84
Otrok in knjiga 98, 2017 | Poročila – ocene
ritmom (nekatere pesmi so po tej plati 
blizu izštevankam) v drugi kitici pre-
idejo v premislek oziroma ugotovitev 
o svetu: »Tinka-tonka gre ta svet,/ker 
je ni stvari,/ ki imeli bi jo res/radi čisto 
vsi.« Tako kot v Prismodku je tudi v 
pesmi Slive izpostavljena otroška slad-
kosnednost, poskočna pesem Kostanj ček 
prikliče jesensko vzdušje, Ančka bančka 
pomarančka pa se vrti okoli želje majhne 
deklice, da bi bila kmalu velika in bi se 
pri igri lahko pridružila večjim. Tudi v 
Čarodeju je prisotna otroška želja, ki 
kaže na praktičnost otrokovega razmi-
šljanja – če bi bil fant čarodej, bi češnje z 
lahkoto spravil tudi z najvišjih vej. Pesmi 
Hruške in Orehi sta edini z živalskimi 
junaki, obe pa prežema podobno sporo-
čilo – lepo se je družiti in za vse je dovolj 
(hrušk, orehov). V Škratu spet pride do 
izraza avtoričina hudomušnost (borovni-
ca v dar je fina stvar, toda zakaj le ena?), 
v pesmi Fige, fige, figice pa je izrečeno 
priznanje otroški domišljiji, ki zna staro 
figovo drevo uporabiti kot skrivališče, 
razgledni stolp, konjička in zibalnico. 
Tako v tej pesmi kot tudi v V dvoje Anja 
Štefan spet poudarja vrednoto deljenja 
– stvari in doživetij; v Fige, fige, figice 
deklica Petrčku izda svoje skrivališče, v 
V dvoje pa si deček in deklica ne delita le 
lubenice, pač pa tudi bližino – lepo je v 
dvoje, tako lepo, da naj čas čim počasne-
je teče. Pozitivna naravnanost do sveta 
oziroma veder pogled na svet in iskanje 
lepote v njem pridejo do izraza tudi v 
pesmi Sosed se jezi na ptičke – že res, 
da mu pernati požeruhi kradejo grozdje, 
a nas v zameno razveseljujejo s petjem. 
V zbirki je še pesem Banane, ki pa po 
resnem, celo družbeno angažiranem in 
kritičnem tonu precej izstopa od ostalih. 
Opozarja, da daleč, daleč, daleč stran 
(pri obiranju banan) garajo tako starci 
kot otroci, »A če še tako hitijo,/revščina 
jim maje tla./Kdo banane jim odpelje,/
njim pa čisto malo da?//Kdo ne vidi, da 
jim krade?/Kdo nemarno bogati?/O, da 
bi se svet popravil/v boljši dom za vse 
ljudi.« Je torej apel k pravičnosti in tak-
šna, kot rečeno, nekoliko štrli iz zbirke, 
s čimer pa ni nič narobe in je pravzaprav 
lepo uglašeno s siceršnjim opusom Anje 
Štefan, v katerem najdejo mesto tako 
duhovitost, igrivost, prijaznost, kot tu-
di bolj resni poudarki in premisleki o 
manj veselih plateh sveta in življenja. 
Nenazad nje se v takšnem sopostavljanju 
resnega in neresnega, velikega in majh-
nega, pomembnega in manj pomemb-
nega razprejo tudi raznolika narava in 
mnoge možnosti same poezije. Kljub te-
mu v poeziji Anje Štefan »zmaga« otro-
ška radoživost, s katero ima gotovo nekaj 
malega opraviti tudi sladkosnednost – v 
verzih njene tokratne knjige se otroci 
sladkajo s sadjem, bralec pa z verzi.
Glede na zaporedje dogodkov, ki so 
pripeljali do slikanice Sadje z naše lad-
je, bi bilo seveda nevzdržno, da ne bi 
nekaj besed zapisala še o ilustracijah. 
Enostranske ilustracije so zamejene z 
okvirji, iz katerih v spodnjem delu v pr-
vi plan »uhaja« realistično upodobljeno 
sadje, po katerem pesmi pogosto dobijo 
naslove. Prizori znotraj okvirjev so iz-
čiščeni, barvno lepo ubrani in, kot smo 
pri Jelki Reichman vajeni, topli, mehki 
in prijazni, torej lepo uglašeni z verzi. 
Ali pač verzi lepo uglašeni s podobami, 
kakorkoli že, to ne pomeni nič drugega, 
kot da je knjiga dobro uspela.
Gaja Kos
1000 uND 1 BucH 2016
Vsebina strokovnih prispevkov prve šte-
vilke revije 1000 und 1 Buch (1000 in 1 
knjiga) iz leta 2016 je posvečena družini 
in njeni vlogi v mladinski literaturi.
85
Otrok in knjiga 98, 2017 | Poročila – ocene
Klaus Nowak se v prispevku Sie küs-
sen und sie schlagen sich (Se poljublja-
jo in se pretepajo) posveti nekaterim 
mladinskim knjigam znanih in ugled-
nih avtorjev, kot so bart Moeyaert, Ulf 
Nilsson, Eva Eriksson, Markus Zusak, 
Paula Fox in še nekaterim, v katerih so 
prikazani odnosi med brati silno različni. 
Gre za upoštevanje starostne razlike, za 
zaščito šibkejšega, pogosto za rivalstvo, 
ki je lahko usodno nevarno, za medse-
bojno ljubezen, ki lahko tudi nevarno 
zaide preko meja, in za medsebojno ra-
zumevanje, ki je še posebej izjemno, če 
se izkazuje osebi s posebnimi potrebami.
Za marsikaterega malčka je že doba, 
ko se čaka na novega člana družine ne 
le nerazumljivo dolga, ampak tudi polna 
negotovosti in nerazumevanja, nekateri 
malčki niso prav nič veseli novega člana 
družine, ki mu/ji po njihovem mnenju 
vsi posvečajo kar preveč pozornosti in 
ki zmoti dotedanji utrip življenja druži-
ne. Izkaže pa se, da sčasoma odkrijejo 
tudi prednosti in veselje, ki ga prinese 
novi otrok. Nekateri otroci edinci si ne-
izmerno želijo sestrice ali bratca. Nekaj 
tovrstnih slikaniških zgodb predstavlja 
Kathrin Wexberg v prispevku Ersehnt 
und gefürchtet: Das neue Baby (S hre-
penenjem in s strahom: novi dojenček).
Ines-bianca Vogdt prikaže v zgodbah 
bratov Grimm, charlesa Perraulta, Phili-
pa Otta Rugeja, Roalda Dahla in v filmu 
101 dalmatinec usode otrok, v večini pri-
merov pastork, ki jih mačehe kruto zlo-
rabijo za lastno korist in za koristi svojih 
otrok. Njen prispevek Die Gnadenlose 
(brez milosti) govori o neusmiljenem 
ravnanju zlobnih mačeh.
Simone Kremsberger v prispevku Al-
les für die Katz (Vse je zaman) navaja 
nekaj knjig, v katerih so pomembni in 
ljubi družinski člani mačke. Te prinesejo 
v družino veselje in zabavo, marsikatere-
mu odraslemu, ki živi sam, postane žival 
nenadomestljiva prijateljica. Nekatere 
mačke ne morejo razumeti, zakaj ljudje 
ne marajo, če jim prinesejo pokazat svoj 
ulovljeni plen. Mačke pa lahko v družini 
povzročijo tudi resne probleme, na pri-
mer če ima družina tudi psa ali kadar gre 
družina na počitnice; mačke so včasih 
sokrive, če ga kdo kaj polomi, s prijaz-
nim prilizovanjem pa znajo spraviti ljudi 
v dobro voljo, Svojega najljubšega člana 
družine si izberejo same.
Ela Wildberger v prispevku Űber das 
Glück und die Last eine kleine Schwe-
ster zu haben. Oder zu sein (O sreči in 
o bremenu če imaš manjšo sestro. Ali 
če si to ti) na izbranih knjižnih primerih 
opiše medsebojne odnose s sestrami. 
Največkrat so mlajše sestrice odveč tako 
starejšim sestram kot bratom, nanje so 
ljubosumni, a sčasoma postanejo tudi 
prijetne in odlične prijateljice. biti mlajša 
sestra tudi ni lahko, saj si mora v družini 
šele izboriti svoje mesto. Ti medsebojni 
odnosi otroke kalijo in povežejo.
Prispevek Erkenntnisse (Spoznanja) 
je literarno besedilo avstrijske pisate-
ljice Elisabeth Steinkellner (ilustracija 
Michaela Roherja) o preživljanju nedelj-
skega dne v krogu družine, z običajnim 
obiskom babice, ki ga tokrat zmoti obisk 
prijatelja in njegove žene, s katerima se 
starša že več let nista videla.
V prispevku Von Dosenravioli, lee-
ren Kühlschränken und Eierbechern (O 
raviolih v pločevinkah, praznih hladil-
nikih in kozarčkih za jajca) piše Heidi 
Lexe o družinskem obedu kot literarnem 
motivu v otroških in mladinskih knji-
gah. V mladinski literaturi so družinski 
obedi pomemben pokazatelj odnosov 
med člani družine in se skozi čas tu-
di spreminjajo. V delu Die Geschichte 
vom Zappel-Philipp (Zgodba o Filipu 
Živcu) iz Schruwwelpetra (Peter Kušter 
ali zabavne zgodbe s hecnimi slikami) 
pisatelja Heinricha Hoffmanna s konca 
19. stoletja, sestavljajo družinsko omizje 
oče, glava družine, mama, ki je skrbno 
pripravila kosilo, in hiperaktivni sin, ki 
med guganjem na stolu prekucne hrano 
86
Otrok in knjiga 98, 2017 | Poročila – ocene
in sebe pod mizo, s čimer prizadene tudi 
avtoriteto očeta. Mama vse to le molče 
opazuje. Sodobni obedi, kot npr. v knjigi 
Jetzt ist hier (Sedaj je tu) pisateljice Ta-
mare bach iz leta 2007, so pogosteje ve-
čerje kot kosila, tudi kar za mizico pred 
televizorjem, z že pripravljeno hrano iz 
trgovine ali picerije. Redko so skupni, 
saj ima sin v tem času navadno dogovor-
jene zmenke. Čeprav se oče zaradi tega 
razburja, nič ne doseže, saj mama drži s 
sinom in prepriča očeta, da ga pusti ven. 
Skupni obed danes zgublja svoj pomen, 
pridobiva pa enakopravnost med člani 
družine.
Preobrazbo v literaturi so doživeli 
tudi vampirji. Skozi čas so izgubljali 
svojo bestialnost, slo po človeški krvi 
so nadomestili s krvjo iz konzerve ali z 
živalsko, tudi ljudje so izgubili strah pred 
vampirji, kar je pripeljalo do sobivanja 
ljudi in vampirjev, celo do porok med 
njimi in ustvarjanja človeško-vampirskih 
družin s polvampirskimi otroki. Silke 
Rabus prikaže v prispevku Oh! Es ist 
ein Halbvampir (Oh! To je polvampir) te 
spremembe s knjigami brama Stockerja, 
Renate Welsh, Stephenie Meyer in Fran-
ziske Gehm.
Jana Sommeregger v prispevku Viel-
fältige Herkunft (Raznotero poreklo) 
predstavi nekaj mladinskih knjig, v kate-
rih nastopajo liki s predniki in sorodniki 
iz drugih držav (od vojakov iz ZDA po 
2. svetovni vojni, pa emigranti iz Poljske, 
Kazahstana, Italije, Alžirije in Finske). V 
sodobnejših knjigah so zgodbe takih dru-
žin manj problemske, življenje mladih 
je bolj sproščeno in samozavestno kot v 
starejših knjigah. Hudo pa je današnjim 
beguncem z vojnih področij, ki naletijo 
na omejitve in pomanjkanje.
Thomas Mayerhofer se v prispevku 
Im Fadenkreuz der Fürsorge (V mreži 
varstva) loti zgodb, v katerih nastopa-
jo tako imenovani helikopterski starši. 
Na eni strani se ti starši trudijo svojim 
otrokom omogočiti, kolikor je mogoče 
varno, nekonfliktno in prijazno življenje, 
na drugi strani pa veliko pričakujejo od 
otrok pri njihovem šolskem, športnem 
ali umetniškem udejstvovanju. Tako kot 
helikopter krožijo nad glavami svojih 
otrok. Pretirano in nepotrebno skrb lah-
ko izkazujejo otroku še po uspešnem 
zdravljenju bolezni, jih silijo v neko de-
javnost, za katero nimajo ne talenta ne 
veselja, jih zaradi enega prekrška ne-
nehno zasledujejo, nekateri starši celo 
odvračajo svoje otroke od druženja s 
predstavniki nižje družbene lestvice. 
Naj bodo vzroki za tako ravnanje staršev 
njihove lastne neizživete želje, strah, 
snobizem ali kaj drugega, se v knjigah 
otroci s pomočjo svojih prijateljev, ki jih 
jemljejo kot enakovredne, osvobodijo 
spon in »streznijo« tudi starše, saj otroci 
vendarle letijo višje, hitreje in dlje kot 
njihovi helikopterski starši.
Andrea Kromoser v prispevku Ver-
gessliche Grossväter (Pozabljivi dedki) 
predstavi nekaj sodobnih knjig za otro-
ke, v katerih nastopajo družine z dedki, 
ki jih je prizadela izguba spomina. Na 
sproščen in nevsiljiv način izpopolnijo 
spominske luknje vnuki, ki so si dobro 
zapomnili, kaj so jim dedki nekoč pripo-
vedovali ali peli.
V prispevku A Zwilling is thrilling 
(Dvojček je grozen) prikaže Peter Rin-
nerthaler na nekaj literarnih in film-
skih primerih raznolikost odnosov med 
dvojčki. Dvojčka sta lahko značajsko 
sicer različna, a se dopolnjujeta, lahko 
pa je razlika za enega nespremenljiva 
zaradi slabih in celo kriminalnih dejanj 
drugega, za katera so največkrat vzrok 
neurejene družinske razmere.
Tina Reiter je za svoj prispevek Exo-
tisch und engagiert (Eksotično in an-
gažirano) pregledala nekaj mladinskih 
knjig, v katerih za družino skrbi samo 
oče. Matere ni, ker je hospitalizirana ali 
pa je umrla. Pokaže se, da so otroci, ki ži-
vijo samo z očetom, hitreje samostojni, v 
medsebojnih odnosih so enakovredni in 
87
Otrok in knjiga 98, 2017 | Poročila – ocene
bolj povezani. Včasih pa je za odnos mo-
teča nova ženska, s katero se druži oče.
V mladinski literaturi še vedno pre-
vladuje lik »normalne« mame, so pa 
tudi zgodbe, v katerih nastopajo preo-
bremenjene, egoistične, neodgovorne, 
ravnodušne in psihično bolne matere. V 
knjigah za otroke in mladino nikoli niso 
v središču pozornosti te odsotne mame, 
ampak je v središču pozornosti zapu-
ščen otrok. Franz Lettner v prispevku 
Dumme, egoistische Kuh! (Neumna, 
egoistična krava!) predstavi nekaj knjig, 
v katerih se otroci soočajo z mamino 
smrtjo ali z njeno odsotnostjo.
V uvodniku druge številke je navede-
no, da je revija 1000 und 1 Buch prejela 
priznanje »avj medienpreis 2016«. Sicer 
pa se avtorji prispevkov v tej številki po-
svečajo skrivnostim v knjigah za otroke 
in mladino, ki pritegnejo bralca, da tudi 
sam išče razkritje in da ga potek zgodbe 
napeto vodi do zadnje strani, vendar 
rešitev ni vedno podana.
Silke Rabus se v prispevku Auf der 
Spur (Na sledi) sprašuje, kaj nam želijo 
povedati nečitljivi znaki, šifre in simboli 
v nekaterih slikanicah. Odgovore išče v 
naslednjih slikanicah: Die Nachtwande-
rin (Mesečnica) Einarja Turkowskega, 
Die Fundsache (Izgubljena stvar) Shauna 
Tana, Hieronymus (Hieronymus bosch) 
Thé Tjong-Khinga in Herr Schnuffels 
(Gospod Vohljač) Davida Wiesnerja.
Daniela A. Frickel v prispevku Top 
Secret (Strogo zaupno) govori o skriv-
nostih v sodobnih romanih za mlado-
stnike glede na tipologijo Aleide in Jana 
Assmann. Lahko gre za stvari, ki jih ne 
moreš povedati prijatelju, ker bi ga z raz-
kritjem prizadel in izgubil, lahko gre za 
stvari, ki jih nikomur ne razkriješ, ker so 
slabe in so se zgodile v tvoji družini, lah-
ko gre za stvari, ki jih moraš sam odkriti, 
ker si ob tragičnem dogodku izgubil spo-
min. So skrivnosti, ki te zaščitijo pred 
nečim, in so skrivnosti nekoga drugega, 
ki bi jih rad razkril.
Manuele Kalbermatten se v prispevku 
Vertuschen & Vergraben (Prikriti & Za-
kopati) posveča knjigam, kjer so skriv-
nosti povezane s truplom in jih vpleteni 
mladi različno rešujejo.
Heidi Lexe v prispevku Schwere Last 
(Težko breme) predstavi nekaj knjig o 
mladih, ki jih bremenijo travmatične 
skrivnosti, kot je v knjigi Kathrin Stein-
berger Manchmal dreht das Leben ein-
fach um (Včasih se življenje enostavno 
zasuka), ki je prejela ŐKJbP 2016.
Posebne oblike slikanic, Wimmelbil-
derbücher, v katerih čez obe strani kar 
mrgoli podrobno naslikanih ljudi, živali 
in stvari v vsakodnevnih prizorih, ki jih 
povezuje neko okolje (npr. mesto, kme-
tija, morska plaža), nudijo velik užitek 
že najmlajšim otrokom pa tudi odraslim. 
Tovrstne slikanice so običajno velikih 
formatov na kartonu in brez teksta, vča-
sih so zasnovane tudi kot skrivalnice. Pe-
ter Rinnerthaler v prispevku Das Rätsel 
der Gleichzeitigkeit (Misterij sočasnosti) 
prikaže, kako nas nekateri avtorji (npr. 
Ali Mitgutsch s čudovitimi mestnimi in 
podeželskimi prizori, Rotraut Susanne 
berner z zgodbami o letnih časih, Thé 
Tjong-Khing s prikrivanjem že samo z 
gledanjem ilustracij navdušijo in zape-
ljejo v ugodje.
Nekaj knjig, v katerih se s pomočjo 
zapiskov na listkih papirja, razglednicah 
ali s pomočjo zemljevidov išče izginulo 
osebo ali pa biološke starše, predstavi 
Anna Stemmann v prispevku Und wohin 
jetzt? (In kam sedaj?). Te zapiske na 
koščkih papirja puščajo iskani včasih 
hote, včasih pa nehote, in čeprav so is-
kalcu nek kažipot, jih mora največkrat 
znati dešifrirati.
Klaus Nowak je za bralce revije pri-
pravil kar literarno uganko Wer ist es? 
(Kdo je to?) z osmimi vprašanji. Nagrade 
so knjižne.
Marsikaj zanimivega in nepričako-
vanega nas čaka pri kartonkah, kjer z 
odpiranjem loput odstiramo skrivnosti, 
88
Otrok in knjiga 98, 2017 | Poročila – ocene
ki nas presenečajo in zabavajo. Andrea 
Kromoser v prispevku Bitte aufmachen! 
(Prosim, odprite!) bralce navduši za ne-
kaj tovrstnih knjig.
Katharina Portugal v prispevku Das 
grosse Finale (Veliki finale) obravnava 
nekaj knjig in filmov z osupljivim, nepri-
čakovanim razpletom, ki bralca/gledalca 
lahko tudi razočara. Nekaj primerov: 
šokantni konec v filmu The Sixth Sense 
(Šesti čut) M. Night Shyamalana, v ka-
terem se odigrava zgodba med dečkom, 
ki se je sposoben pogovarjati z duhovi 
umrlih, in psihologom, ki poskuša dečku 
pomagati. Tlačenje resnice zaradi ugleda 
družine v knjigi E. Lockhart Solange wir 
lügen (Dokler lažemo). Nepričakovan 
konec zgodbe o dveh sestrah, eni, ki je 
darovalka kostnega mozga, in drugi, bol-
ni, ki ga od sestre prejme, v knjigi Jodi 
Picoult Beim Leben meiner Schwester 
(Rojena iz tvojega življenja). V knjigi Ni-
cole Yoon Du neben mir. Und zwischen 
uns die ganze Welt (Ti poleg mene. In 
med nama cel svet) konec razkrije resni-
co, da je bolezen dekleta, ki zaradi nje 18 
let živi izolirano življenje v domači hiši, 
le namišljena oziroma je le zaščita njene 
matere, da je ne bi izgubila, tako kot je 
izgubila sina in moža. V knjigi Irmgard 
Kramer Am Ende der Welt traf ich Noah 
(Na koncu sveta sem srečala Noeta) se 
celotna zgodba dogaja v glavi bolne pro-
tagonistke, česar se zave, šele ko se zbudi 
iz umetne kome. To je le nekaj naslovov 
plottwisterskih zgodb.
Simone Kremsbergeri na začetku 
svojega prispevka Secret Love (Skrivna 
ljubezen) izpostavi misel, da je najlep-
ša skrivnost drug človek, še posebej v 
ljubezni. To svojo ugotovitev podkrepi s 
predstavitvijo nekaj literarnih, filmskih 
in televizijskih zgodb.
Franz Lettner spregovori v prispevku 
Wenn ein Geheimnis zum Tabu wird (Ko 
postane neka skrivnost tabu) o treh knji-
gah, in sicer knjigi Jan, mein Freund (Jan, 
moj prijatelj) pisatelja Petra Pohla, knjigi 
Mein Sommer mit Mucks (Moje poletje z 
Mucksom) pisateljice Stefanie Höfler in 
knjigi Schneeflockensommer (Poletje v 
snežinkah) pisateljice barbare Schinko, v 
katerih njihovi avtorji vsak na svoj način, 
zanimivo in s premišljenim občutkom 
pripovedujejo o nasilju v družinah, o 
skrivnosti, ki v naši družbi velja za tabu. 
Skrivnosti v zgodbah niso razkrite, so pa 
knjige lahko dobra spodbuda za strokovno 
voden pogovor z mladimi bralci.
Nekaj knjig, ki so prejele avstrijsko 
nagrado za knjige za otroke in mladino 
2016 (ŐKJbP – Ősterreichischer Kin-
der- und Jugendbuchpreis), je na kratko 
predstavljenih tudi v tej številki revije.
Franz Lettner predstavi v prispevku 
Märchenhafter Sommer (Pravljično po-
let je) nagrajeno knjigo pisateljice barba-
re Schinko Schneeflockensommer, ki je 
namenjena bralcem od dvanajstega leta 
naprej. Iz pripovedi in celotnega vzdušja 
zaslutimo, da je bilo dekle v zgodbi žrtev 
nasilja, čeprav to ni naravnost izrečeno.
Andrea Kromoser v prispevku Ein 
Preis für den prächtigen Schnupfen (Na-
grada za čudovit nahod) predstavi na-
grajeno knjigo Willi Virus (Virus Vili) 
pisateljice Heidi Trpak in ilustratorke 
Leonore Leitl. Pripoved virusa Vilija je 
poučna in zabavna zgodba o tegobah, na 
katere naleti tisti, ki ga virus Vili obišče. 
Namenjena je otrokom od petega leta 
starosti dalje.
Marlene Zöhrer v prispevku Love is 
in the Air (Ljubezen je v zraku) poudari 
sporočilo nagrajene knjige Der verliebte 
Koch (Zaljubljeni kuhar) avtorice Vere-
ne Hochleitner, da so ljudje, kadar gre 
za ljubezen, vsi enaki in da barva kože, 
družbeni položaj, poreklo ali pa spol-
na usmerjenost ne igrajo nobene vloge. 
Knjiga je primerna za otroke od četrtega 
leta naprej. Več o avtorici in ilustrator-
ki Vereni Hochleitner lahko izvemo iz 
pogovora s Petrom Rinnerthalerjem v 
prispevku Vom Einkochen der Gedanken 
(O vkuhavanju idej).
89
Otrok in knjiga 98, 2017 | Poročila – ocene
O četrti nagrajeni knjigi, primerni za 
bralce od štirinajstega leta dalje, Manch-
mal dreht das Leben einfach um (Včasih 
se življenje enostavno zasuka) pisateljice 
Kathrin Steinberger, lahko preberemo 
že v prispevkih Schwere Last in Secret 
Love. Knjiga razkriva temno družinsko 
zgodbo, ki okrepi ljubezenski odnos 
dveh mladih.
V posebno zbirko za ŐKJLP se je 
uvrstilo deset knjig, med njimi tudi Am 
Ende der Welt traf ich Noah (Na koncu 
sveta sem srečala Noeta) Irmgard Kra-
mer, skrivnostna zgodba, ki se razreši 
ob prebujenju iz kome. Knjiga, ki je 
namenjena bralcem od štirinajstega leta 
dalje, je obravnavana že v prispevku Das 
grosse Finale.
Sicer pa so knjige, ki so prejele ŐKJbP 
2016, in knjige, uvrščene v posebno zbir-
ko, predstavljene na lični zloženki, prilo-
ženi tej številki.
Med številnimi ocenjenimi novostmi 
so v tej številki tudi knjige za otroke in 
mladino, ki se vsebinsko navezujejo na 
migracije in na begunstvo.
Z naslovom Dan je napovedana vse-
bina prispevkov tretje številke revije, ki 
je posvečena mladinskim knjigam, v ka-
terih ima čas, predvsem dan, pomembno 
vlogo. Avtorica prvega prispevka Anna 
Stemmann Wenn der Tag ganz frisch ist 
(Ko je dan čisto nov) razglablja o različ-
nih občutenjih časa. Tudi literarni junaki 
občutijo trajanje nečesa zelo različno. 
Lahko se jim zdi, da se je nekaj zgodilo 
v hipu, lahko se jim zdi, da so za nekaj 
potrebovali neskončno dolgo časa, lahko 
se jim zdi celo, da se je ob nečem čas 
preprosto ustavil.
Običajno oblečemo pižamo zvečer 
pred spanjem. Silke Rabus je za prispe-
vek Gestreift durch den Tag (Čez dan v 
progah) poiskala nekaj zgodb o likih, ki 
tudi čez dan ne slečejo pižame. Takšen je 
starejši samski sosed v zgodbi Andreasa 
Steinhöfla Rico, Oskar und Tieferschat-
ten (Riko, Oskar in senčne prikazni), ki 
je v črtasti pižami podnevi in ponoči in 
kot je umazana njegova pižama, je tudi 
sam ves zanemarjen. Zakaj je tak, je za 
vse uganka. Ulf Nilsson in Gitte Spee 
pustita v kriminalki za otroke Komissar 
Gordon (Komisar Gordon) žabca detek-
tiva tudi čez dan v pižami, saj najlaže 
razmišlja z zaprtimi očmi in po možno-
sti še v postelji. Posebej pretresljiva je 
seveda zgodba Johna Boyna Der Junge 
im gestreiften Pyjama (Deček v črtasti 
pižami).
christina Ulm v svojem prispevku 
Liebes Tagebuch … (Dragi dnevnik …) 
piše o še vedno priljubljenih literarnih 
zapisih v obliki dnevnikov. bralec spo-
znava stvari o osebi in o stvareh, ki jih 
oseba zaupa le dnevniku. Izpovedujejo 
se pogosteje dekleta kot fantje, zaupna 
besedila so zanimiva, skrivnostna in 
dostikrat tudi napeta, kar mlade pritegne 
k branju.
Peter Rinnerthaler je za svoj prispe-
vek Zeit ist weg durch Geschwindigkeit 
(Čas je izgubljen s hitrostjo) pregledal 
18 mladinskih romanov in posvetil po-
zornost času dogajanja in času pripovedi 
o tem. V knjigi so lahko opisani neki 
dogodki, ki so trajali več mesecev le na 
nekaj straneh, lahko pa je doživljanje 
junaka v samo enem dnevu opisano čez 
celo knjigo. Svoje ugotovitve dopolnjuje 
s podatki, koliko besed in koliko strani 
zavzema opis časa v knjigah. Na primer, 
dogodki enega dne so v mladinskih ro-
manih, ki jih je pregledal, v povprečju 
opisani s 389 besedami.
Kathrin Wexberg je v svojem prispev-
ku Alle Zeit der Welt & keine zu verlieren 
(Ves čas na svetu & časa ni za izgubljati) 
na izbranih primerih knjig za otroke pri-
kazala različnost dojemanja časa otrok 
in odraslih. Otrok na primer tistih »še 
deset minut, nato pa v posteljo!« doživlja 
in preživlja čisto drugače, kot istih de-
set minut zaznava odrasla oseba. Otrok 
lahko tako kot Sendakov Max preživi v 
domišljijskem svetu celo leto, medtem ko 
90
Otrok in knjiga 98, 2017 | Poročila – ocene
ga v realnem čaka na mizi še vedno topla 
večerja. Določen čas, določena ura, ko je 
treba priti po otroka v vrtec ali v šolo, je 
lahko enako pomemben tako za otroka 
kot za odraslega. Za otroke velja, da ima-
jo ves čas tega sveta, njihove stare tete pa 
se zavedajo, da se jim čas izteka, in da ne 
bi smele več zgubiti niti trenutka.
Pisateljica Sarah Michaela Orlovský 
je v prispevku Alle Morgen gleich lang 
– aber so unterschiedlich breit … (Vsa 
jutra enako dolga – a tako različno iz-
polnjena) čas odraslih in čas otrok po-
nazorila z opisom, kaj počne ona in kaj 
počneta njena dva otroka, najstniška hči 
in dveletni sin v jutranjih urah od 5.30 
do 7.45.
V prispevku High Noon für Gespen-
ster (Točno opoldne za duhove) sledi 
Ines-bianca Vogdt duhovom in drugim 
prikaznim, ki so dejavne predvsem po-
noči, in ugotavlja, kaj počnejo čez dan. V 
zgodbah Oscarja Wilda, Otfrieda Preuss-
lerja, Stephenie Meyer in v filmu Hotel 
Transilvanija se pokaže, da so tudi oni 
v določenih situacijah nebogljeni in po-
trebni pomoči, tudi človeške, in da so s 
svojimi posebnostmi nekaterim ljudem 
celo privlačni, kar ne izključuje medse-
bojne ljubezni.
Jana Sommeregger v prispevku Li-
terarische Katastrophentage (Literarni 
dnevi katastrof) opiše nekaj mladinskih 
knjig, v katerih je dogajanje vezano na 
neko katastrofo. Ta je lahko dan, ko se 
je pričela svetovna vojna, dan, ko so na-
cisti odpeljali profesorje in sodelavce iz 
visoke šole v Krakovu v koncentracijska 
taborišča, dan, ko je bil izveden napad 
na dvojčka v New Yorku, dan neizmerne 
žalosti ob smrti starša … Ti dnevi, ko 
so se zgodili usodni dogodki, so začetki 
več literarnih zgodb mladih, ki so jih te 
katastrofe prizadele in zaznamovale.
Vsekakor je poletje poseben čas in 
marsikaj v mladinski literaturi se dogaja 
prav v tem letnem času. Počitnice, vro-
čina, potovanja in bivanja v drugih kra-
jih, nova poznanstva in ljubezni, zadnje 
poletje pred vstopom v šolo in poletje 
po maturi, ki je neponovljivo, so teme 
zgodb, ki jih je izbrala Katharina Por-
tugal za svoj prispevek Ein Sommer wie 
dieser (To poletje).
Nemški avtor Torben Kuhlmann je 
zbudil pozornost s svojo slikanico Lind-
bergh. Die abenteuerliche Geschicte 
einer fliegender Maus (Lindbergh. Pu-
stolovščina leteče miši), ki je izšla leta 
2014. Tudi obe naslednji njegovi slika-
nici Maulwurfstadt (Mesto krtov) iz leta 
2015 in Armstrong. Die abenteurliche 
Reise einer Maus zum Mond (Armstrong. 
Pustolovsko potovanje miši na luno) iz 
leta 2016 zaznamuje njegov izrazni na-
čin, v katerem se prepletajo pristnost 
in domišljija, resničnost in dozdevnost. 
V pogovoru s Silke Rabus v prispevku 
Erzählen in Bildern (Pripovedovanje v 
slikah) avtor razkriva svoje ustvarjanje, 
na katerega ima močan vpliv film.
Nizozemska in Flandrija sta skupno 
nastopili kot častni gostji frankfurtskega 
knjižnega sejma 2016. Pri predstavitvi 
je imela pomembno mesto mladinska 
literatura. Ne le na sejmu, tudi drugod po 
Nemčiji in Avstriji so bile številne prire-
ditve posvečene literaturi obeh dežel, zelo 
pa se je povečalo tudi število prevodov v 
nemščino. Franz Lettner v prispevku Von 
boekenmarkt bis vertaler (Od knjižnega 
trga do prevajalcev) predstavi nekaj po-
membnejših avtorjev, prevajalcev in usta-
nov, ki močno utirajo pot literaturi obeh 
častnih gostij na nemškem govornem 
področju. Sicer pa je tudi med recenzijami 
v tej in naslednji številki več prispevkov, 
ki opozarjajo na zanimivejše knjige iz 
Nizozemske in Flandrije.
Vsebina prispevkov četrte številke 
se posveča nočem, v katerih se rojevajo 
številne zgodbe, marsikatera se z nočjo 
tudi prične.
Andrea Kromoser govori v prispev-
ku Noch mal! (Še enkrat!) o taktikah 
zavlačevanja in ritualih pred spanjem 
91
Otrok in knjiga 98, 2017 | Poročila – ocene
in komentira nekaj slikanic, v katerih je 
prikazan čas, ko morajo otroci spat. Že z 
večerno toaleto in preoblačenjem znajo 
tudi knjižni junaki spretno zavlačevati. 
In ko so končno v postelji, želijo slišati 
zgodbico, če se le da še enkrat ali pa še 
neko drugo.
Ko pa otroci in odrasli resnično spijo, 
se odpro vrata v svet, ki obstoja le v 
temi noči. V prispevku Reden wir nicht 
vom Tageslicht (Ne govorimo o dnevni 
svetlobi) nas Susan Kreller povede s šte-
vilnimi liki na njihove izlete v magične 
in realistične svetove. Junaki Davida Al-
monda, J. M. barrieja, Frances Hodgson 
burnett, Roalda Dahla, Per Olov Enqui-
sta, charlesa Kingsleya, Tilde Michels, 
Matthiasa Morgenrotha, Patricka Nessa, 
Philippe Pearce, Otfrieda Preusslerja, 
J. K. Rowling, Marka Twaina so budni 
sanjači, zarotniški pustolovci, duhovi, ki 
bežijo pred svetlobo, poetični ljubitelji 
teme, iskalci tolažbe …
claudia Sackl v prispevku Durch die 
Nacht im Bilderbuch (Skozi noč v slika-
nici) opiše nekaj slikanic, v katerih je 
dogajanje vezano na noč. Ta lahko da po-
let otroški fantaziji, lahko naredi otroka 
močnejšega in odločnejšega. Noč je lah-
ko grozna, lahko je prijazna, čudežna … 
Prav slikanica lahko prikaže vsa ta raz-
lična razpoloženja, zato je velik izziv za 
ustvarjalce, njihove umetniške rešitve pa 
so lahko izjemen užitek za bralce.
V prispevku Verirren ist menschlich 
(Zaiti je človeško) se carina Kargl in 
Peter Rinnerthaler s pomočjo interneta 
menita o slikanicah, romanih in filmih, 
v katerih se nekdo izgubi. V duhovitem 
dialogu ugotavljata, da je to lahko nekaj 
hudega, da pa lahko nekdo po lastni želji 
preprosto blodi naokrog brez cilja, da je 
lastna rešitev iz neznanega dobra potrdi-
tev samega sebe in da je čisto človeško, 
če kdaj zaidemo. Seveda sta noč in tema 
kot naročeni, da se izgubiš.
Anna Stemmann v prispevku Durch 
die Nacht kommen (Čez noč) prikaže na 
izbranih knjigah za mladostnike različne 
situacije, ki jih spodbudita nočni čas in 
temen prostor in so v čistem nasprotju z 
dogajanjem podnevi. Gre za prostorsko 
in čustveno dezorientacijo, za srečanja 
v vmesnih, nikogaršnjih prostorih, v 
vmesnem, nočnem času, za nezaslišane 
pripetljaje, za travestijo, za droge, za 
preizkušnjo poguma, za odraščanje, za 
prag, preko katerega se vstopi v fanta-
zijski svet.
Silke Rabus v prispevku Die Farben 
der Nacht (barve noči) opiše različne 
možnosti, ki se jih poslužujejo ilustrator-
ji, da povedo zgodbo, ki se dogaja ponoči 
tako, da je vidna in berljiva. barva noči 
ni le črna, barve noči so na nek način 
pisane. Sama noč ni nikoli čisto črna, 
saj luna, zvezde in umetne luči osvetlijo 
prostor, v katerem zažari več barv, med 
njimi zelo priljubljena temno modra. 
V predstavljenih slikanicah so odlične 
upodobitve nočnih razpoloženj.
Heidi Lexe v prispevku Die Nacht 
der Augen und das wahre Sehen (Tema 
oči in resnično videnje) opozori na nekaj 
primerov v tiskanih in video medijih, v 
katerih se pojavijo liki, največkrat fanta-
zijski, ki imajo sposobnost, nadnaravno 
moč, da kljub slepoti zaznavajo, vidijo 
okolje, in na primere, kjer nekdo, ki je 
sicer videč, stvari ne vidi, ker ga slepi 
notranja tema. V mitih, legendah, prav-
ljicah, fantastiki je veliko likov, ki jih 
doleti slepota kot kazen, in likov, kjer 
slepim ljubezen povrne vid.
V okrilju noči se dogajajo tudi groz-
ljivke. V prispevku Angsteinflössende 
Spannung (Strah vzbujajoča napetost) 
piše Elisabeth von Leon o grozljivkah v 
mladinski literaturi, ki so pri nekaterih 
bralcih zelo priljubljene. Zanimiv pri-
mer je priredba grozljivke Jaya Asherja 
Trinajst razlogov ali v nemškem prevodu 
Tote Mädchen lügen nicht (Mrtva de-
kleta ne lažejo) za avdio medij, ki doda 
delu z zvokom in ritmom pripovedovanja 
novo dimenzijo.
92
Otrok in knjiga 98, 2017 | Poročila – ocene
christina Ulm analizira vlogo sanj v 
več knjigah za otroke in za mladostni-
ke, v katerih so sanje osrednjih likov 
bistvenega pomena. V prispevku Alles 
nur geträumt (Vse so bile le sanje) na-
vaja pravljične in fantazijske zgodbe, v 
katerih so sanje tako prepričljive, da so 
sprejete kot resničnost, in so sanje, za 
katere si, ko se zbudiš, vesel, da so bile 
samo le sanje.
Nekoliko pobliže spoznamo v v pri-
spevku Erzählen hat mit Geduld zu tun 
(Pripovedovanje ima opravka s potrpe-
žljivostjo) izjemnega in inovativnega 
norveškega ilustratorja in pisatelja Stiana 
Holeja, ki se vse bolj uveljavlja tudi v 
mednarodnem prostoru. V pogovoru 
z Antje Ehmann, ki je bil osredotočen 
na njegovo slikanico Morkels Alphabet 
(Morklova abeceda), za katero je prejel 
nagrado za ilustracijo GEP (Gemein-
schaftswerk der evangelischen Publizi-
stik) na frankfurtskem knjižnem sejmu 
2016, zanimivo razpreda o sebi in svojem 
ustvarjanju.
Med recenzijami knjig za otroke in 
za mladino predstavlja Tanja Lindauer 
avtorsko slikanico Maje Kastelic Lufti-
gruss (Zračni pozdrav), ki jo je s pesmijo 
obogatil Aleš Šteger, in jo izpostavi kot 
pravi dragulj. Slikanica je izšla pri založ-
bi bohem leta 2016 v prevodu Matthiasa 
Göritza.
Tanja Pogačar