: kovači, zidarji, čevljarji* krojači, opekarji in kar hočete; kajti politična društva imajo nalogo, delati za politične stranke, braniti politične ideje, katerekoli: krščansko, liberalno ali socialno - demokra-ško. Politična društva so v tem prosta. Nikdar pa ne smejo biti strokovna društva navezana na kako politično stranko ali politično misel. Strokovno društvo, ki se v politiko poda, že nosi v sebi kal razpada. Politika v strokovnem društvu je nesreča za društvo in za delavce. Zato pa pozdravljam Vaše delavske strokovne organizacije, kot delavke in delavce, ki se zavedate, da se morate združevati za varovanje svojih stanovskih koristi. Taka društva se morajo razširiti po celi naši državi in imajo edino to nalogo, da se položaj delavstva izboljša. Vaše društvo je močno. Vendar bi Vas rad opozoril, da glejte ne samo na sedanjost, ampak tudi na bodočnost. Ne stavite preve-likili zahtev na svojo blagajno, da se Vam ne izprazni. Potem nimate ničesar. Vsak član se mora nekoliko podati in vedno imeti pred očmi, da bo v bodočnosti dobro, ako bo društvo v gmotnem oziru močno. Moč društva pa se ceni po denarju, ki ga imate v blagajni. Društvo, ki ima krepko blagajno, ima večjo moč, kakor morda po številu članov večje društvo, ki ima manj denarja. Imejte torej blagajnika za svojega najboljšega prijatelja, pa ne kot takega, od katerega se vedno kaj zahteva, ampak kot takega, kateremu s.e kaj nosi in daruje. V moči društva boste imeli zagotovilo, da bo Vaš stan pro-speval , da se bo povzdigoval. To ste slišali sicer že večkrat, a zapomnite si to do prihodnjega leta; na prihodnjem občnem zboru bom Vam, če Bog da, to zopet povedal. Pozdravljam Vas torej in Vam želim, da bi napredovali na pošteni poti, želim Vam. da bi se Vaša organizacija razvijala, da bi rastla ne samo po številu, marveč tudi po gotovini v blagajni; želim, da bi se poštena delavska zavest med Vami vedno bolj uglo-bila in da bi Vaša organizacija enkrat objemala tudi tiste, ki so sedaj še izven organizacije. Mi nočemo čez nikogar izreči najmanjše žal besedice, mi želimo le, da bi se na podlagi poštenosti združili vsi, ki pošteno mislijo in dobro žele sebi in svojemu stanu. Ako se to uresniči, potem boste gospodje in gospe, naslanjaje se na svojo organizacijo, na svojo moč. Potem pride tudi čas, ko bomo lahko rekli, da sc je iz delavskega stanu prenovila in izboljšala človeška družba! O upravičenosti zahtev tobačnega delavstva. Izboljšanje delavskih plač. Dne 27. marca so predstavili krščanskosocialni poslanci Kunschak, Anderle in Fuchs deputacijo naše zveze glavnemu ravnatelju Vprašali so tudi glavnega ravnatelja, kako da sodi o glavnih delavskih zahtevah. Odgovori glavnega ravnatelja dokazujejo, da ne more osobito v najvažnejših vprašanjih nastopati samostojno. Jasno je pa le, da je najbolj odvisno od njega, če sc izpelje kaka pre-osnova ali pa če se ne izpelje. Generalni ravnatelj pravi, da je kolikor le more biti naklonjen delavstvu. Da je res tako, ne dvomimo. Saj smo se prepričali zadnje čase, da je naklonjen delavskim zahtevam. Obljubil je tudi, da hoče zahtevati za leto 1907. večje zboljšanje delavskih plač in upa, da mu finančni minister ne bo nasprotoval. Verjamemo mu, da doseže večje zboljšanje, ako je bo zahteval z vso odločnostjo. Saj vemo, kako se sestavljajo proračuni. Načelniki posameznih resortov sestavijo svoje proračune, ki jih potem pregledajo in v finančnem ministrstvu znižajo izdatke, če s,e jim zdi, da so previsoki. To delajo zato, da spravijo v ravno- težje dohodke in stroške državne uprave. Glavno ravnateljstvo ne sme pripustiti, da kaj črta finančno ministrstvo. Nikakor pa ne sme dovoliti, da se črtajo postavke o delavskih plačah in pa o njihovem izboljšanju. Pri dobičku, ki ga daje tobačni monopol, ni to le mogoče, marveč je zelo, zelo upravičeno. Čisti dohodek tobačnega monopola znaša v proračunu za 1908. leto 151,190.000 kron, a kakor se zatrjuje s čisto verodostojne strani je iznašal že leta 1907. nad 170,000.000 kron ! Ta visoka številka je zelo verojetna. ker je znašal čisti dobiček leta 1906. žq 154,467.187 kron, torej za 17,391.187 kron več kakor so proračunali. Te številke nam dokazujejo, da država jako lahko izboljša plače tobačnemu delavstvu. Kako potrebno je pa zvišanje, nam dokazuje dejstvo, ker vedno bolj boleha tobačno delavstvo. Nihče, kdor pozna socialne razmere, razven seveda tistega urednika, ki ureja »Slovenskega Meščana« in vpije po kavarnah, da so delavske zahteve pretirane, pa zabavlja čez delavskega poslanca Gostinčarja, si ne bo upal ugovarjati, da povzročajo delavske bolezni predvsem delavčevo slabo gospodarsko stanje. Če se izboljša gospodarsko stanje dei lavstva, se gotovo izboljšajo zdravstvene razmere po tobačnih tvornicah. Če bi utemeljevalo glavno ravnateljstvo s takimi razlogi svoj predlog za zdatno izboljšanje delavskih plač, bi se gotovo finančno ministrstvo ne moglo dosti upirati. Če si izboljša delavstvo svoj gospodarski položaj, si gotovo lahko zopet kaj prihrani država pri izdatkih za jetične, pri prispevku za bolniške blagajne in še drugod. Prosto sobotno popoldne. Vprašanje o prostem sobotnem popoldnevu je gotovo velike važnosti. Glavno ravnateljstvo trdi, da zdaj ne more dati drugače prosto sobotno popoldne, kakor da se podaljša delavna doba ob delavnikih. Boje se, da bi trpelo delavstvo škodo. Res je' Manj delavstvo, kakor zdaj, ne sme zaslužiti Delavstvo pa tudi noče, da bi ob delavnikih delalo več časa, kakor dela zdaj. Glavno ravnateljstvo trdi, da zdaj ne more glede na prosto sobotno popoldne ugoditi delavstvu, Nameravajo li pričeti s tem prihodnje leto? Najbolj se pa boje, da bi se zmanjšal delavni čas ob delavnikih. In povsod se je dobro izkazalo, kjer so znižali delavni čas. O vplivu skrajšanega delavnega časa objavlja hesensko obrtno nadzorstvo velezanimive podatke. Poročilo naglaša, da sc je potegovalo delavstvo povsod za znižanje delavnega časa, ne da znižajo plače. Zdaj je res običajen deseturen delavnik, a v normškem okraju dela 4675 strojarjev 8:;4 ure in sicer od 7. zjutraj do 5< popoldne z dopoldanskim četrt- in opoldanskim enournim odmorom. Neka tvrdka, podjetnik, ne morebiti, kakor bi kdo trdil, kak delavec s pretiranimi zahtevami poroča, da so se podnevi boljšo izrabljali stroji, ne glede na to, da so se delavci od 5. popoldne lahko posvetili rodbini. Delavci z višjo urno plačo ne zaslužijo manj. marveč deloma še več, kakor so zaslužili prej, Z natančno ob sekundi pričetim in končanim delom se je dognalo koncem leta, da so ostale plače in napravljeno delo tako kakor prej. Celo na deželi si več ne prikrivajo, da zahteva kultura, da se zniža delavni čas. Sicer razmere niso na Hesenskem morebiti na las take kakor so naše, a se le sklicujemo na to poročilo in naprej z mirno vestjo trdimo, da nadaljnje znižanje delavnega časa koristi ne samo delavcu, marveč da koristi tudi delodajalcu. Na Dunaju je tudi več tvor-nic, ki ne delajo ob sobotnih popoldnevih. Kar pa lahko stori zasebni podjetnik, to stori ravno tako lahko tudi državno podjetje. * * * Glede na prosto sobotno popoldne je predlagalo ravnateljstvo, naj bi se delavna doba določila tako-le: I. če je ena ura odmora opoldne: od ponedeljka do četrtka od 7.—12. dop. od ponedeljka do četrtka od L—J/L’6. pop. v petek od 7.—12. dop. v petek od 1.—%6. pop. v soboto od 7.—12. dop v soboto popoldne prosto. Skupni delavni čas 52% ure na teden. II. Če je 1 Vi ure odmora opoldne: od ponedeljka do četrtka od %7.—%12. dop. od ponedeljka do četrtka od 1.—Vj6. pop. v petek od %7.—% 12. dop. v petek od 1.—%6. pop. v soboto od %?.—% 12. dop. v soboto popoldne prosto lil. Če je I Vj ure odmora opoldne: od ponedeljka do četrtka od %7,—%12. dop. od ponedeljka do četrtka od 1/j2.—%6. pop. v soboto od %7.—% 12. dop. v petek od %7.—% 12. dop v petek od V46.—6. pop v soboto popoldne prosto. Skupni delavni čas znaša povsodi 52Mi ure na teden. To je delavstvo samoobsebi umevno odklonilo. Značilno pa je, da so socialni demokrati delali vodo, da bi delavstvo sprejelo tako razdelitev, po kateri bi moralo ob drugih dneh delati več časa. Plačani dopust. Z ozirom na plačani dopust se sklicuje glavno ravnateljstvo na tehnične težave. Da nastanejo lahko, vsaj začetkoma, težave, radi priznamo. Prevelike pa pač te ovire ne bodo. Če izvedejo preosnovo pravočasno in po načrtu, ne nastanejo velike ovire. Do- pusti se morajo urediti tako, da se na posamezne oddelke porazdeli to delo. ki bi odpadlo vsled dopustov. To pa že kaže, kako naj se v delavsko-tehniškem oziru odsPanijo težave. Glavno, kar naglašamo, je pa in ostane, da se tudi res izvede, kar se obeta. Na- dobri volji glavnega ravnatelja ne dvomimo. Kjer je pa volja, se tudi lahko dobi pot. Delavske zahteve so zelo nujne in upamo, da jih glavno ravnateljstvo kmalu reši tako kakor to želi delavstvo! Obrtno nadzorstvo po tobačnih tvornicah leta 1906. Obrtni nadzornik je pregledal ljubljansko tobačno tvornico 25. oktobra 1906. Delalo je 300 delavcev in 2003 delavke. Izdelovanje tobaka za nosljanje se je opustilo, da so dobili prostor za razširjanje pripravljav-niče tobaka. Leta 1905. zaukazane varnostne priprave so se uvedle in se je ukazalo sledeče: 1. Vpeljava ročnih koles pri prešah. 2. Boljša ventilacija v hiši strojev, kjer znaša poleti vročina 36 stopinj. 3. Pokritje zobčnih koles na stroju cigaret. 4. Pokrov za trans-misijon. 5. gumi na pokrovih broncirnih strojev pri strojih cigaretnih ovitkov, da se prepreči prašenjc. Nezgode so se pripetile tri. Kaznovano je bilo delavstvo skupno za 37 K 31 vin. Zvi-šanie plač je znašalo 2 odstotke. Napravili so nov prostor za delavstvo med opoldanskim odmorom. Toplice so dobile tri nove tuše. Kopelj je bilo 576 več. V kuhinji za juho, kjer so se dvignile cene, sc je zmanjšalo število porcij, zvišale pa so se porcije kave za približno 100.000 porcij. Celovško tvornico je pregledal obrtni nadzornik 30. oktobra 1906. Delalo je 1019 oseb, 38 manj, kakor prejšnje leto. Vpeljali so mehaniški sesalnik prahu pri mizah tobačne pripravljavnice. Varstveno kapo je dobila žaga v rnizarnici. Uvedli so stole mesto pru-čic. Čiščenje okenj in vreč se je poverilo zasebnemu podjetju. Nezgod je bilo pet, dve lahki in štiri z delonezmožnostjo 13, 17 in 28 dni. Med 1066 bolniško-blagajniškimi člani je bilo leta 1905. 175 porodov, 440 ženskih in 34 moških bolnikov. Na jetiki je obolelo 20, na škrofeljnih 4 osebe. Umrlo je 12 članov, 8 za jetiko. Med 100 člani jih je obolelo 60 in ua vsakega člana je prišlo 14-5 dne bolezni. Kaznovane so bile tri osebe za 1 K 60 v. Neki delavec je dobil osemdnevni kazenski dopust s 4 delavnimi dnevi tedensko. Nakaznic za kopanje po 10 vinarjev so izdali 1500. Obrtni nadzornik je naglašal potrebo, daise ustanovi lastna tvornična kopelj. Tobačno tvornico v Švacu si je ogledal obrtni nadzornik 20. oktobra 1906. Delalo jc 140 delavcev in 1040 delavk. Bolnih je bilo S3 delavcev in 951 delavk, 1162, oziroma 11.959, skupaj torej 13.121 delavnih dni. Porodov je bilo 120, nezgodi dve. Kopelj je bilo 11.9Q6. Število kopelj se je znižalo, ker je stal parni kotel pet tednov. Prenaredili so stranišča, ki so dobila vodovod. Dne 30. oktobra je nadzoroval obrtni nadzornik tobačno tvornico v Landskronnu. Delalo je 2021 delavk in 84 delavcev, 79 oseb manj kakor prejšnje leto. Nove stavbe so: izpopolnilo se je skladišče in napravilo se je osrednje stranišče. Stranišče je poslopje zase, kurjeno in ima umivalnice. Za snago skrbi posebna strežnica. Nezgode so se pripetile tri. Na 100 članov tvorniške bolniške blagajne pride 0-95 slučajev jetike in škrofeljnev. 2-17 bledice in pomanjkanja krvi, 2-58 akutnega in bronhialnega katara, 2-49 slučajev akutnega in želodčnega katara, 0’29 slučajev akutnega in kroničnega želodčnega katara in 2-22 slučajev revme. V tvornici so nastavili še tretjega zdravnika, za oddaljene vasi pa pomožnega zdravnika, .luhnih in kavinih porcij se je oddalo na dan 800 do 900. Ureditev dohodkov delovodij. Po dolgotrajnem posredovanju krščan-sko-socialnih poslancev Anderleja, Kunscha-ka in Fuchsa se jc posrečilo, da se je izpeljala ureditev plač delovodij. Poslanci so se morali zelo potruditi, da se je oziral finančni minister na zahteve delovodij. Za delovodjo se je potegovala tudi »Avstrijska tobačna delavska zveza«. Ob zadnjem povišanju leta 1907. so prezrli več delovodij. »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« se je na željo zavzela zanje. Dne 14. julija sta predstavila poslanca Kunschak in Sturm deputacijo delovodij finančnemu ministrstvu. Oktobra so vložili poslanci Kunschak, Anderle in Fuchs predlog v državnem zboru. Krščansko-socialni poslanci, osobito Anderl, so tudi osebno večkrat posredovali za delovodje. Zadeva je zdaj končana. Prezrti delovodje so dosegli svoje pravice. Nova ureditev določa: 1. Odpravi se zadnji plačilni razred. 2. Začetna plača 1100 kron z avtomatičnim povišanjem 100 kron po štirih letih. 3. Sedanji postranski dohodki (službena obleka itd.) ostanejo v veljavi. 4. V novo plačilno stopinjo se uvrsti po skupni službeni dobi. Reforma se izvede 1. oktobra 1908. Dozdaj je imel delovodja v I. razredu 1300 K. v II. razredu 1100 K in v III. razredu ki zdaj odpade, 900 K. Aktivitetna doklada znaša na Dunaju 715 K. v II. razredu 605 K in v III. razredu 495 K. Starostna doklada jc znašala po petletni službeni dobi 100 K, po desetletni pa 200 K. Za delovodje so poskrbeli krščanskosocialni poslanci in naša organizacija. To je pribito.. Število delovodij se določi v fabrikaciji 200 v II., 100 v I. kategoriji. Mizarskih delovodij 12 v II., 6. v I. kategoriji. Delovodij pri strojih 18 v II., 12. v 1. kategoriji. Definitivna pazniki postanejo le delo-vodje, če služijo tri leta. Obsojamo pa, da postanejo certifikatisti delovodje, ker bodo tako morali dolgo čakati pazniki, prodno postanejo delovodje. Kdo odira občinstvo? »Naša Moč« piše: Dne 29. aprila se je vršil shod kranjskih mesarjev, ki je bil sklican samo zato, da naj bi mesarji prodajali skupno kože. To je bilo za javnost. Kaj pa sc» vse sklepali mesarji potem, ko so bili sami med seboj, pa ne vemo. Nam se gre za to. ker je mesar Kovač iz Starega trga upil, da da rad 2000 K, če se dokaže, da ima mesar pri volu 140 K dobička. Mesarji so se smejali, ko jc to zaklical mesar Kovač. Mi bi radi zaslužili teh 2000 K in zato hočemo po uradnih zapiskih dokazati, da zasluži mesar pri volu toliko. — V nekem štajerskem deželnem zavodu so 16. januarja 1905. ubili vola, ki je veljal 409 K in jc bil težak 610 kg. Stroški so znašali v Gradcu: Cena za vola 409 K, vžit-nioski davek 15 kron 13 vin., dvadnevna hlcvna pristojbina 40 vin., krmljenje 40 vin.. taksa za ubitje 2 K 80 vin., plača osobju, ki jc ubilo vola 2 K, petdnevna pristojbina za vkladeno meso I K 35 vin., skupni stroški iznašali so 431 K 26 vin. Dobička pa se jc napravilo: Koža, težka 52 kg, a 90 vin., znese 46 K 80 vin., 30 kg loja, a 38 vin., II K 40 v.. jezik, pajšl, noge 7 K, skupaj torej 65 K 20 v. Ostane torej še stroškov 366 K 6 vin. Mesa za prodajo je ostalo še 297 kg. Stroški za kilogram mesa so torej znašali iz graške klavnice 22. jan. 1905. še 1 K 231,4 vin., brez 19 odst. priklade s kostmi. Prodalo se jc meso za 457 K 20 vin., h kateri vsoti pa še pride dobiček 19 odst. priklade v trgovini na drobno, to je 15 odst. teže mesa 297 kg, kar jc znašalo 62 K 37 vin. Odračunati se pa mora cena za kosti, 441/: kg, ki jih je kupil mesar za 8 K 40 v., kar znese 53 K 47 vin., (skupaj toraj znaša mesarjev dobiček za jsrednjega pitanca 144 K 61 vin. Fvo, gospod Kovač, tu smo dokazali, da ima mesar pri volu več kakor 140 K dobička. Vi ga imate Jpa še več, ker imate manjše stroške, kakor lijih ima graški mesar. Zdaj pinkajte! Volitve v bolniške odbore. Ottakrinški socialni demokrati so postali zelo skromni v »Tabakarbeiterju«. Govoru in pišejo veliko o uspehu, ki s.o ga baje priborili. Uspeli je sicer tak, da so izgubili letos zopet pri volitvi enega odbornika, a kljub temu sanjajo o uspehih. Lani so imeli socialni demokrati 563, letos 564 glasov. Res lep uspeh, ko so napredovali kljub agitaciji od osebe do osebe le za en glas. Še ena taka zmaga, pa so izgubljeni. V Saccu so bili iz-vobeni zgolj krščanski kandidati. V Stern-bergu je postavila naša organizacija prvič kandidate. Dozdaj so gospodarili tu le rdeči in zato se nismo čudili, da so dobili nad 1100 glasov. A prvi naš nastop je bil časten dovolj. Naša kandidatna lista je dobila: Till Emilija 266, Jilk Katarina 252, Ledi Viljemina 249, Miiller Marija 249, Klehnhart Marija 248 in Frančišek Golir 249 glasov. V Bavču so dobili naši kandidati 308 do 344 glasov, socialni demokrati pa 491 do 592 glasov. So-i cialni demokrati se bahajo z uspehom. Pa le počasi. Drugo leto se zopet vidimo pri volitvah. V Hajnburgu smo lepo napredovali. Naši glasovi s.o napredovali za 419, socialni demokrati so pa izgubili 508 glasov. Naši sc dobili: Matija Franz 872, Adolf Fischer 842. Hoger Edvard 890. Sivek Franc 836, .leschi-na Ana 679, Mikulitsch Veronika 736 glasov. Socialni demokrati so dobili 1137 do 1430 glasov, lani so še imeli 1276 do 1510 glasov. Le ne preveč baharije, rdeči bratci. Kakor vidite, greste nazaj po takih tvornicah, kjer ste dozdaj gospodarili popolnoma neomejeno in samooblastno. Kako se je razvila naša organizacija delavk v Ljubljani. Mati krščansko-socialne zavesti med delavkami ljubljanske tobačne tvornice je »Katoliško društvo za delavke«. Iz njega sta se razvili naše »Podporno«, a tudi podružnica naše zveze. Ni nobena tajnost, da sode-lujejo članice tega društva zelo pridno in uspešno tudi pri naših stanovskih organizacijah. Zato pa hočemo podati nekaj sličic o zgodovini tega za naše delavke tako važnega društva. »Katoliško društvo za delavke« v Ljubljani je bilo ustanovljeno na ustanovnem shodu dne 16. decembra 1894. Kako je prišlo do tega, je lepo povedal na slavnostnem večeru o priliki društvene desetletnice prelat Rozman, prvi predsednik društva, ki je pa skozi vseh deset let vztrajal in še vztraja na tem mestu. »Pričetkom decembra — tako je dejal — leta 1894 pride k meni takratni šen-klavški kapelan dr. Krek s svojim tovarišem g. Matijo M r a k o m. Vprašal sem gospoda, kaj hočeta in kmalu sem izvedel. Dr. Krek začne razvijati in dokazovati, kako bi bilo potrebno društvo, katero bi družilo zlasti delavke. In končno sta prišla z barvo na dan, da bi jaz prevzel predsedni-štvo društva. Debelo sem gledal in se branil na vse kriplje, češ, star sem že in imam posla čez glavo. A pomagalo ni nič, končno sem se udal in 16. decembra 1894 so me izvolili za predsednika, in ostal sem ves čas, kakor tudi voditeljica, vrla Marija Krivec. Za podpredsednika je bil izvoljen gospod Mrak. Kaj sem hotel, sprejel sem izvolitev in rekel: »Ce ste vsi dobre volje, pa hitro na delo.« In društvo je pričelo delovati in zlasti odbor.« Na ustanovnem shodu je bilo navzočih nad 500 delavk iz vseh vrst delavstva, zlasti iz tovarn. Ze to je pričalo, kako potrebno je bilo to društvo. Še bolj jasno pa je to pokazalo res zgledno delovanje društva in odbora. Poleg voditeljice Marije Krivec, ki je bila že četrtič izbrana za to častno mesto, so bile naslednje delavke kot redite-I j i c e , oziroma namestnice izvoljene v odbor: Ludovika Jarc, Terezija Zajec, Frančiška Zor, Katarina Bahar, Ana Srakar, Ivana Kocmur, Frančiška Petrič, Frančiška Pir-kovec, Ana Gorše, Josipina Černagoj, Marija Trtnik, Marija Kremžar, Mihaela Aljančič, Marija Fortuna, Antonija Vidmajer, Ivana Gašperin, Ivana Kosec, Frančiška Korbar in Marija Belič. Izmed poslednjih dveh je bila v naslednji prvi seji dne 17. decembra prva izvoljena za blagajničarko, druga pa za tajnico. Kot tajnica je leta 1897 vstopila Mihaela Aljančič, kateri je leta 1899 sledila Terezija Ferjan in je še sedaj kot tajnica popolnoma na svojem mestu. Leta 1898 je odbor postavil za knjižničarko Antonijo Vidmajer, kateri je leta 1903 sledila Terezija Bučar. Kot nadziralka not že od leta 1897 Gabrijela Rus vestno opravlja ta posel. Dne 19. septembra 1897 se je od društva poslovil podpredsednik stolni vikar, novoimenovani župnik v Bohinjski Beli Matija Mrak, ki je skozi tri leta krepko podpiral predsednika pri vodstvu društva. Podpredsedniško mesto je nato prevzel stolni vikar Luka Smolnikar, prej kapelan na Vrhniki. Tako sestavljeni odbor je vodil in še vodi društvo po poti. ki je privedla isto do sedanjega lepega razvoja. Odbor je imel v tem veliko odborovih sej, v katerih se je posvetoval o vsem, kar bi moglo služiti v blagor društva. Občni zbori so se vedno dostojno izvršili. Društvo, ki je posebno tesno zvezano s svojim predsednikom prelatom Rozmanom, se je seveda zanimalo tudi za vse, kar je v teku teh desetih let veselega ali žalostnega zadelo ljubljenega načelnika. Tako je zla'sti slovesno proslavilo odlikovanje njegovo z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda. 40letnico delovanja njegovega v župniji sv. Jakoba, imenovanje njegovo za hišnega prelata sv. Očeta in 70letnico njegovega rojstva. Društvo se je udeležilo tudi znamenitih shodov: II. katoliškega shoda, I. shoda slovenskih nepolitičnih društev in velike slavnosti pri Koslerju o priliki prihoda Štajercev v Ljubljano. Pri teh shodih je s svojim pevskim zborom želo zasluženo priznanje. Ker je »Katoliško društvo za delavke« ustanovljeno na strogo verski podlagi, je izkušalo vsestransko ustrezati verskim potrebam svojih članic. Z duhovnimi vajami, katere je v teku desetih let trikrat priredilo nalašč za društvcnice, je osveževalo njihovo versko življenje; z društvenimi izleti, ki so vodili članice zlasti na Marijina božja pota (šestkrat na Žalostno goro, enkrat na Brezje, enkrat na Bled, enkrat v Št. Vid na Dolenjskem) se je ravnalo po pravilu: združuj koristno s prijetnim. Isto pravilo je bilo ravnilo tudi sicer med letom ob vsakokratnih društvenih prireditvah. Zato je društvo skrbelo najprej za primeren pouk svojim članicam. Skoro vsako nedeljo in praznik zvečer je v društvenih prostorih društvenicam prilika dana, da si s poslušanjem poučnih govorov in predavanj obogate svoje znanje. V teku desetih let je bilo v društvu 311 predavanj, oziroma poučno zabavnih govorov najrazličnejše vsebine. Predavalo je 23 raznih govornikov, izključno vsi duhovskega stanu, kar zopet sve-doči, kdo v prvi vrsti pri nas največ deluje za izobrazbo ljudstva. Naj se ohranijo imena teh požrtvovalnih gospodov za poznejšo zgodovino društva: Birk Frančišek, Bidovec Matija, dr. Cekal Ferdinand, dr. Debevec Jožef, Godec Janez, dr.Janežič Janez, Kalan Janez, dr. Karlin Andrej, dr. Krek Janez F.v., dr. Lampe Evgen, Mrak Matija, Nadrah Ignacij, Oblak Janez, dr. Pečjak Gregorij, Plečnik Andrej, Potokar Jožef, prelat Rozman Janez, Smolnikar Luka, Smrekar Janez, Steska Viktor, dr. Ušeničnik Aleš, dr. Ušeničnik Frančišek, Zvari Frančišek. K poučni strani delovanja »Katoliškega društva za delavke« štejemo tudi izobraževanje v petji. Takoj pri ustanovitvi društva je nastopil začasen zbor, ki se je pa že pri-liodnje leto (1895) razvil v reden pevski zbor; 4. marca istega leta je namreč prevzel posel pevovodje ravnatelj in organist pri sv. Jakobu, Leopold Belar, ki je z nenavadno marljivostjo in požrtvovalnostjo vodil društveno petje do svoje smrti (17. junija 1899) in pridobil mlademu pevskemu zboru splošno priznanje. Pri društvenicah je užival neomejeno spoštovanje in še sedaj živi v društvu nepozabno njegov časten spomin. Po njegovi smrti je posvetil pevskemu zboru svoje izborne moči šentjakobski kapelan Frančišek Ferjančič, pod čcgar spretnim vodstvom se je ta zbor povzdignil na višino najboljšega ženskega pevskega zbora v Ljubljani. Ljubljančani dobro poznajo precizno petje »slavčkov« »Katoliškega društva za delavke«; saj vsako leto večkrat nastopa pri svojih mnogoštevilnih veselicah in prireditvah; pa tudi izven Ljubljane je na dobrem glasu, saj so udeleženci III. katoliškega shoda, vseslovenske delavske slavnosti, o prihodu štajerskih mladeničev v Ljubljano, imeli priliko, se na lastna ušesa prepričati o njegovem nastopu in napredku. Zdaj pa vodi društveno petje jako spretno gospod kapelan Vojteh Hybašek. Poleg petja se v društvu goji tudi pouk v jezikih. Ignacij Nadrah in za njim Frančišek Zvan sta delavkam v tem oziru dala lepo priložnost, ki na lahek način pridobiti za sedanje čase toliko potrebnega jezikovnega znanja. Da se tudi ženska ročna dela ne zanemarjajo, je samoobsebi umevno. Vsak teden po dvakrat se poučujejo dekleta v šivanju in likanju; s pomočjo šivalnih strojev jim je dana priložnost, da si marsikaj svoje obleke lahko same naredijo, oziroma popravijo. Za gojitev varčnosti se je z mesecem marcem 1899 osnovala »Čebelica«. Društvo s to napravo posreduje pri članicah, da lahko z malimi svotami prihranijo kaj za potrebo in starost in se vadijo pametnega gospodarstva s svojimi prisluženimi vinarji. Očiten blagoslov božji spremlja to napravo; vedno lepše in lepše se razvija. Boljše kot vse popisovanje naj govore sledeče številke: Težavno poslovanje »Čebelice« vodijo društvcnice same pod nadzorstvom podpredsednika. V vodstvu sta bili v začetku Marija Guzelj in Marija Merne; namesto poslednje je pozneje vstopila Marija Petkovšek; privzeli sta se pa še Terezija Ferjan in Marija Stibili. Poslovanje »Čebelice« je vzorno; do-sedaj ni bilo najmanjšega nereda; vse odbornice opravljajo svoj posel popolnoma brezplačno, vkljub temu, da žrtvujejo zanj ogromno dragocenega časa. (Konec prih) Krajevnim skupinam In članom na znanje! V našem glasilu se otvori poseben oddelek za pravni svet, ki ga bo dajal neki jurist. Pojasnila so brezplačna, a vposlati se morajo po krajevni skupini, ker se na druga vprašanja ne moremo ozirati. Vprašanja morajo biti kratka in jasna. Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk „Katoliške tiskarne" v Ljubljani.