narodskih v f reci Odgovorni vrednik Dr. «fanez Bleiwelg Veijajo začelo leto po pošti 5 fl pol 2fl. po posti,scer 1 fl.30kr Te čaj XI. sredo 26. oktobra 1853. List 87 Gotov pomoček zoper krompirjevo bolezin po rusovskih skušnjah t gledaje. Tako zvenjen je bil, da bi bil kaj stavil da ne bo mogel poganjati več. Al hudega sem se bal, veselo sem doživel. Hi tro je kalil, krompirjevec je bil košat in 3 tedne Pred tremi leti sem znaj del mašino krompir pre(i kakor scer je bila novina že na mizi zdrava in okusna, da je bilo veselje. de saditi. Al ta mašina mi ni hotla do dobrega služiti popravljal sem jo toraj, pa le popravljal, med tem bela pa sem nasel gotov pomocek ubraniti po celem svetu vzroku sledeti , /i u i a v a ni unusiia, u*» je uuu vc»njc. Odsihmal so se mi očí odperle. Zacel sem po zatřeseno krompirjevo bolezen. Moja mašina mi je namreč preveč gulila krom pirjeve oči (kali) in lupino, in na nobeno od kod ta prememba, in na misel mi pride, kar je dr. Slajd en dokazal, ki pravi da po sušenju krompirja er del mocca (štirke) vizojenisem raz topljiv postane, in da zavoljo te raztoplji r^ ! I i ^ ^ ^ I ► i i t V ft ft ft Y V mogel tako popraviti, da biji bil odpravil to napako. Vosti omenjenega močnatega delà krompir ob vlaž Kar tedaj pri mašini ni bilo moč storiti, mislim, se nem in gorkem vremenu začne hitro kaliti in zdrav # 1 4 • • jr I v « . I i • 1 CT ^ in cverst sad rodi. In zares je bil pridelk deve terni, in ne na krompirjevcu ne na krompirju ni bilo mora pa pri krompir jevem semenu napraviti ob lupino in oči ne pride. Naj bolje bo 5 da si mi ga za tega voljo posušiti. slim Za poskušnjo dam spomladi leta 1850 semen ski krompir iz hrama v prav gorko hišo prenesti ? in ga cez tedne ? ko se je popolnoma osušil, saditi. Pridelk v jeseni delk mojih sosedov, bil tako obilen kakor pri da moj krompir je bil vès zdrav, moji sosedje pa so imeli sila veliko gnjilega. Da bi bil zdrav ostal zavolj tega, ker sem ga bolestnega sledti, akoravno je drugi krompir počeli okolici močno gnjil. Ta skušnja, da na mojem vertu tri leta za p o r e d o m a se ni bolezin prikazala več , me je na potila primerjati skušnje drugod. Kar koli so po čeli s krompirjem drugod, gnjilini se vendar niso mogli ubraniti. Poterdilo me je tedaj to v mojih skušnjah da posusiti dal, kako bi bil to mislil, ker mi jele moja semenski krompir sušiti je edini pomocek nova mašina po glavi rojila! zoper gnj il ino. To se mi je pa toliko verjetniši Drugo leto (1851) spet tako ravnam; spet je dozdevalo, ko sem premisljeval : kako je to, da gnjije bil moj krompir dober in zdrav, drugod je pa zlo krompir, čeravno'je na'videz popolnoma zdrav? krompir v sebi ne imel nagiba k bolezni gnjil. Ta druga skusnja me je popolnoma prepri čaia, da se semenski posušiti dá brez škode za Ce 5 rast in pridelk. Ker pa sem med tem svojo mašino tako popravil, da sem ž njo krompir brez oškodo I spravil, še bi se ga sem djal v u n a n j a k u ž n i n a naj vanja tudi precej doizih kali pod zemljo zmiraj mislil nisem, da je zato zdrav ostal posušen bil. ? ker je Za leto 1852 mi pa zmanjka krompirja za se me. Treba ga je bilo tedaj kupiti od soseda. Debel je bil scer, pa nagn jitega je bilo dokaj med njim. Izbravši zdravega ga velím v gorko hišo prinesti, kjer skoz 4 tedne ostane; debelega dam potem na rezanega ukazem še en teden sušiti. Po nečimernosti mojih poslov pa se razrezani krompir v izbi tako posuši, da se vstrašim ga za je v zraku ali kjer koli drugod, prijeti ne mogla. Ta notrajna nagnjenost krompirja do bolezni mora pa pred vsem v njegovih vodenih delih skrita biti. Zvěděni možje so že zdavnej nam povedali, da krom pir ima 75 odstotkov vode v sebi (to je. v 100 ? funtih krompirja je 75 funtov vode). Ako se krom pir potem še v vlažnih krajih spravlja, še lože pri pomore ta vodenćnost k gnjilobi. Če se pa krom è 1 II Vf I 1 , 1 ■ ¥ 1 5 da tako rekoč zvene. zgubi 5 pir do dobrega posusi veliko vode, vsi drugi njegovi obstojní deli pa se / o 1 f DilUV ▼ V \1 KS y f UI lA B. Vt^I liJ V^ W » ■ VF M M v vJ All ^ VA* w ^ drobnejega pa na 2 kosa razrezati in tako raz- zavol jo tega nikakor ne spremené, tedaj rad kalí in čversto rase, kadar se posadí. (Konec sledi.) *) Nemudoma podamo ta pomocek iz bukvić: „Versuche uber VM)VÍČ pOtefjeilO Sl'CilStVO kl'Omph' gíljÍlob© die Yerhùtung der Kartoffelkrankheit, vom Staatsrath A. N. H. Bollmann, Professor des landwirth. Instituts in Gorygo rezk in c. k. dežel , ki jih je ravno kmetijska družba po si. poglavarstvu od vis. c. k. ministerstva notraj- nih oprav iz Dunaja přejela. Podamo ga pa s toliko večjim veseljem, ker se je ta pomocek tudi pri nas, kakor je bravcem „Novic" znano, že lani itobro poterdil, in, kakor v današnjem listu gosp. dr. Orel^Pše, tudi letos. Naj bi naši kmetovavci berž po tem navodu semenski krompir od-1 očili in svetovali vsim sosedom tako storiti. Vred. obvarovati Že lani sim razgla da se je osušeni krom lrtlll 91111 laZi^ianu ^ ai. JI/ U d U O 1J i Bi um pir, posajen na mahovnit svet, kodar se je sice le voden in špehast krompir přiděloval, poseb dobro obnesel; pridelk je bil popolnoma zdrav, sip čen in zlo bogat, in tudi v kleti, popred na podu dobro osušen in na nadtalnem odru tri čevlj de ni, ampak se do zad demo ime PLOCAMVS in PLOČAMA i od glagola belo nakupičen, jelo nič gnj il njega dobro prihraniL plokati, kakor še se od Pohorja do Bliberga (Blei Letos sim sopet vès razrezani krompir dal zne- berg) na Koroškem danđanašoji govori. PI o ka m i, pio sti pod streho na opečni tlak (ceglasti flaster), kama, pio ka m o, je staroslo venski participium prae< tam ga tanko raztrositi, in večkrat premešati se je posušil enako jabelčnim platičkom. da sentis passivi, in je clo primeren sanskritskemu Rud r a. Sk and a je bil přejet od zvezd Kar tig a s šest Tako osušenih platičkov smo pod brazdo vergli Vil (nymph), ktere so ga umile inzredile, zatega voljo nekoliko na terdem svetu, nekoliko pa na mahu. ima tudi priime Kartikeya, in je postal tako svetel, Tako osušeno seme je nekoliko kasneje zelenelo od da je solnce nadsijal. Kartikeja pomeni po Paullinu neosušenega, toda je naglo in čversto rastlo, ze-liše do zadnjega zeleno ostalo, obilo debelega in do zadnjega zdravega krompirja doneslo, kterega od rejenec kuret (der Huhnerzôglio or y in Slovenec se zdaj zvezde pozna, ktere imenuje ku re ta, k oki o, kok o š i. Zdaj si lahko razjasnimo : zakaj se imena CACV 15. dneva prejšnega mesca v kletu se clo nič ni SIVS 2) (kakuš,kokoš), CVRVS, CVRITA, COVRIA zgnjilo; kakor se pa v Ljubljani in v njeni okolici CVRENA 3) (kur, kurena) na noriških kamnih najdejo. ~ ~ i « « a a V ■ • ^ • a 1 i « slisi gnjije letos v kletih se huje od prejšnih let. Razun tega priimena se je tudi imel drogo in sicer Kar še bolj poterdi nasvetovano skusnjo je pa, Guba, kar pomeni „exantro ortus". Na koroških kam da je en prijatel blizo Iga, dobivši od mene neko- nih se najde ime VOTIGOVT 4 Votligout, der hohle liko osusenega krompirja, posadil ga poleg svojega Schlund u j uiiju^ uuoauu ^u OT VJV6W KJViiiuuu ^ cl li l ť U IH ^ luknja. V Bohinji na Gorenskem se in glejte! pridelk iz domaćega se- živijo rodovine Guhar 5). Tadi priime Kamara, ju 5 neosusenega mena je že na njivi močno gnjil, v kletu pa ne veois utegoma sčernil; pridelk iz mojega semena je bil lepši, bogatejši, na njivi in v kleti vedno zdrav. pa i , se najde v indiških bukvah in ime CVMARIVS na veueških kamnih. Besedi k u mar a primeri slovenskc-horvatsko Kum, kumovati. Korenika te besede je Opomniti pa moram, da je trebazrezani krom sanskritski pir pod streho tanko raztrositi, m premešavati, sicer strohni in pride ob kal. nr^ B B • i • v i • 1 m večkrat glagol a m amare. Zato Horvat rêce so sedu 5? kume"! to je: moj dragi ! in Slovenec vsake mu stric, kar po sanskritski koreniki pomeni gospod Radoveden sim slisati od posnemavcov mojega (.glej : Bopp Gloss. Sansc. s. v.) « a m * a « A « r m T\ • "1 • V i % i nasveta, kako da se jim krompir obnaša. J.Orel. Gospodarske skušnje (Kako na Husovském ravnajo, da grojzdje skozi dvé leti presno (jrišno) ohranijo'). Popotniki, Po iudiskem basnoslovju je S kanda bil odlocen za vojvoda nebeških vojsk v boju bogov proti demonom (hudim duhom) in duhom pekla. Zato njegovo ime toliko pomeni (po Paullinu) kakor „celeriter iens". Eich- prestavlja glagol sanskritski skand z besedo hoff 7 ki pridejo iz ltusovskega y ne morejo prehvaliti pega presnega grojzdja, ki so ga zobali na Rusov skem. Časnik „Ausland" pravi, da ono grojzdje pride iz Astrahana in da takole gahranijo čez leto pa tudi leti: Grojzdodrežejo s terte, dokler se ni popol noma zrel; pri tem se nobene jagode ne dotak nejo; vse kar je le kolčikaj oškodovanega, čisto strebijo. Potem položé grojzde, pa tako, da en grojzd hupfen, skakati, latinski scandere. Meni se Pau-linov přestávek resničnejši zdí, ker imena PRSABINA s) in polatinčeni CELERINVS CELERIANA CAELERINA 9) ktera se na koroških kamnih pogosto najdejo, za ta přestávej pričajo. Ze smo omenili. da je S kan da bil vojvoda proti hudim duhom. Hude duhe pa so si stari Indiánci in Slovenci predstavljali pod podobami sanov — kačjih dra-kov 10)Schlangendrachen, Lindvvurm, zato naj- demo ime SAAN1VS 1I) na stajerskih kamnih, tudi ime se druzega ne dotakuje, v velike kamnitne zgorej ozke lonce; kar je med grojzdi praznega prostora ĐRACONIA 12), kakor tudi obraze sanov, kačjih drakov na rogačkih 13 in celovških rimskih kamnih. Sani se napolnijo s prosom. Pokrov 5 je tudi kamniten 9 ? mora lonec tako zapreti, da celo nič zraka va-nj ne more; to pa dosežejo, da lonec okoli po krova na debelo zamažejo s tištim votom (klejem), s kterim votajo steklarji (glažarji) steklo; čez to prilepijo še močen popir.—Ako je to tako storjeno, se ohrani grojzdje tudi čez 2 leti popolnoma dobro in okusno. tudi najdejo obraženi v pagodah indiških boga Ž i va-ta u), ker je Živa tudi bil bog pekla, tedaj gospodar čez hude duhe. Ktera mythiška oseba je v severno-slaven-skem basnoslovji enaka indiškemu Skanda-tu? Mislim, da češki Krok in poljski Krak. Zakaj pomeu imena Krok od koračiti „celeriter ireu' pomeni tisto, kar S kan da ali Brza vina. Na celovškem tergu sto jecega moza i kterega po krivem za Herkula imajo i iu f Vsak lonec se terdniši naredi) , ako se ko je se nov. odzunaj z ilovco cez in cez namaze, po tem posuši in z lanenim oljem dobro vriba. Tak lo nec je potem na ognjišu tako terden kakor da bi bil z železom oklenjen. kteri z buzdavanom umori sana (Lindwurm) , imam jez za Skanda-Kroka. (Konec sledi.) Ankershofen IV. 511. Ravno ta V. 023. Muhar 363. 362 in drug. mest. Ravno ta V. 578. 5 Prezgodaj umerli naš slov. domorodec g. J Plemelj se Starozgodovinski pomenki je tudi po liiši zval G N Gorenskem od Mojstrane v gorni Radovni stoji hiša, kj veli P c; y m Častje indiškega Boga Skanda na rimsko slovenskih spoinenicih. res je cela okolica ozka in luknji podob na Gorenskem kdo besedo G uh a = an i Guharji Zna biti. da še horj sem cul besedo ski m pozna Na Po kar pomeni iskra ; primeri Razlozil Davoriti Terstenjak. latinsko „scintilla'' in gerško amvtr^o Apian v Sin boga Z i v a-ta , kteri je tudi velel Rud y in CCII Eichhoff 223. Ankershofen V 4 sester vsih bogov, ge in Um y dru od kterih je per pa samo žena Rudr bila žena t jmenoval Skanda {Volhmr Myth. str. 995.) Radrí meni toliko kot „ííere faciens" (primeri rusko besedo dati1 se je pó- ry plakati), in mi na noriških kamnih zares naj ') Ravno ta 511. ,0) Majer Myth. II. m Muhar 393. 416. Ravno ta 4i6. 175. Massius, fig. 34. 220. i3) Muhar Gesch. der Steierm. Abbild. Tafel X. lig. 1 14 Dapper Asia sír. 110. Ozir po svetu Moć rusovske armade (Dalje in konec.) 2. Na suhem. Vojska na suhe m obstojí iz dveh delov: le ka v f P y mestih za posadk pravlja vradoe služ y bojuj na b itd se stejejo po eadne cete, kterih je 50; potem ćete kavkažke, kterih je 47, 12 čet finlandskih, 10 orenburških, 15 sibirskih. 1. iz redne in 2. iz neredne. Redna vojska se razdeli: mado, in 2) v stanovitno za v veliko gibljivo ar domačo službo. Potem oddelki veteranov, invalidov, vojaskih rokodelcev itd., vsih 910 stotin, siednjič oddelk žandarmerije in der- žavníh stražnikov. Vojska na Kavkazu je posebno vredjena in stori sedmi pesni oddelk; ima 120 čet, 10 škadronov in 180 Vojska nered na obstojí: 1) iz Kozakov, 2) iz topov; v reservi 18 čet, 1 škadron z reservami red druzih narodov (Tatarov, Cerkesov, Cečeneev, Nogai- nih čet. cev, Lesginov, Baskirov, Meščerakov, Buretov in Ton cr uzev) po kozasko izurjenih. 1. Vse vojske gibljive je: enajst oddelkov iz 96 polkov pešcev, 64 polko v konjkov, z 125 baterijami, 8 čet saperjev in 4 skadroni jeznih inzenirjev 2. Vojske redne za domačo potrebo: 190 aktivnih čet pescev, 10 skadronov jezdicev, 192 topov ; zacasno poslovjenih invalidov itd., skupej 209.800 tin z 14 ježnimi baterijami Te vojske je čez 300.000 mož. Tedaj skupej gib-ljive vojske 1,000.000. Izredna vojska. A. Kozaki, ki stojé po čelem jugu Raskega od Do-nave do černega morja, Kavkaza in odtod po malém do Kamčatke. So naslednji: Kozaki danski stejejo 58 ježnih polkov po sto mož. Rodne vojske zamore Rusko še čez milion C» polka sta prišteta spraviti. na noge gardi.) Vsih 348 stotin ima 112 topov 3. V neredni vojski je: Kozakov 131 stotin ka Kozaki k • V « so najurmsi mornarji na cernem • t moru y valerije, 33 batalionov, 28 baterij, skupej 126.000 gin na morji imajo 30 čolnov topniških in se štejejo k vojni moz ; 2 škadrona Tatarov v gardi, 2 čete in 7 ška dron Muzelmanov kavkažkih in . zakavkažkih, 1 stotina Baskirov. in 5 stotin Buretov. Kozaki podonavski. Dva polka po 6 stotin 12 stotin šteje 1740 mož. y vsih Kozaki Redna vojska. morski. Ti štejejo 12 polkov, 2 sto tini se stejete med gardo A. Velka gib lj iva armada je sostavljena iz terije ježne in eno pešno y čet strelcev, imajo tri ba Vseh čet in 74 stotin ima 11 oddelkov. Ti so: oddelk garde y oddelk granatnikov, 32 topov oddelkov pešcev in 3 reservini oddelki jezdni. Kozaki kavkažki, kterih je 18 polkov na konjih Oddelk y pesni pomeni na Ruskem to, kakor v imajo 3 ježne baterije; jeden polk služi za stražo vojski Napoleonovi, oddelki jezdni so podobni jezdnim in drugi pešnim oddelkom na Poljskem oddelkom Napoleonovim, oddelk garde in granatnikov sta Kozaki izbranca iz vojske in najlepša ; gardni oddelk ima 12 zdicev ki; jih je 12 polkov po 5 stotin je čet manj kot drugi oddelki pesni; oddelk garde obseže tudi nekoliko neredne vojske. Vsak oddelk ima svoje inženirje, oddelk dragonski In reserva garde tudi inženirje na konjih. Šest oddelkov pešnih je jedro delki garde granatnikov delkov. gibljive armade; od z jezdici so reserva pešnih od V oddelku garde je 12 polkov pešcev, četa fin Kozaki orenburški; jih je 10 polkov s tremi ježnimi baterijami; skupej 60 stotin in 24 topov. Kozaki sibirski na meji, jih je 9 polkov s tremi ježnimi baterijami. Kozaki sibirski po mestih, kterih je 8 pešnih polkov. Kozaki astrahanski 8 polkov z 1 baterio. Kozaki zabajkalski na kitajskej meji: 8 stotin. Skupej: 131 polkov ježnih, 33 čet pešnih, 28 ba- skih strelcev, ceta saperjev garde, 9 polkov granatni- terij topov: razun topničarjev, kterih je 93.200 mož na i 4 polki strelcov. Dalje 12 polkov jeznih z je- konjih in 33.000 pešcev y y kov zdnimi pionirji, 4 polki oklepnikov, 1 polk granatnikov 1 polk dragonov, 2 polka hulanov, 2 poika huzarjev 2 polka Kozakov; dalje dvé divizíi Kozakov po 2 škadrona, 2 škadrona Tatarov in pol škadrona žandarjev. Poslednjić pešni delostrelci z 72 topovi, jezdni z 44 in eno raketno baterio. 3 četo saperjev; dva ski y B. Narodi po kozaško izurjeni so: Tatari kr i m davajo škadron h gardi. Narodi kavkažki. zmed kterih se nabira: jeden Oddelk granatnikov ima 9 polkov granatnikov y polke karabinov, 1 četo strelcev y 1 škadron garde za carevo stražo, ki se imenujejo Cer kesi, dalje jeden polk po šest škadrono v za poljskoj vojsko, jeden polk pešnih strelcev gruzinskih na kordonu proti Lesghincem. Skupej 2 četi, 7 škadronov. Baškiri in Mesčeraci, se štejejo h kozakom polka hulanov in dva huzarjev. Pesci imajo 96 in je- orenburškim. Obstoje iz 10 polkov ježnih. V letu 1813 zdici 16 topov. Oba tadva oddelka ležita v Petrogradu in njega okolici. Med šestero oddelkov pešcev šteje vsak pol jih je mnogo bilo na Nemškem. Bureti in Tonguzi, pet polkov ježnih, kisešte kov pešcev, 6 polkov etrelcev po 4 čete, četo strelcev jejo med Kozake zabajkalske. n Slov. Nov.") in saperjev jev. Dalje 2 polka hulanov, 2 polka huzar Slednjic imajo pesci 96 in jezdici 16 topov. Od teh oddelkov storé pervi štirje poljsko armado pod poveljstvom kneza Paskie v i ča ; peti oddelk Novičar iz slavenskih krajev AS Gorice je kmetijska družba naznanje dala krajn-ski, da 3. dan novembra po sklepu občnega zbora se etoji ob bregovih černega morja, in šesti okoli Moskve, bo odperla razstava kmetijskih pridelkov in Pervi in drugi jezdni oddelk imata po 8 polkov obertnijskega blaga v hiši barona Degracia v kosar- (4 polke oklepnikov in 4 hulanov). Tretji oddelk (dra- niskih ulicah Nr. 105. Razun nedelj bo do konca novem- gonski) ima 8 polkov dragonov po 10 škadronov, razun bra vsaki dan od 11. do 4. ogled te razstave vsacemu divizije jezdnih pionirjev po dva škadrona. Topov imajo poštenemu člověku brez plačila pripušen proti temu, da 96 (12 baterij). si vstopni list popřed v ravno tišti hiši dobi Lr» ~ W. «. w. . J J> voiupul list Jiupicu » IUUÍW »on HIOI UVJMl J Ti konjki ležé v ITkraj ni okoli Hersona in Harkova. 3 dní se bo po 6 krajc. vhodnine plačevalo. Ie perve à Vse te vojske skupej je 700.000 mož. Postojne 19. oktobra. 3L Po đolgi dolgi B. K vojski, ki čuje nad mirom in redomin ouši ni zdaj dežja pri nas ne konca ne kraja, senožeti în polja v dolínah stoje cez in čez pod vodo, in če deževno vreme se kaj časa terpí, se je v Planini, kjer našo vodo večidel v 8 ali 9 dnéh prejmejo, nove povodnji bati ktera le nočasi odtekati zamore po zlo zabasanih jar » le počasi odtekati zamore po zlo zabasanih Ker sem že z vremenom svoj dopis zacel, vam kih. moram se žalostno pa čndno oovíco povedati, da tisti dan (26. sept.) pretečenega mesca, ko je letos po Kraj skem pervi sneg pádel je pri nas vreme se huji vihralo in sicer tako, da je en kmet iz Ternj iz gojzda domu Čudili smo se unidan m gredé medpotoma z v nekterih časnikih brati, da se železnica iz Ljubljane v Terst sila naglo in ročno izdeiuj na druzih mestih, Verjamemo 9 da od naše okolice ne moremotega reci; na tako imenovani Unski višavi poleg ceste proti v « Planini delà scer majhna pesica delav< milje delječ ni celo nobenega sled 9 , al gotovo da bi se kaj dělalo. V predorih (tunelih) pa grejo nek delà jaderno od rok. vedbi naznanila unidan sedanje število prebivav co v Ljublj. mesta, ktero znese 20.074. V letu 1851 jih je bilo le 17.501; v dvéh letih se je tedaj pomnožilo za 2500; lepo število! Dobro opominja gosp. pi- satelj : naj bi tega resničnega števila ne prezirali možje ki nove mesto- in krajopisja izdajajo, po kterih ima Lju bljana še zmiraj 12.000 duš, kakor jih je imela anno 1 f Dobroznani slovenski pisatelj in izverstni zgodovinar gosp. Te rdi na, je přišel na Varaždinski gimnazij za suplenta. je Marljivi gosp. Andrej Fleischman popisal v nemškem časniku zoologiško-botaniškega družtva rastline. ki poleg železnice od Ljubljane v Celj ob hribih in po dolinah rastejo, in tako pripo-mogel k znanju te znamenite poti v rastlinoslovskem obziru. „ u. Novičar iz mnogih krajev 22. dan t. m. je došel presvitii cesar iz Munako Dola na Dolenskem. Tudi k nam je zJagana , vega spet na Dunaj. Med austriansko in pru novica „iz Krope od 5. oktobra" dospěla, da je 25. sko derzavo je coin a pogodba sklenjena. septembra Fr. Mladič, učitelj v Kropi, umerl. Naj v županom je došel ukaz, v svoji okolici ogledati Vsim prihodnje tisti pisavec za svoje pisanje zajema iz bolj sivne naprave in na znanje dati njih stan višji go- verjetnega in bolj poštenega vira, kakor je ta bil, da sposki. — Svetli nadvojvoda Maksimilian je revnim pre- mora prejšnji učitelj umreti, ako drug na njegovo bivavcem otokov Lisa in Ko misa 1000 fl. srebra proti mesto pride! Hvala Bogu ! jez sim živ in zdrav na Dolu *). temu podařil, da se ima od 1. grudna začemši vsacemu revnemu vsak dan gorka jed podajati, fajmostri tistih so- Sterneno žito je tukaj slabo doneslo, ker spervega ga je suša zlo osmodila in na to toča pobila. To zgubo poverniti, je vinska terta sosebno v Ravnski in Mo- zih naznanjati. ravški gori nad faro sv. Križa zdravo in bogato grojzdje liko vina, da se vedro po 1 seek pa imajo vsacih 14 dní dotični gosposki stan ubo- V nekterih podonavskih krajih je to- , boljši do 1 12 kr. obrodila in tako up pred kratkem zlo žalostnih kmetičev sorta pa po 2 do 3 al zdaj veselih prodaja. Po T e r ž a š k e m vincarjev vzdigniia, da se bodo s hva- kupčijskem listu od 22. t. m. je bila cena kave in cu- kra pri starem, turšica spet enmalo dražji, pšenica ležnim sercem tistega predobroga očeta po svojih nezmernih potih človeštvo vedno modro vlada, pri starem, pa v o la dražji, olje in svila nižji spomnili, kteri V Z Bogom! Fr. Mladič, učitelj. V « Iz Ljubljane. Po sklepu občnega zbora je kmetijska družba po vis. c. k. deželnem poglavarstvu vis. c. k. ministerstvu notrajnih oprav prošnjo predložila : naj bi deržavna vlada po vsih deželah cesar-stva asekuracijo zoper škodo ognja in toče v svoje roke vzeti blagovolila, in z ozirom na veliko nemarnost mnogih gospodarjev in ve- like iz tega izvirajoče nadloge ukazala, da vsak hišni posestnik in gruntni gospodar se mora za var o vati. Po odpisu vis. c. k. ministerstva notrajnih oprav, ki ga je kmetijska družba 18. dan t. m. přejela, ni pripustljivo ne pervo ne drugo. Kar točjo asekuracijo sosebno vtiče, ktero je tudi vis. c. k. de- je slavno ministerstvo poglavarstvo zagovarjalo > želno ^j kmet. družbi odgovorilo, da bi bila taka prisiljena naprava, ako bi jo vlada tudi pripravljena bila v svoje roke vzeti, s takimi težavami v izpeljavi in s tolikimi dostikrat pravičnimi pritožbami sklenjena, da bi koristna reč, namest prikupiti se pri ljudéh, si še le veliko sovražnikov na glavo nakopala. Tudi je toča nadloga, ktera po legi in podnebnih razmerah ene kraje skor vsako leto zadeva, druge skor nikoli. Silno teško bi bilo tedaj brez pravičnih pritožh določiti: koliko bi imel ta, koliko uni v to napravo vsako leto odrajtovati. Nadloga m tacih uim bi se dalo le z napravo vzajemnih a se kura cij (wechselseitiger Assekuranz-Gesellschaften) pomagati , ktere se dajo le tadaj vstanoviti, ako dosti podučeno ljudstvu se samo po sebi radovoljno združi v take koristne naprave". Iz Ljubljane. „Lalb. Zeitung" je po gotovi iz- Akoravno se vćasih naključi, da živega cloveka za umerlega razglasé, je vendar ocitne graje vredno, ako se to pod na pósodo vzetim imenom po sleparsko zgodi, kakor se je tukaj zgodilo. Vred. Gradcu cvete divji kostanj vnovič. V Virovitici na Horvask em imajo cveteronožnega pete I i na, ki/ma v Zagrebski muzej priti. V Kur a vi, mali vasici na Českem, je v neki hiši nedavnej hudo strašilo; dekla gospodinji, da je straha, ki je že 125 let v vicah« reće slisala govoriti in da ne bo pred jenjalo strasiti, preden ne bo sedanja gospodinja tistih dvojih pernic nji dala, ki ju je strah, pred 125 leti gospodar te hiše, neki si roti obljubil. Zandarji, ki so že marsikterega straha vpokojili, so tudi tega duha kmalo zasačili, bil je- goljufna dekla sama, ktero so berž izročili sodnii. Iz Tur čije še ni nič gotovega; v pondeljk je pretekel od Turka Ru*u določeni čas. V Carigradu leži zapisnik odpert, v kterega se dajejo prostovoljni vojaki zapisovati; ker si upajo s samimi prostovoljci in bram-bovci uovo armado od 150.000 vojakov nabrati, pravijo da ne bo treba po stari navadi profet o vega bandera, kot klica na vojsko, razpeti. Rusovska armada si napravlja okoli mesta Bukarešta zimske stanovanja; so pa te stanisa (bordeji) podzemeljske globoke in štir-voglatne jame, pokrite s terstikami ; v strehi ste dvd luknji: skozi eno se lazi v jamo in vùn, skozi drugo pa gré svitloba noter in dim vùn. Nekdaj so tudi Vlahi v tacih pohištvíh stanovali. Rusovski men hi prerokujeja sila oštro zimo, da bo Donava terdo zamerznila in ru- soveka armada gladko pot imela v cesarstvo nevernikov* Na Francoskem je vlada spet zasledila zaroto zoper cesarja, v samem Parizu ho jih te dní zaperli blizo 600 iz stranke Ijudovlade iu kraljeve (orleanistov). Tudi v Turinu na Sardinském je 18. t. m. rosrovilila množica in zabavljala ministru Cavour-u zavolj dragine; pa za pretvezo dragíne so bii nek drugi prekuojski nameni skriti. Vlada je kmalo zaterla nepokoj, in od mnozih strani se pošiljajo ministru pomilavne in zahvalne pisma, da je vničil naklep.^