Poštnina plačana v gotovini GRADBENI VESTNIH 7 E H N O G R A D N 3 E , M A R I B O R : N O V I M O S T Č E I D R A V O V M A R I B O R U VSEBINA Inž. Boris P ipan — inž. Boltežar H vastija — B. P ipan, B. H vastija, V. Cimperšek, J. Mušič: inž. Vlado Cim peršek — inž. Jože Mušič: Design and execution of the new bridge over the P ro jek t in izvedba m ostu čez D ravo riv er D rava a t M aribor v M a r i b o r u .............................................................277 Inž. S tane Terčelj — inž. Ju rij Batagelj: O brem enilna preizkušn ja cestnega mostu čez Dravo v M a r i b o r u .........................................294 Podatki o m aterialih : B. F.: M odularna opeka (nadaljevanje) . . . . 297 Vesti: M. V.: S trokovna ekskurz ija v London . . . . 300 M. V.: Občni zbor sind ikata gradbenih delavcev za S l o v e n i j o .............................................................300 G radbeni vestn ik v le tu 1963 .................................... 300 O dgovorn i u re d n ik : inž. S ergej B u b n o v U re d n išk i o d b o r: inž. J a n k o B leiw eis, inž. L o jze B len k u š , inž. V lad im ir Č adež, inž. M a rja n F e r ja n , a rh . V ekoslav Ja k o p ič , inž. H ugo K eržan , inž. M aks M egušar, B ogdan M e lih a r, inž. M irko M ežnar, B ogo P ečan , inž. B o ris P ip an , inž. M a rja n P re ze lj, D rag an R a ič , F ra n c R u p re t, inž. L ju d e v it S k ab e rn e , inž. a rh . M a rk o Š la jm e r, inž. V lado Š ram el. R e v ijo iz d a ja Z veza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te lefon 23-158. T ek . ra č u n p ri K o m u n a ln i b a n k i 600-14-608-109. T isk a tisk a rn a »T oneta Tom šiča« v L ju b lja n i. R e v ija izh a ja m esečno. L e tn a n a ro čn in a za n eč lan e 10.000 d in a r je v . U red n ištv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rja v č e v a 15. G R A D B E N I V E S T N I K G LA SILO Z V E Z E G R A D B EN IH IN Ž E N IR JE V IN T E H N IK O V SR SLOVENIJE LETO XII Revijo izdaja: Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov SR Slovenije v L jubljani Ureja uredniški odbor: inž. Janko Bleiweis, inž. Lojze Blenkuš, inž. V ladim ir Čadež, prof. Bogo F atur, inž. M arjan F erjan , arh . Vekoslav Jakopič, inž. Hugo Keržan, inž. M aks M egušar, Bogdan M elihar, inž. M irko M ežnar, Bogo Pečan, inž. Boris Pipan, inž. M arjan Prezelj, D ragan Raič, F ranc R upret, inž. L judevit Skaberne, inž. arh. M arko Š lajm er, inž. V lado Šram el Odgovorni urednik: inž. Sergej B u b n o v Tiska: T iskarna »Toneta Tomšiča« v L jubljani L J U B L J A N A K A Z A L O S tra n ČLANKI IN ŠTUDIJE Bubnov Sergej: Problem i obnove poškodovanih zgradb v S k o p j u ......................................................................246 Vplivi potresa na stavbe v Skopju . . . . 193 Značilnosti francoskih predpisov za prednapeti beton in prim erjava teh predpisov z nem škim i in našim i p r e d p i s i .................................................. 12 Čadež Vladimir: M ehanizacija in porast produktivnosti v g rad­ beništvu ........................................................................... 132 Obnova Skopja — najvažnejša naloga sloven­ skega gradbeništva v letošnjem letu . . . . 225 Stanovanjska grad itev v Sloveniji in perspek­ tive njenega r a z v o j a .................................................. 153 Didek Josip: Izgradnja m ednarodnega civilnega letališča pri B r n i k i h ....................................................................... 88 Exel Neža: P roblem atika žice za napeti beton . . . . 240 F erjan M arjan: Nekaj podatkov o tehnoloških značilnostih cevnih elem entov ko lek torja v L jubljani . . 259 G rim šičar A nton: Inženirsko geološki problem i pri g radnji cest 60 Guštin Josip: Raziskave vodnih v irov obalnega pasu in g rad­ n ja vodovoda Sečovlje—P o r t o r o ž .................... 262 H vastja Boltežar - Mušič Jože: Most čez Dravo v Podvelki — pro jek t in i z v e d b a ....................................................................... 31 Ivanšek France: P ro jek tiran je stanovanj na osnovi izsledkov kom parativne analize natečajn ih funkcional­ nih shem s t a n o v a n j .................................................. 167 Janežič Ferdo: A sfaltiran je jezu v K ikinem Brodu . . . . 2 A sfaltni s t r o j i .............................................................141 K olar Jože: Izkušnje v zvezi z gradnjo instalacijskih ko- lek torjev v L j u b l j a n i .............................................255 L apajne Svetko: Csonkova m etoda raču n an ja skeletov s ho ri­ zontalnim i o b r e m e n itv a m i.................................... 6 M ajdič Jože: Metode d im enzioniranja v o z i š č ................................50 M arinčič F ranc: D robna m e h a n iz a c ija .................................................. 145 M artinšek Tone: P roblem atika horizontalnega transpo rta v g r a d b e n i š tv u ...................... 136 M ežnar M irko: Problem i izdelave belih prehodov za pešce . 267 Mušič Braco: U rbanistične p e r s p e k t i v e .............................. 204 P ipan Boris - H vastja B oltežar - Cimperšek Vlado - Mušič Jože P ro jek tiran je in izvedba novega cestnega m ostu čez D ravo v M a r ib o r u ..........................277 Prezelj M arjan: Problem i kom unalne dejavnosti v S loveniji 253 P uh Maks: K om prim acija zem eljskega m ateria la in kontro la m e r j e n j a ......................................... 80 Röthel F ranc: Problem i in tipizacija vertikalnega transpo rta v g r a d b e n i š t v u ............................................................ 177 Rothi Božo: Študijsko raziskovalno delo na področju gradbene m e h a n iz a c i j e ............................................. 133 R upret F ranc: Ekonom ski aspekti p ro jek tiran ja stanovanj . 156 Stergaršek A nton: E lek trifikacija D r a v e .................................................... 25 Škerbinc M arjan : P rogram prom etnega om režja regulacijskega obm očja m esta M a r i b o r a ..........................................85 Terčelj S tane - B agatej Ju rij: O brem enilna preizkušn ja cestnega m ostu čez Dravo v M a r i b o r u ....................................................... 294 T urk S rdan: Račun izvlečenih sil in izvlečnih dolžin za kable p ri p rednapetih betonskih konstrukcijah 227 Udovč E rnest: Naše izkušnje p ri dosedanjih asfa ltn ih delih 73 Vogelnik Blaž: P rispevek k problem u p reračunavan ja ske­ letov z ve trn im i stenam i na horizontalno o b r e m e n i t e v .............................................................173 POMOČ SKOPJU M egušar M aks: Slovenski g radbeniki obnavljajo porušeno in grade novo S k o p j e ...................................................206 M EHANIZACIJA V GRADBENIŠTVU Posvetovanje o m ehanizaciji v gradbeništvu . . 129 Šircelj B orut: K alku lac ija učinka b a g r a ....................................214 Tehnične k arak teris tik e dom ačih sk rep e rjev ' . . 216 Zvezno posvetovanje o m ehanizaciji v L jub ljan i št. 4 platnice PODATKI O GRADBENIH MATERIALIH B. F.: Iverne plošče tovarne »Brest« — rezu lta ti p reiskav n a Z R M K ......................................................... 94 B. F.: M odularna o p e k a ......................................... 272, 297 S. B.: G radbeni k a t a l o g ......................................................... 47 Ena s tran iz G radbenega k a t a l o g a .............................. 95 IZ NAŠIH LABORATORIJEV B. F.: M etoda m erjen ja vlage v zidu brez porušitve zidu ............................................................................ 71 GOSPODARSKO-PRAVNA VPRAŠANJA B. F.: N ekatere značilnosti novih predpisov za d i­ m enzioniranje gradbenih objektov na potres­ n ih področjih ........................................................210 B. M.: O B iroju gradbeništva S l o v e n i j e .................... 91 D. K.: Izkušnje po enem letu veljavnosti tem eljnega zakona o graditv i investicijskih objektov . . 17 D .R .: Novi predpisi in stanovanjska graditev . . . 182 D. R.: Objekti, za katere bo izdajal dovoljenja za graditev republiški up ravn i organ . . . . 90 D. R.: O ddajanje del po novem prav iln iku . . . . 89 D. R.: P rav iln ik o izdajanju dovoljenj za graditev investicijskih o b j e k t o v ........................................ 149 D. R.: P rav iln ik o tehničnem pregledu zgrajenih investicijskih o b j e k t o v ........................................ 150 D. R.: Predpisi o graditv i investicijskih objektov 20, 211 D. R.: Predpisi za organizacije, ki izdelujejo investi­ cijsko tehnično d o k u m e n ta c i jo .........................67 D. R.: P ro jek tiran je v stanovanjskih zadrugah . . 182 D. R.: U kinitev pooblastil za gradbeno pro jek tiran je in vodstvo gradbenih d e l ................................... 19 M elihar Bogdan: G radnja stanovanj za p r o d a j o ..............................185 M. M.: Inform acija o organizaciji in delu Gospodar­ ske zbornice SRS in n jen ih organov . . . . 70 Raič D ragan: Izvoz pro jek tan tsk ih sto ritev in izvajanje gradbenih del v t u j i n i .............................................212 Raič D ragan: Strokovni izpiti v gradbeni s t r o k i .........................270 Raič D ragan: \ Republiški zakon o graditv i investicijskih objektov ........................................................................ 65 Raič D ragan: Tehnična kontrola investicijske tehnične d o k u m e n t a c i j e ..............................................................42 D. R.: V prašanja in o d govori.................... 21, 44, 92, 150 NOVI KORISTNI PRIPOM OČKI ZA PRAKSO Pom en kataloga shem in kataloga elem entov . . 190 STROKOVNO ŠOLSTVO B udna A nton: Problem i strokovnega izobraževanja v m ari­ borskih gradbenih p o d j e t j i h .............................. 41 Je ra s Venceslav: U sposabljanje strokovnih kadrov v Zveznem centru za vzgojo gradbenih inštruk to rjev v L ju b l j a n i ................................................................. 216 M. V.: Posvetovanje o strokovnem šolstvu . . . . 223 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Legiša D ušan: 25 le t Vodogradbenega labo ra to rija v L jubljani 45 MNENJE IN KRITIKA Pe j ato vic B ratislav: Moji vtisi s sem inarja za prednapeti beton . 250 Nekaj misli pred izdajo G radbenega kataloga . . 93 OSEBNE VESTI In mem oriam P ete r B r e n ..................................................188 In mem oriam inž. F ranc Ž i v e c .................................... 64 Prof. Drago Leskovšek 7 5 - l e t n ik .................................... 46 VESTI Bleiweis J.: 10. kongres M ednarodnega združenja za hidravlične p r e i s k a v e ....................................221 B. F.: M ednarodni in štitu t za seizmologijo in potres­ no tehniko v T o k i u .........................................218 B. F.: Mednarodno združenje za potresno tehniko . 221 B. F.: Poročilo o kongresu M ednarodnega združenja za prefabricirani b e t o n ....................................151 B. F.: P redavanje inž. S. Bubnova v Sarajevu . . . 252 Gspan Ju lij: Ekskurzija slušateljev IV. letnika Gradbenega oddelka F A G G ............................................................152 I.P .: Dograjena betonska steza na letališču v B r n i k i h ......................................................................275 I.P .: G radbeni uspehi JLA ob 20-letnici AVNOJ 275 I. P.: Letos m anj stanovanj kot l a n i ? ............................. 276 I. P.: L jubeljski predor začasno o d p r t ........................ 275 I.P .: Nov most čez Dravo v M a r i b o r u ........................ 275 I.P .: P rv a dela p ri g radnji elek trarne Srednja D rava ...........................................................................276 M. V.: Občni zbor S indikata gradbenih delavcev za Slovenijo ..................................................................... 300 M. V.: Strokovna ekskurzija v L o n d o n ........................ 300 R upret Franc: Ustanovljen je G radbeni center Slovenije . 188 S. B.: P rof dr. inž. S. V. Medvedev v L jubljani . . 221 Jesensko posvetovanje ACI v Torontu . . . . 223 Obisk japonskih strokovnjakov za seizmologijo in potresno v a r n o s t ................................................. 221 Posvetovanje o konstrukcijsk ih problem ih v indu­ strijsk i g radnji s t a n o v a n j ....................................... 222 P redavanje našega strokovnjaka v Zah. Nemčiji 276 P riprave za analizo študijskega sistem a na G rad­ benem oddelku FAGG . . , ..............................188 Sodelovanje s poljskim i gradbeniki . . . . . . 252 Strokovni s e m i n a r ........................................................... 252 VESTI IZ ZGIT IN NJENIH ORGANIZACIJ Leskovšek Drago: Nekaj o diplom antih na Gradbenem oddelku FAGG ...................................................................... M. V.: Poslovanje ZGIT in njenih organizacij . . . 224 M. V.: Strokovni seminarji ZGIT Slovenije v lanskem l e t u ..........................................................23 M. V.: Večje ekskurzije v letu 1963 ............................ 24 S, B.: Dopolnitev predpisov za beton in armirani b e t o n .............................................................................22 S. B.: Ustanovitev Jugoslovanskega društva za prednapeti b e t o n ..................................................... 22 Čas občnih z b o r o v .................................................... 96 Letošnje ek sk u rz ije ..........................................................96 Občni zbor gradbenikov na J esen ica h ......................... 23 Priznanja našim č la n o m ................................................ 24 Seminar o prednapetem b e t o n u .................................. 22 Seminar v M a r ib o r u ............................................... 45 Z NAŠIH GRADBIŠČ J. H.: Gradnja hotela »Slavija« v Mariboru . . . 38 G. P. Tehnika: Hotel »Lev« v izgradnji . . . . 16 SGP »Konstruktor« Maribor: Nekaj o demonstra­ cijskih g ra d b išč ih ..................................................... 40 SPOROČILA UREDNIŠKEGA ODBORA »Gradbeni vestnik« v letu 1963 300 Pojasnilo uredništva ....................................................223 P o p r a v e k ........................................................................... 181 Problematika naših c e s t ........................................... 50 ZGIT: Uvodna b e s e d a ................................................ 1 ZRMK financiral stroške tiska 3. številke »Gradbenega v e s tn ik a « .......................................... 152 IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIKU S. Bubnov: Characteristics of French regulations regard­ ing prestressed concrete as compared with German and Yugoslav regu lations......................... 15 S. Bubnov: The effect of earthquake on buildings in S k o p j e ....................................................................... 203 S. Bubnov: Problems of repairing the damaged buildings in S k o p j e .................................................................. 250 V. Čadež: House building in Slovenia an its perspective d e v e lo p m e n t..............................................................156 N. Exel: Production and quality problems of wire for prestressed c o n c r e te ...........................................245 M. Ferjan: Some data on technological characteristics of pipe elements of the collector in Ljubljana 262 A. Grimšičar: Technological - geological problems in road c o n s tr u c t io n .........................................................64 J. Guštin: The research of water sources in coast zone and building the water conduit Sečovlje— P ortorož.................................................................. 266 B. H vastja-J. Mušič: A bridge across the Drava river at Podvelka 37 F. Ivanšek: Dwelling design on the basis of the compara­ tive analysis of functional dwelling schemata 172 F. Janežič: Coating of the coffer-dam at Kokin Brod with a s p h a l t ......................................................... 5 J. Kolar: Experiences in the building of installation collectors in L ju b ljan a ......................................258 S. Lapajne: Csonka’s m e t h o d ............................................. 11 J. Majdič: Methods of pavement dimensioning . . . . 59 M. Mežnar: Problems of making the white foot-paths . . 270 B. Mušič: Town planning p ersp ectives......................... 206 B. Pipan - B. Hvastija - V. Cimperšek - J. Mušič: Design and execution of the new road bridge over the river Drava in M a r ib o r ................293 M. Prezelj: Problems on communal activities in SR S lo v e n ia ......................................................254 M. Puh: Compression of soil material and control measurements ..........................................................84 F. Rupret: Economical aspects of dwelling design . . . 167 A. Stergaršek: The electrification of the Drava river . . . 31 S. Turk: The design of extracting forces and extracting lenghts for cables in prestressed concrete con stru ction s.....................................................239 E. Uđovč: The experiences on our present asphaltic w o r k s .............................................................. 79 B. Vogelnik: Contribution to the problem of wind wall skeleton construction designing according to the horizontal l o a d in g ..................................176 GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ž e l i v s e m g r a d b e n ik o m sre č n o in u s p e š n o n o v o le to 1964! U r e d n iš k i o d b o r GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJEGRADBEN! VESTNIH ŠT. 12 - LETO XII - 1963 PROJEKT IN IZVEDBA MOSTU CEZ DRAVO V MARIBORU D K 624.2/.8.001.2 :69.02/.07 (Drava-Maribor) Nekako pred osmimi letism o v »Tehnogradnjah« pričeli z uvajanjem konstrukcij iz prednapetega be­ tona. V tem času je le malokdo predvideval, da bo tak sistem gradnje v razmeroma tako kratkem času iz­ kazal tolikšen napredek in da ga bo moč uporabiti pri gradnji tako velikega objekta, kot je most prek Drave v Mariboru. Ob usvajanju sistema konstrukcij iz prednapetega betona smo prišli do spoznanja, da je moč uspešno izvajati take konstrukcije le s tesnim sodelovanjem projektanta in izvajalca. Zato smo si že tak ra t zastavili nalogo, da naš projektivni biro skupaj z gradbeno operativo p rip rav lja projekte, ki naj jih potem izvaja naš kolektiv. Mostovi v Dravski inž. Boris Pipan inž. Boltežar Hvastija inž. Vlado Cimperšek inž. Jože Mušič dolini, konstrukcije dvoran Mariborskega tedna, tri­ buna v Ljudskem vrtu ter most prek Drave v P tu ju so prvi rezultati takega dela. Tehnično najzahtevnejši objekt na novi m ari­ borski m agistrali je most prek Drave. Celoten ob­ jek t je konstruktivno razdeljen na tri dele: 1. nadvoz nad Ulico kneza Koclja, 2. premostitev odprtega razstaviščnega prostora Mariborskega tedna in 3. premostitev reke Drave. Opaži p rv ih lam el. V ospredju nastavki pomožnih betonskih stebrov 02.2 T T 00.8L 1 r02.2 i 10'60i 10’60 1 13*90 17*30 1 17*30 i 17*30 1 17'30 50 '00 j lOO'OO I 50'00 ■----------1— 35*10 T . t t 69 20 9 3 0 0 1 14*00 1 93-00? J 3 0 4 ‘30 * • tT r rr K ‘ ' 3 T L O R I S P R E R E Z C-C 7*40 2*80 7*40 17*60 P R E R E Z B-B 22*40 0*20 |2 0 0 18*00 0*20n t r ° * r o — m Z\ o K 0*600*60 175 1*75 L. CVJI N 0*60 7*00 0*60 175 L 1*75 5' 30 7*00 5*3 0 17*60 Pogled in prerezi 4 3 0 0 4 . 3'50 j 3 5 0 j 3 5 0 j 3 5 0 | 3*50 j 3'50 j 3 0 0 | 3*00 | 3'00 j 3 0 0 | 3 0 0 | 3 5 0 | 3'10 ^|‘| ° 3'10 | 3*50 | 3'00 | 3*00 j, 3*00 | 3*00 j 3*00 | 3*50 | 3 5 0 | 3*50 j 3 '50 | 3*50 | 3*50 ̂ 3'5Q | 3'5Q 0*25 060I I 2 8 0 l'60| 2 8 0 1*60 2'80 ‘60l 280 16 0 1 280 [060 2 80 1 U o 1 2*20 17 60 2 20 ' t I I ODPRTINE ZA INŠTALACIJE KANAL ZA KABLE PREČNIK KABLI V REBRASTIH CEVEH 18 ŽILNI KABLI V KANALU NAPENJALNA GLAVA SIDRNA GLAVA PODLOŽNA PLOŠČA BETONIRANO PO NAPETJU VSEH KABLOV NEGATIVNA ARMATURA PLOŠČE INICIRAN PUSTI BETON PO NAPETJU KABLOV SIDRA 0*075 0 0 7 sj ° '45 j 0*15l 0 30 i015 l i r . 0 60 O CVJ Razporeditev kablov z detajlom kabelskega kanala Skupna dolžina m ostu znaša 304,30 m, od tega nadvoz nad Ulico kneza Koclja 35,10 m (10,60 + + 10,60 + 13,90), del m ostu nad razstaviščnim pro­ storom 69,20 m (4 X 17,30) in glavna prem ostitvena konstrukcija prek D rave 200,00 m (50 -f-100,0 + + 50,0). Š irina mostu znaša 22,00 m, od tega vozišče 18,00 m in obojestranska hodnika po 2,0 m. Niveleta mostu se dviga od levega proti desnemu bregu z vzponom 0,3'%. Most poteka v premi. Z osjo struge Drave oklepa kot 85°. 1. Nadvoz nad Ulico kneza Koclja je izveden v obliki dveh kontinuirnih arm iranobetonskih plošč prek treh polj različnih razponov, povezanih v vzdolžni sm eri s tanko vmesno ploščo. Konstrukcija je podprta z vitkim i okroglimi vmesnimi stebri. Levoobrežni opornik je masiven. Prevzem a obtežbo zemeljskega nasipa in vseh horizontalnih sil, ki se prenašajo s plošč, t. j. zavornih sil in horizontalnih reakcij vmesnih stebrov zaradi tem peraturnih spre­ memb. Na opornik se v podaljšku mostu naslanja prehodna plošča, ki omogoča boljši prehod z mostu na cesto. Desni opornik, t. j. ob stiku nadvoza in kon­ strukcije prek M ariborskega tedna, je tudi masiven. V opornik je vključen jašek za prehod instalacij z mostu v teren pod Ulico kneza Koclja. Stik na oporniku m ed konstrukcijo nadvoza in konstrukcijo mostu prek M ariborskega tedna je izveden z dvoj­ nim pomičnim ležiščem, ki omogoča medsebojne po­ mike obeh konstrukcij. Tem elji obeh krajn ih opornikov so masivni. Vmesni stebri so tem eljem na trakastih temeljih, tako da imajo po trije stebri v eni vrsti skupni te­ melj. 2. K ontinu im a konstrukcija prek razstaviščne- ga prostora M ariborskega tedna je v arm iranobe­ tonski izvedbi. V prečnem prerezu jo sestavljata dva škatlasta profila s po trem i glavnimi nosilci, pove­ zana s prečniki, na katerih leži voziščna plošča. Pod­ p rta je z okroglimi stebri, ki so postavljeni na tra ­ kaste tem elje slično kot pri nadvozu prek Ulice kneza Koclja. Ob stiku z glavno premostitveno kon­ strukcijo prek Drave ima z njo skupne stebre. Glav­ na prem ostitvena konstrukcija je členkasto prive­ zana na stebre, kontinuirna konstrukcija pa nalega nanjo prek pomičnih valjčnih ležišč. 3. Glavna prem ostitvena konstrukcija prek Drave je v končnem stanju statično Gerber jev no­ silec s členki v srednjem polju. K onstrukcija je v prednapetem betonu, MB 300. V prečnem prerezu je sestavljena iz dveh škatlastih profilov, ki sta pove­ zana z voziščno ploščo in prečniki. Škatlasta profila sestavljajo po trije glavni nosilci z voziščno in spod­ njo tlačno ploščo. Višina konstrukcije je nekonstantna in znaša nad rečnimi oporniki 6,15 m, v sredini srednjega po- O dprti kanali za kable lja in na obeh konceh k ra jn ih polj 1,72 m. Spodnji rob konstrukcije poteka v loku. Prostoležeči del razpetine 14,0 m v srednjem polju sestavlja šest glavnih prednapetih montažnih nosilcev, povezanih s prečniki in voziščno ploščo v nosilni sistem rešetke. Rešetka je z zobom naslonjena na konca konzol glavne nosilne konstrukcije. Ležišča so izvedena iz jeklenih plošč. P ri pomič­ nih ležiščih je med jeklene plošče vložen valjček. Rešetka je prednapeta v vzdolžni in prečni smeri. Sodelovanje mreže glavnih nosilcev in preč­ nikov s ploščo je doseženo s poševnimi sidri. Pred- napetost v glavnih nosilcih in prečnikih je dosežena s kabli 18 0 5 mm, položenimi v rebrastih ceveh. Dopustne napetosti betona in jekla so izkoriščene v končnem stan ju približno 90'%. Vložena mehka arm atura znaša 0,4 % prostornine betona. Voziščna plošča je križem arm irana. Konzolni del glavne nosilne konstrukcije je bil zgrajen po sistemu proste konzolne gradnje. Zato je v času gradnje konstrukcija delovala kot čiste kon­ zole, po dograditvi konzol, t. j., ko se je konstrukcija naslonila na obrežne opornike, pa kot prostoležeči nosilci s previsnimi polji. P ri statični preiskavi so bili upoštevani tudi vsi obtežni prim eri za čas gradnje. Z izbranimi dimenzijami konstrukcije in vne­ seno prednapetostjo so dosežene po celi konstrukciji enakomerne upogibne napetosti v betonu, ki znašajo pri stalni obtežbi na zgornjem robu povprečno 65 kg/cm2 in ne presežejo 75 kg/cm2, na spodnjem robu pa povprečno 50 kg/cm2, pri maksimalni nape­ tosti 60 kg/cm2. P ri polni računski obtežbi ostane na zgornjem robu še 15—20 kg/cm 2 tlačnih napetosti, napetosti na tlačnem spodnjem robu ne presežejo 95 kg/cm 2, pri povprečni vrednosti 90 kg/cm2. Zaradi razmeroma velike širine m ostu nastopajo pri posta­ vitvi obtežbe samo na eni polovici znatni torzijski momenti. Strižne napetosti zaradi teh momentov do- sežejo naj večjo vrednost 3,44 kg/cm2. Strižne nape­ tosti zaradi prečnih sil dosežejo v posameznih pre­ rezih vrednosti od 0,8—13,70 kg/cm 2. Rezultirajoče glavne natezne napetosti ne presežejo vrednosti 3,90 kg/cm2. P rednapetost konstrukcije je dosežena s kabli 18 0 5 mm. Kabli so položeni v kabelskih ka­ nalih, razen na odsekih sidranja in tam, k jer se spu­ ščajo proti spodnjemu robu konstrukcije, da se n ji­ hov potek prilagodi poteku črte upogibnih momen­ tov. Izbrana je žica 0 5 mm s porušno trdnostjo 180 kg/mm2 in mejo plastičnosti 160 kg/mm2. V sta­ tičnem računu je upoštevana končna napetost v kablih s 75 kg/mm2, da je ostala zadostna rezerva za izgube napetosti v kablih in premagovanje sil trenja Shem atičen prikaz napen jan ja kablov pri napenjanju. Puščene rezerve so se med gradnjo izkazale za prim erne in zadostne. Kabli v kabelskih kanalih so bili med gradnjo prosti. Zabetoniralo se jih je samo s poroznim beto­ nom. Po napet ju vseh kablov se je zabetoniralo 12 cm debelo tesnilno arm iranobetonsko ploščo, nakar se je kanale zainjiciralo. Kabli, ki so položeni v rebra­ stih ceveh, so bili zainjicirani sproti, t. j. takoj po napetju. Sistem kablov, način sidranja in napenjanja je razviden iz skic. Bogate izkušnje, ki si jih je naše podjetje pridobilo p ri g radnjah objektov s kabli, na­ pravljenim i po prikazanem sistemu, dokazujejo, da je osvojeni sistem dober. Nekoliko dražjo izvedbo sidrnih in napenjalnih glav s ploščami in tulci od­ tehta razmeroma enostavno delo pri napenjanju in možnost točnega te r varnega sidranja. Arm iranobetonski montažni prečniki so vloženi ob stikih lamel. V prečnikih so puščene odprtine za instalacije in, k jer je to potrebno, so puščene tudi odprtine za prehod. Voziščna plošča je križem arm irana in je se­ stavni del glavne nosilne konstrukcije. Rečna opornika sta izvedena v obliki arm irano­ betonskih 'sten. Stene so v sredini prekinjene po- celi višini, tako da je dosežena skladnost s prekladno konstrukcijo v pogledu od spodaj. Debelina sten znaša 1,20 m. Vzvodna stran je hidravlično izobliko­ vana in obložena z obdelanimi granitnim i kvadri. Na nizvodni stran i in v izrezu so stene zaključene polkrožno. Tem elja rečnih opornikov sta masivna in nearm irana. Tem eljna ploskev im a dimenzije 23,80 X 6,50 m. Dno tem elja je 5,50 m pod dnom struge. Tem eljna tla so gramozna naplavina, dobro granulirana in velike gostote. Tem eljna ploskev je obrem enjena z m aksimalno reakcijo mostne kon­ strukcije, težo stebra in tem elja v skupni teži 9420 ton. K er prevzem ata rečna opornika tud i horizon­ talne zavorne sile, je tem eljna ploskev obremenjena tudi z vpetostnim momentom, ki znaša 580 tm. P ri maksim alni obrem enitvi znašajo napetosti tal 6,5kg/cm 2 v težišču tem elja in 7,0 kg/cm 2 na robu tem elja. Izračun posedov je pokazal, da bi se temelj ob upoštevanju modula stisljivosti E = 1000 kg/cm2 posedel za 18,4 mm. Po m eritvah, ki so bile izvršene prvič šele po zabetomiranju prvih lamel, pa znaša posedek do sedaj približno 4 mm na levem oporniku, desni pa se praktično ni posedal. R ezultat je pripi­ sati temu, da so bila prva m erjen ja izvršena šele približno 6 mesecev po zabetoniranju tem eljev in je pri tem obrem enitev znašala že četrtino maksimalne, deloma pa verjetno večjemu modulu stisljivosti. K ot je že omenjeno, sestavlja levo obrežno pod­ poro 6 okroglih stebrov 0 70 cm, ki je skupna glavni prem ostitveni konstrukciji in kontinuim em u delu prek razstavišča. P ri obtežitvi srednjega polja glavne premostitve nastopijo na obrežnih opornikih negativne reakcije G lavni in prečni nosilci rešetke pred opaženjem voziščne plošče PRERE2 8-8 0 RA2PORE # 2 8 (2 ) RAZPORE #20cm 0 18 ŽILNI KABLI - ŽiCE # 5 mm 0 VZDOLŽNA VMESNA STENA 0 PREČNE VMESNE STENE 0 REBRA 0 REČNI STEBER 0 LES 10/20 0 TEMELJ STEBRA ® NAPENJALNE Gl a v e 0 REBRASTA CEV @ SIDRNA PLOŠČA Vodnjak za tem elje rečnih opornikov v iznosu 180 ton. Levoobrežni opornik prevzame to negativno reakcijo deloma s težo stebrov in teme­ ljev, deloma pa z akcijo stalne obtežbe krajnega po­ lja kontinuirne konstrukcije, ki z zobom nalega na konec glavne prem ostitvene konstrukcije. Desnoobrežni opornik je masiven. Poleg hori­ zontalne obtežbe zemeljskega 'nasipa je obremenjen z menjajočo se akcijo prekladne konstrukcije. Le­ žišče na oporniku je valjčno. Za prevzem negativne akcije je povezan s prekladno konstrukcijo z 12 kabli 18 0 5 mm. Kabli so vloženi v jeklene cevi in zain- jicirani. Sidrani so v masiven temelj opornika. Na­ peti so s skupno silo' 300,0 ton, tako da so ležišča vedno tlačena. P ri projek tiran ju in izvedbi mostu je bila po­ sebna pozornost posvečena površinski zaščiti mostu in raznim detajlom, kot so 'Ograj a in dilatacije. Asf alt vozišča je izveden na naslednji'način: na dobro oči­ ščeno in z ibitolom premazano betonsko površino je položena 4 mm debela plast bitum enske izolacijske mase »IB«. Na to izolacijsko plast je uvaljana z lah­ kim valjarjem 1 cm debela plast fine asfaltne zmesi. P rek tega je položen 3 cm debel sloj grobega asfalt- betona, ki je p rekrit z 2,5 cm debelim 'slojem finega asfaltbetona. Liti asfalt hodnika je položen na 1 cm debelo plast mastiksa. Podložni beton je pred­ hodno očiščen in premazan z ibitolom. Vsi stiki med asfaltom in robniki oziroma robnim nosilcem so za­ liti z zalivno maso. Robni nosilec ograje je zabetoniran naknadno. Zunanja ploskev je obložena s ploščami iz belega umetnega kamna. Ograja je železna. Stojke so iz kvadratičnih cevi 65 X 65 mm v medsebojnih razmakih 2,0 m. Hori­ zontalno polnilo je iz kotnika 65 X 65 mm, verti­ kalna polnila pa so iz palic kvadratnega prereza 14 X 14 mm v m edsebojnih razmakih po 12,5 cm. Ročaj je iz alum inija, p ritrjen na ploščato železo 80 X 6 mm. Ograja je na mestih, kjer so kandelabri, prekinjena, tako da stojijo kandelabri samostojno. Zaradi relativno velikih medsebojnih pomikov in v srednjem delu tudi zasukov, je bila posvečena posebna pažnja projektu in izvedbi dilatacij, zlasti pomičnih. Dilatacije so napravljene po skid, objav­ ljeni na tem mestu, s tem, da so sidra dodatno pri- varjena na arm aturo prečnikov. Dela pri gradnji mostu so se izvajala po pro­ jektu, ki v času gradnje, razen v nekaterih detajlih, ni bil spremenjen. Projektant, ki je bil v tem pri­ m eru tudi izvajalec del, je predložil nov načrt dila­ tacije, ročaja ograje in robnega nosilca. Nadzorni organ je predlagane spremembe sprejel, ker so po­ dajale boljše rešitve bodisi v tehničnem ali pa estet­ skem oziru. V času gradnje je b ila konzolna konstrukcija podprta s pomožnimi betonskim i stebri Edina večja sprem em ba projekta je bilo podalj­ šanje nadvoza nad Ulico kneza Koclja. Nadvoz je po spremenjenem projektu za približno 10 m daljši in je bil zanj izdelan nov projekt. Pred pričetkom gradnje in deloma med gradnjo samo je projektivni biro izdelal projekte vseh odrov, začasnih podpor itd. Med tem i projekti sta najvaž­ nejša projekt načina izvedbe temeljev, ki je p ri­ kazan na drugem mestu, in projekt pomičnega opaž­ nega odra. Pomični opažni oder ali kratko »voziček« služi za brezodm o gradnjo mostov. Za gradnjo m aribor­ skega m ostu je bil sprojektiran nov voziček. P ri pro­ jek tiran ju se ni mislilo samo na enkratno uporabo vozička, temveč na to, da bo voziček lahko služil tudi p ri nadaljn jih gradnjah mostov po sistem u proste konzolne gradnje. Osnovna naloga vozička je, da prevzam e vso ob­ težbo lamele in jo prenese na že prednapeti del kon­ zole. Voziček sestoji iz naslednjih glavnih delov: a) spodnji nosilni del, b) vešalke, c) zgornji nosilni del. Pomožni elem enti so: horizontalni -in vertikalni opaži, tirnice, protiutež in čelni delovni oder. Ves spodnji nosilni del visi na vešalkah. Sestavljajo ga štirje zvarjeni jekleni predalčni nosilci iz brezšivnih cevi. P redalč je nosilcev je prostorsko, in sicer tvo­ rita zgornji pas dve cevi, spodnji pa ena cev. S tako izbranim sistemom predalčja smo dobili večje šte­ vilo podpornih točk za opaž spodnje plošče konzole. Opaž plošče tvorijo tr-amiči in plohi. Vešalke po svoji nalogi lahko razdelimo- v dve vrsti: na vešalke, ki nosijo spodnji nosilni del vo­ zička, in na vešalke, prek katerih je voziček sidran v glavne nosilce mostu. Vešalke so nameščene vedno tako, da sta v vsaki podporni točki po dve. Po nosil- PREREZ A"A PRER EZ B-B f f ) POMIČNO LEŽIŠČE (2 ) 18 ŽILNI KABLI _ ® STEBER ZA LEŽIŠČE ® OOPRTINE ZA INŠTALACIJE (5) ROBNI NOSILEC (6 ) VOZIŠČNA PLOŠČA (7 ) NAPENJALNA GLAVA (8 ) INSTALACIJSKA CEV > 9 )PREHODNA PLOŠČA @ KRAJNI PREČNIK ® ODPRTINE ZA ODVODNJAVANJE @ JAŠEK ZA INŠTALACIJE d4) CEV ZA INICIRANJE (Š) SIDRNA GLAVA Sidranje konzolne konstrukcije v desnoobrežni opornik PUM.CNA DILATACIJA NA VO ZIŠČU NEPOMIČNA OlLATACIJA PO CELI ŠIRINI MOSTU 1 70 1 4 0 1 206 211 75 M -------------f--------- 0 POMIČNA OILATACIJA 0 ; NEPOMIČNA O lLA T A C I JA PLOŠČATO ZELEZO 70/30mm ŽELEZO 10/10 mm ŽELEZO 208/20m m VISOKA MATICA PRIVARJENO SAMO KJER JE VIJAK ŽELEZO 5 5 /1 5 mm I KOTNIK 75*75*10 I PLOČEVINA 25 *2 mm I KOTNIK 150*100*10 @(J) PLOŠČATI MATICI ZVAR ŽELEZO 20 *1 5 mm i KOTNIK 130*90*10 VIJAK -»16 (15) SPIRALNO PERO SIDRA HIŠICA IZ BAKRENE PLOČEVINE ASFALT SIDRA PRIKOVIČENA NA ŽLEB ŽLEB IZ BAKRENE PLOČEVINE ZALIVNA MASA ) KOTNIK 80*80*10 Pomična in nepomična dilatacija nosti so vešalke 5- in 10-tonske. Sestavljene so iz polm etrskih komadov brezšivnih jeklenih cevi; ti komadi so medsebojno zvij-ačeni. S padajočo višino prekladne konstrukcije (konzole) se komadi odstra­ njujejo. P red uporabo vešalk so bili poslana vzorci v zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij v L jubljani na poskusno obremenitev. Raziskava je pokazala, da znaša varnostni fak tor 3 do 4. Zgornji nosilni del sestoji iz šestih glavnih predalčnih nosilcev in vertikalne te r horizontalne prečne povezave. Ti nosilci so postavljeni točno v oseh glavnih nosilcev mostu. P ri tem položaju tečejo vešalke vedno izven glavnih nosilcev mostu. Pred zabetoniranjem voziščne plošče se namestijo salo­ nitne cevi točno na m estu vešalk. Tako nastale odprtine v voziščni plošči služijo kasneje za name­ ščanje sidrnih vešalk. Vseh šest nosilcev je med seboj povezano s prečno povezavo. V času betoniranja so glavni predalčni nosilci podprti s členkastimi jeklenim i podporami, ki se jih pred premikom vozička odstrani in vmesni no­ silci obvisijo na prečni povezavi m ed krajnim a no­ silcema. K rajna glavna predalčna nosilca sta oprem­ ljena s kolesi, s pomočjo katerih se voziček pre­ m akne v novo lego. Kolesa tečejo po tirnicah, p ritrjen ih na pragove, ki so položene prek kanala za -kable. Med samim premikom vozička obvisi spodnja nosilna konstruk­ cija na pomožnih zunanjih vešalkah. Da ne pride do prevrnitve vozička med premikom, je opremljen s protiutežjo. Za protiutež se je uporabil pesek v skupni teži na en k ra jn i glavni predalčni nosilec po 15 ton. Prem ik sam se vrši s pomočjo dvigalk. Na čelu glavnih predalčnih nosilcev se pritrd i čelni delovni oder. Delovni oder je sestavljen iz cevi in plohov. S tega odra se vrši napenjanje kablov konzole. G lavni prečni nosilci so spojeni s prečno povezavo z vijaki in tako je sestavljanje vozička zelo enostavno. S tem i vozički je možno graditi mo­ stove širin od 4,0 do 23,0 m. P ri minimalni širini mostu se uporabita samo dva nosilca, p ri maksi­ malni širini pa 6 nosilcev. Projekt mostu, k i ga je naročila bivša uprava za ceste LRS, je izdelal z vsemi detajli in arm atur­ nimi načrti v kratkem roku štirih mesecev projek­ tivni bir-o našega podjetja. Izkušnje, pridobljene pri projektiranju in grad­ nji mostov prek Drave v P tu ju in Podvelki, mostov na preloženi cesti Manibor-Dravograd v bližini Ožbalta te r ostalih objektov iz prednapetega be­ tona, ki jih je projektiralo in izvajalo naše podjetje, so nam pri gradnji novega mostu mnogo koristile. Novi m ariborski most, 'ki je gotovo med tehnično najzahtevnejšim i objekti, je nov dokaz uspešnega razvoja in osvajanja novih načinov dela pri grad­ n ji velikih objektov takega ali sličnega značaja. Ž e le z n išk i podvozi Izgradnja podvozov izveruiivojskega križan ja cestne m agistrale z železniškim trianglom prog glavni kolodvor-Studenci in Tezno-Studenci je bila vezana s sočasno rekonstrukcij o dvotirnega triangla v enotirnega. Prvotn i koncept izgradnje objektov je predvi­ deval med gradnjo začasne prem aknitve tirov ter vstavljanje provizorijev. Podjetje » T ehnogradnj e « kot pro jek tan t in izvajalec podvozov je predlagalo spremembo definitivnih novih tras enotirnega tr i­ angla z odmikom navzven na m estu novega križišča. Železniško projektivno podjetje v L jubljani je izde­ lalo variantno rešitev pro jek ta za preureditev dvo­ tirnega triangla v enotirnega. V ariantna rešitev je zahtevala manj sredstev za izgradnjo ter je omogo­ čila pospešeno in nemoteno gradnjo. P rom et pa se je odvijal po no tran jih tirih starega dvotirnega tr i ­ angla brez zavarovanja s provizoriji. Železniški tiri potekajo v območju objektov v krivinah. Os vsakega podvoza je paralelna s sekanto tirnega loka na območju teoretične dolžine podvoza L = 42,0 m in je odm aknjena od tem ena loka za f/2, če je f puščica tirnega loka na dolžini podvoza in znaša 0,56 m. Na osnovi tega je definirana potrebna širina m ostnega korita, ki znaša 5,0 m. Osi podvozov oklepajo z osjo m agistrale kot 79° 30' oziroma 75° 18', kot to d ik tirajo k riv insk i elem enti novega železni­ škega triangla. P rekladne konstrukcije podvozov so izvedene kot arm iranobetonski kontinuim i ploščati nosilci prek treh polj z razpetinam i L — 11,0 -j- 20,0 -j- + 11,0 = 42,0 m. Razpetine so izbrane tako1, da pa­ deta vmesna opornika v brežino med cestiščem in kolesarsko stezo m agistrale, k ra jna opornika pa sta skrita v železniškem nasipu. Voziščna plošča debe­ line 75 cm je ojačena s paraboličnim i vutam i na dolžini 5 m obojestransko od vmesnih opornikov. Iz razm erij razpetin, debeline in širine plošče je raz­ vidna upravičenost statičnega računa plošče kot grednega nosilca. K onstrukcija je računana po pred­ pisih za izdelavo projektov železniških mostov. Poleg staln ih obtežb je plošča računana s koristnimi obtežbami po obtežni shemi NŠ 7 za m aksim alni osni pritisk 24,5 tone s centrifugalno silo, zavornimi si­ lami in obtežbo z vetrom. P rekladna konstrukcija je izvedena v betonu MB 350 in im a v prečnem pre­ rezu obliko korita, v katerem je položena gramozna posteljica. Srednji oporniki so sestavljeni iz po dveh arm i­ ranobetonskih sten v MB 350, katerih temelj je sku- Mehaniziran izkop pod železniškimi podvozi 1 pen in ima dimenzije 6,4 X 3,0 m. V vogalnih točkah je m aksim alna dosežena napetost 6,14kg/cm2 od dopustnih 6,25 kg/cm2 za obtožni prim er B, to je z upoštevanjem glavnih in sekundarnih obtežb. Na vmesnih opornikih so ležišča fiksna, izvedena kot arm aturn i členek ob upoštevanju idealnega prereza betona. K rajni oporniki so izvedeni kot neprekinjene stene v MB 160. Na njih so nameščeni armirano­ betonski n ihajn i bloki — pomična ležišča prekladne konstrukcije, postavljeni pa so seveda pravokotno na smer osi mostu. K rila k ra jn ih opornikov so kon- zolna. Hidroizolacija prekladne konstrukcije sestoji iz premaza z ibitolom in dveh plasti strešne lepenke z vmesnimi premazi z vročim bitumenom. Izolacijo ščiti zaščitni beton debeline 5 cm z vloženo mrežo. K er potekajo objekti v vzdolžnem padcu 6°/oo, so nameščeni izlivniki v osi mostu ob srednjih opor­ nikih in ob nižjem krajnem oporniku. Odvod vode je vezan prek peskolovov na kanalizacijsko mrežo m agistrale. Ograje podvozov so smiselno enake ograjam na glavnem m ostu prek Drave in z enakimi alumini­ jastim i profilnim i držaji. Z gradnjo mostov smo pričeli 15. julija, obre­ m enilna preizkušnja, ki jo je opravil zavod za raz­ iskavo m ateriala iz Ljubljane, pa je bila 9. oktobra 1.1. Dejanskih delovnih dni je bilo torej n a razpo­ lago le 74, k je r je vštet seveda tudi čas, potreben za napravo priključkov na obstoječe železniško omrežj e. Največja težava p ri gradnji je bila izgradnja izkopov za tem elje opornikov. Na najbližjih točkah j e bila oddaljena os starega tira od osi mostu le ca. 6 m oziroma se je izvajal izkop le 2 m od železniških pragov. Globina izkopa, m erjena od vrha tirnice, je ■bila ca. 8 m. Vsi izkopi za opornike so se izvajali v zaščiti gnanih opažev, ki so bili računani na zemelj­ ske pritiske ter na dodatne obtežbe z železniškim prometom. Zaradi stresanja progovnega trupa od mimovozečih vlakov je bila kljub počasni vožnji potrebna precejšnja pazljivost pri napredovanju del v izkopih. Vsi oporniki obeh podvozov so bili zaščiteni z gnanimi opaži ves čas gradnje do pre­ usm eritve prometa. Več sreče smo imeli pri odranju nosilnih voziščnih plošč. Obstoječi teren smo strojno posneli le do višine spodnjih robov vut ter z mini­ malnim odranjem zaopažili plošče. Delovišče je živelo v okrilju gradbišča glavnega mostu, k je r smo krivili armaturo, pripravljali opaže ter proizvajali beton v avtomatski betonarni. Prevoz betona smo oskrbeli s prevoznimi mešalci kapacitete 2 m3. Za izgradnjo vsakega podvoza smo morali vgraditi 420 m 3 betona in položiti 61 ton armature. Izvedba po lastnem projektu je tudi tukaj pred­ stavljala prednost za hitro izgradnjo objektov. For­ siranje del je bilo nujno spričo tega, da je ta odsek predstavljal ozko grlo za razvoj del na magistrali. ODKOP OBSTOJEČI TEREN OBSTOJEČI TERgN IZKOP V GNANEM -OPAŽU- ---------------- STARI TIR Shema izkopov za opornike in opažnega odra G radnja S pripravljalnim i deli na gradbišču novega mo­ stu prek Drave v M ariboru smo začeli 26. oktobra 1961 in so traja la 59 delovnih dni. Osnovanje grad­ bišča je bolj poseglo v obstoječe komunikacije na desnem bregu, k jer je bil ukinjen prom et na Pobre­ ški cesti in preusm erjen prek Tržaške v Nasipno ulico. Organizacijo gradbišča so narekovali naslednji faktorji: a) konfiguracija terena s strm o brežino na des­ nem bregu, b) obstoječa gramoznica na Pobrežju in c) urejena terasa v sestavu M ariborskega tedna na levem bregu. Upoštevajoč naštete faktorje smo uredili na desnem bregu betonarno, separacijo, laboratorij in skladišče cementa, na levem bregu pa tesališče, železokrivnico, skladiščne prostore, naprave za iz­ delavo kablov in pisarno. Betonarno je sestavljal 750-litrski mešalec, do­ zirne naprave za tri frakcije agregata, silos za ce­ m ent in prehodni silos za sestavljanje agregatov in cementa. Vsi sestavni deli betona so bili tehtani, vključno doziranje vode. Naravni gramoz iz g ra­ moznice na Pobrežju smo z rotacijskim sitom sejali v tri frakcije ob silosih nad betonarno. Transporti ob izdelavi betona so potekali v glavnem težnostno, upoštevajoč strmo brežino na desnem bregu. Skla­ dišče cementa s kapaciteto 500 ton je bilo dopol­ njeno s priročnim laboratorijem , v katerem je stalno nastavljeni laborant opravljal dnevno preiskave ce­ m enta (aktivnost, čas vezanja), gramoznega agregata (odstotek izplakljivih delcev, presojne analize), ana­ lize svežega betona in preiskave trdnosti betonskih kock. O rezultatih preiskav smo vodili dnevnik, ki ga je potrjeval nadzorni organ. Vse notran je transporte v območju mostne kon­ strukcije nad strugo Drave smo opravljali s kabel­ skim žerjavom. Razpon med iglam a kabelskega žer­ java je znašal 250 m pri višini igle 35 m. Z nosil­ nostjo kabelskega žerjava 5 ton smo dosegli zadostne kapacitete no tran jih transportov, še posebej zato, ker s ta bili igli pomični v smeri pravokotno na os mostu. S tem je bilo z bremenom mogoče zajeti vso širino mostu. Izvedba tem eljev opornikov nadvoza prek Ulice kneza Koclja, kontinuirne konstrukcije prek M ari­ borskega tedna in desno obrežnega opornika je bila tehnično razm erom a enostavna. Izkop gradbenih jam se je pretežno vršil strojno. K er je vse delo po­ tekalo na suhem, ni bilo pričakovati kakih prese­ nečenj, zlasti še, ker so bile na m estih opornikov predhodno izvršene geološke vrtine. Deloma je ovi­ ralo nem oten potek del odstranjevanje betonskih kletnih zidov porušenih stavb. Za izvedbo tem eljev rečnih opornikov glavne prem ostitve konstrukcije smo izdelali poseben pro­ jekt. Iz rezultatov sondažnih vrtin, napravljenih na mestih opornikov, je bilo razvidno, da sestavlja tem eljna tla prodnato peščena zemljina velike go­ stote. Na podlagi teh rezultatov in k e r sta opornika situ irana blizu bregov, smo se odločili za izvedbo tem eljev s pomočjo vodnjakov. Vodnjake smo betonirali na um etnih otokih ozi­ roma platojih, nasutih v strugi Drave. Otoka sta bila zaščitena pred erozijo vode deloma s kam nito oblogo in deloma z zagatno steno. Arm iranobetonska vod­ n jaka im ata tlorisno osnovo 23,80 X 6,50 m. Vzvodno in nizvodno sta zaključena s polkrogom. Vodnjaka sta razdeljena s po eno vzdolžno in petim i prečnimi Zaključna dela na podvozih stenam i na dvanajst prekatov. Razmeroma močno arm irane obodne in predelne stene povezujejo te­ meljni blok v homogeno celoto. Z razdelitvijo vod­ njakov na prekate je bilo olajšano kvalitetno pod­ vodno betoniranje tem eljnih blokov. Izkop m ate­ riala smo opravljali z bagrom te r deloma z mamut črpalkam i ob pomoči potapljačev. Napredovanje del, t. j. spuščanje vodnjakov, so ovirale samice, ki so se pojavljale m ed gramozom in sta vodnjaka nanje nasedala. Spuščanje posameznega vodnjaka v glo­ bino 8 m je traj alo 2 oziroma 3 mesece. Da bi omogočili betoniranje zgornjega dela tem elja in spodnjega dela sten opornikov v suhem, so stene vodnjakov ojačene z rebri, k i so prednapeta. Razmeroma m ajhna statična višina reber pri globini stene 4,60 m, obrem enjene z vodnim in zemeljskim pritiskom, ni dopuščala prevzem a upogibnih mo­ m entov z arm iranim prerezom. Izvedba sten vod­ njakov s kabli, položenimi v ceveh, ki niso bile inji- cirane, je omogočila tud i enostavnejše rušenje sten po izgotovitvi objekta. Tem eljna plošča debeline 3,40 m je bila zabeto­ nirana pod vodo. Opaž zgornjega, prisekanega dela tem elja se je s kabelskim žerjavom pod vodo spu­ stilo v vodnjak. Po potopitvi opaža smo namestili lesene razpore, označene v načrtu s pozicijo ©, in vodo iz vodnjaka izčrpali. S tem je bilo- omogočeno na suhem točno nameščanje opaža, polaganje arm a­ ture in betoniranje zgornjega dela temelja. Z na­ m estitvijo razpor z označbo © in odstranitvijo raz- por © je bila izvedba sten opornika neovirana. Armiranobetonske stene opornikov smo beto­ nirali v skoblanem in utorjenem opažu, vezanem s svorniki. G ranitna obloga konic opornikov je bila zidana na obali. G ranitni kvadri so sidrani v arm i­ ranobetonsko jedro, v katerem so bila puščena sidra za povezavo s steno opornika. Pet ton težke bloke obloge smo s kabelskim žerjavom postavili na mesto vgraditve. Izdelava obloge je bila tako lepša in je omogočila hitrejšo gradnjo. Po dograditvi obeh rečnih stebrov smo zabeto­ nirali na nosilnem opažnem odru po dve lameli simetrično z ozirom na os stebra. Oder so sestavljale lesene koze, oprte na razširitev ob temelju. Prek teh smo položili IP nosilce, na te pa s sohami pod­ prli opaž omenjenih lamel. Z zabetoniranjem prvih dveh lamel na vsaki stran i ob rečnem stebru v skupni dolžini 14 m smo ustvarili operativno povr­ šino, na kateri je bilo moč sestaviti konstrukcijo pomičnih opažnih odrov-vozičkov, sidranih v že zabetoniranem delu mostne konstrukcije. S pomič­ nimi opažnimi odri j e bila zgornja konstrukcij a pred- 220 ---- 2,5cm FINEGA ASF. BETONA ---- 3 cm GROBEGA ASF BETONA ---- 7-10mm FINE ASF ZMESI ---- 4mmBIT. IZOLACIJE „IB* ---- PREMAZ Z IBIT0L0M © OGRAJNA STOJKA © MONTAŽNA PL.IZ UMETNEGA KAMNA (3) ARMIRANOBETONSKI ROBNIK ® SIDRA ZA SIDRANJE OGRAJE § BETON MB 220 ZALIVNA MASA IZLIVNIK (8) SALONITNE CEVUMOOmm (9) ODPRTINA ZA IZLIVNIK (|0) GRANITNI ROBNIK 15/25 ® NAKNADNO ZALITO D etajl hodnika z robnim nosilcem 2cm LITEGA ASFALTA 1 cm MASTIKSA PREMAZ Z IBIT0L0M BETON MB 220 P rip rav a g ran itne obloge konic rečnih opornikov napetega dela mostu grajena v sistemu proste kon- zolne gradnje. B etoniranje lamel dolžine 3 m ozi­ rom a 3,5 m pri lam elah z manjšo konstruktivno višino je potekalo tako, da smo zabetonirali najprej lamelo na obrežni s tran i in takoj zatem še ustrezno (simetrično z ozirom na rečni steber) lamelo na vodni strani. Do četrte lam ele je ob tako izbranem zapo­ red ju betoniranja prenašal razlike v obtežbi nosilni opažni oder prv ih dveh lamel, pod četrto lam elo na obrežni s tran i pa smo zgradili šest betonskih stebrov (pod vsakim glavnim nosilcem mostne konstrukcije), k i so bili s priključnim i železi sidrani v ustrezen glavni nosilec. S tem so razlike v obtežbi med grad­ njo prenašali opisani stebri v obeh smereh — kot podpora in kot protiutež. V razlikah obtežb med gradnjo smo upoštevali tudi morebitno razliko v prostom inskih težah betona na vodni oziroma obrežni konzoli. Pomožni in začasni betonski stebri so bili okrogli prem era 70 cm zato, k e r so bili zanje uporabljeni opaži stebrov arm iranobetonskega dela mostu, ki poteka nad M ariborskim tednom. Prve lam ele na pom ičnih opažnih odrih smo za­ betonirali 28. oktobra 1962, zadnje pa 17. avgusta 1963 s prekinitv ijo od 15. decembra 1962 do 8. m arca 1963 zaradi ostre zime. Ob stiku vsake lam ele smo montažno vstavljali že prej zabetonirane prečnike med posamezne glavne nosilce mostne konstrukcije. K onstruktivne lastnosti pomičnega opažnega odra- vozička so omogočale razmeroma h iter pomik opaž­ nega odra. Ciklus, ki ga sestavljajo: spuščanje spod­ njega odra na vešalke, demontaža sider, prestavitev glavnih nosilcev konstrukcije vozička iz fiksnih podpor na kolesa, pomik in obratni postopek do po­ novnega sidranja, je bil izvršen v dveh dneh, kar je omogočilo dokončati celoten ciklus od betoniranja ene do betoniranja naslednje lamele v 10 dneh. Pod enajsto lamelo na obrežni stran i smo po­ novno zgradili pomožne stebre za prenos razlike v obtežbi med gradnjo s tem, da smo odstranili pod­ pore pod četrto lamelo. K abli so bili sestavljeni iz 18 žic prem era 5 mm, opremljeni z napenjalno glavo na eni in sidrno glavo na drugi strani. Sidrna glava je bila nam e­ ščena po vlečenju kablov v glavne nosilce mostne konstrukcije oziroma v kabelski žleb. Na sidrni strani je bila na vsaki žici izdelana sidrna glavica z ročnim glavičenjem. Žico za kable smo uporabljali iz uvoza, in sicer tako imenovano napuščeno žico (žarjena vlečena žica pri nizki tem peraturi) z mo­ dulom elastičnosti ca. 21.000 kg na m m 2. Napuščeno žico smo izbrali zato, ker je žica po odm otavanju ravna. P red napenjanjem kablov je bil izvršen račun napenjalnih sil in izvlečnih dolžin, upošte­ vajoč dejanske starosti betonov posameznih lamel. Račun izgub smo izvršili analogno postopku na ostalih naših tovrstnih objektih. Betoniranje zadnjih lamel na rečnih konzolah s pomočjo pomičnega opažnega odra Injiciranje kablov smo izvedli z injekcijsko maso, sestavljeno iz cementa, apnenčeve moke in vode, ki je bila pod pritiskom 5—6 atmosfer injici- rana v porozni beton, s katerim je bil izpolnjen ka­ belski žleb. Injiciranje je bilo izvršeno po cevkah, ki so bile nameščene v različnih etažah kabelskega žleba. Aprila 1963 smo prevzeli gradbena dela na ma­ gistrali v odseku od Partizanske do Tržaške ceste, junija dela pri gradnji železniških nadvozov in sep­ tem bra dela na Pobreški cesti in obeh pentljah na desnem bregu. Trasa m agistrale je bila ob prevzemu del na mnogih mestih pozidana z objekti in vgrajenimi instalacijami. Na rušenje nekaterih objektov smo morali čakati do oktobra (levi breg), drugih se je bilo treba začasno ali pa delno izogibati (KPD), kar je pogojevalo organizacijo zemeljskih del. Na desnem VOZIČEK 1 Shem atični prikaz gradnje konzol P ri uspešnem napredovanju del sta se k rak a vsakih deset dni zbližala za 7 m bregu, k jer poteka trasa v useku, smo izkopali 110 tisoč kubičnih m etrov m ateriala s povprečno glo­ bino izkopa 4 m. Izkop smo izvršili strojno z dvema bagrom a UB-1, s povprečnim učinkom 1800 m3 na dan in dosegli tudi zelo dobre u rne učinke: 85 m 3/h. Odvoz m ateriala, v nasip za form iranje bodoče dravske brežine ob desnem bregu v območju novega mostu smo izvršili s šestimi 5 m 3 dum parji »EVELING- BARFORD« ter dvem a, kamionoma kiparjem a na povprečno transportno razdaljo 500 m. Delo je po­ tekalo v dveh izm enah po 11 ur. Na mestih poru­ šenih objektov smo m orali z m iniranjem odstranje­ vati betonske tem elje in izvesti niz prekinitev in provizorij ev obstoječih kom unalnih naprav in ko­ m unikacij. Mimogrede povedano, je p ri izkopih stalno prisostvoval tudi organ civilne zaščite, ker smo p ri izkopu naleteli na dve neeksplodirani letal­ ski bombi. Na levem bregu, k jer je bilo treba vgra­ diti v odseku od novega mostu do Partizanske ceste ca. 7000 m 3 nasipa, smo mogli pričeti z zemeljskimi deli v oktobru, k a r je narekovalo uporabo gramoz- Polaganje arm a tu re in kablov nega m ateriala za gradnjo nasipov, da bi morebitno deževje preveč ne zavrlo napredovanja del. Odločili smo se za odstranitev vseh manj nosilnih tal v po­ vprečno globino 1 m pod niveleto bodočega planuma in na tako ustvarjeno osnovo izgradili nasip v gra­ mozu, pridobljenem na desnem bregu. Komprima- cijo nasipov in tam pona smo opravili z vibromaksi in vibracijskim i valji. V osi m agistrale na obeh bregovih poteka ka­ nalizacija v globini do 6 m etrov pod črto terena. & M ontaža nosilca Izkop za kanalizacijo smo opravili s skrepersko žlico na bagru UB-1 v tako širokem izkopu, da je razpi­ ranje v glavnem odpadlo. Transport betona in cevi na mesto vgrajevanja smo opravili z bagrom. Železniška nadvoza v trikotu o-b Tržaški cesti smo začeli graditi konec junija 1963, in to tako, da smo na dveh opuščenih tirih začeli z izkopom za stebre in tem elje stebrov objekta tik ob preostalih dveh tirih, po katerih se je nato normalno odvijal promet. Med gramozno jamo in progo je bil zagotov­ ljen samo minimalni predpisani profil. Z izkopom za tem elje smo začeli z obstoječega terena in je zato znašala globina izkopa v gnanem opažu do 8 m. Po zabetoniranju tem eljev in stebrov v tako izkopanih gradbenih jam ah smo izdelali opažni oder za ploščo mostne konstrukcije, oprtega na obstoječem terenu. Po dograditvi obeh nadvozov sta bila v vlakovni pavzi premeščena aktivna tira na nova nadvoza, teren pod nadvozom in m ed njim a pa strojno izko­ pan. Prom et po novih nadvozih je stekel 9. oktobra po uspešno prestani obremenilni preizkušnji. Z deli na rekonstrukciji Partizanske ceste in križišča Partizanske ceste z magistralo smo začeli 18. oktobra, ko je bil prom et s Partizanske ceste preusm erjen na obvoz. Vsa asfalterska dela na magistrali so izvedle delovne skupine »Nigrada« in cestnega podjetja Maribor. Med glavnimi gradbenimi deli je prišlo do iz­ raza tvorno sodelovanje z izvajalci raznih komunal­ nih del, kar je imelo za posledico pravočasno in nemoteno napredovanje vseh gradbenih del na magistrali. P ri izgradnji mostu je bil zaposlen stalen kader, ki si je pridobil bogate izkušnje že na mostovih v Ptuju, Podvelki in na drugih objektih v Dravski dolini. Temu je pripisati najpomembnejše dejstvo, da p ri delih na mostu podobno kot p ri delih na cestah ni bilo nobene hujše nezgode, kar nas ob zaključku gradbenih del navdaja z naj večjim zado­ voljstvom. B. Pipan, B. Hvastija, V. Cimperšek, J. Mušič: DESIGN AND EXECUTION OF THE NEW BRIDGE OVER THE RIVER DRAVA AT MARIBOR S u m m a r y The enterprise »Tehnogradnje« at Maribor designed and executed the new road bridge over the river Drava. Being the most representative bridge of this kind in Slovenia, it is at the same time technically the most interesting construction on a new arterial road through Maribor. The construction is made of prestressed con­ crete, the design of bridge being very up-to-date. The total length of the bridge is 304.30 m., the fly-over across Kneza Koclja Street being 35.10 m. long, another part of bridge over the exhibition place being 69.20 m. long, meanwhile the length of the main span over the river Drava is 100.00 m. The width of bridge is 22.00 m., the roadway of 18.00 m. and each of the foot-paths on both sides of the bridge of 2.00 m. The slope of bridge from the left to the right river bank is 0.3 %>. The bridge is constructed in a straight line, forming with the river bed axis the angle of 85°. The main construction across the river Drava is statically a Gerber girder with joints in the middle field. The prestressed concrete con­ struction has the concrete quality 300. The height of the construction is not constant, under the river girders being 6.15 m., in the middle of the middle field, and on the both ends of the edge fields being 1.72 m. The con­ struction of the new road bridge required the following built in materials: 9.152 cu. m. of concrete, 225 tons of wires, and 464 tons of steel reinforcements. At the exe­ cution of the bridge the enterprise »Tehnogradnje« made good use of the previous experiences gained during the design and construction of bridges over the river Drava at Ptuj and Podvelka, as well as during the execution of other prestressed concrete constructions. But the building of the bridge at Maribor set to the execution team the highest technical requirements. OBREMENILNA PREIZKUŠNJA CESTNEGA MOSTU ČEZ DRAVO V MARIBORU Inž. Stane Terčelj inž. Jurij Batagelj DK 624.058 : 624.21:625.745.1 (Drava-Maribor) Novi m ost p rek Drave je preizkušen. 48 kam ionov s skupno težo 520 ton je služilo kot obtežbeno brem e Preizkus levega krajnega polja Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij je izvršil omenjeno preizkušnjo v dneh od 16. do 18. novembra 1963. K ot obtežba so služili naloženi ka­ mioni (48 po številu) skupne teže ca. 520 ton. Namen preizkušnje je bil ugotoviti ponašanje mostne konstrukcije te r prim erjati izmerjene defor­ m acije in napetosti z računskimi. P reizkušnja je obsegala statični in dinam ični del. 1. S tatična preizkušnja a) kontrola vplivnioe za poveš konca konzole, b) obteževanje posameznih delov mostne kon­ strukcije. ad a) V ta nam en je bila im provizirana točkovna obrem enitev (6 kamionov vzporedno na mostu) po­ stavljena v različne položaje, in sicer: nad obrežni opornik, v sredino krajne razpetine, nad rečni opor­ nik, v sredino konzole, na konec konzole. P ri vseh teh položajih so bili m erjeni povesi konca konzole. Za te kakor tudi vse naslednje me­ ritve povesov sta bila uporabljena precizna nivelirja Zeiss Ni 004 z navarskima latama. ad b) Ta del preizkušnje je obsegal 5 različnih faz obremenitev: 1. faza: obremenjeno krajno levo polje, 2. faza: obrem enjena leva konzola in rešetka, 3. faza: obrem enjena desna konzola in rešetka, L JU B LJA N A r»M9iB OR SKICA 1 L J U B L J A N A M A R IB O R OSNOVA i FA Z A RAZBR 2. FAZA RAZBR. 3 FA ZA RAZBR S K I C » ?. 4. faza: obremenjeno krajno desno polje, 5. faza: ekscentrična obremenitev. Pred vsako od navedenih faz in po njej je bilo odčitano tudi stanje p ri razbremenitvi. M eritve so se vršile na 32 različnih mestih (16 na vzvodni in 16 na nizvodni strani mostu). M erilna mesta so v tlorisu razvidna iz skice št. 1. Poleg tega so bile m erjene tudi specifične defor­ macije glavnega nosilca v preseku nad opornikoma. V ta namen so bili uporabljeni tenzometri tipa Hug- genberger. Zasuk glavnih nosilcev nad podporo je bil kon­ tro liran s pomočj o klinometra. Ob tej priliki so bile razen na zgoraj om enjenih mestih še na 4 drugih nosilnih pozicijah glavnega nosilca, k jer je bilo predhodno merjeno krčenje in plezenje betona, kontrolirane specifične deform a­ cije. Tu je bil za m erjenje uporabljen deforme te r z natančnostjo 0,0001". P red obremenilno preizkušnjo in po njej so bile kontrolirane na 4 mestih napetosti v kablih. 2. D in a m ič n a p re iz k u šn ja V ta nam en so bile izm erjene vertikalne oscila­ cije konca konzole in sredine krajnega levoobrež- nega polja p ri prevozu težko naloženega kamiona s hitrostjo ca. 40 km/h. K er do sedaj še ni bila izvršena detajlna obde­ lava izm erjenih rezultatov, lahko v naslednjem na­ vedemo samo nekaj najvažnejših podatkov. Pod točko a) statičnega dela preizkušnje nave­ dena kontrola vplivnice za poveš konca konzole je dala ugodne rezultate. Na osnovi tako izm erjenih deformacij konstru irana vplivnica se dovolj dobro prilega izračunani. V naslednjem diagram u so podani rezultati me­ ritev treh značilnih faz obremenitve. 5.i<5 * 0 ,7 1 <4 «6 7® 3 K o n a c vconeoia de*n> d e l - S7,*fc -3,Ä7 */* Preostale deformacije so v vseh prim erih minimalne. Za navedene obrem enitve v zgornjih diagram ih so pre­ ostale deformacije podane v tabeli na levi. Izračunani upogibi so v splošnem 1,3—1,6-krat večji od izmerjenih. Razliko lahko delno pripišem o večjemu modulu elastičnosti betona, kakor je bil v računu predpostavljen za projektirano marko, te r delno tudi elastični vpetosti prekladne konstruk­ cije v opornik. Izm erjena nihanja konca konzole so podana v oscilogramu. Iz oscilograma je razvidno, da je koeficient sunka m anjši, kot je v statičnem računu upoštevan. podatki o materialih M o d u l a r n a o p e k a (nadaljevanje) KARAKTERISTIKE PREISKOVANIH TIPOV M odularni blok B — Dimenzije 285 X 185 X 135 mm (3 X 2 X 1,5 M), podformat 3 X 1 X 1,5 M in 3 X 2 X 1 M; — glede na velike dimenzije bloka ga je mogoče izdelati samo z določeno izvotljenostjo, ki mu da do­ ločeno težo na m3. Ta se bo gibala od 1200 do 1400 kg/m3; — format opeke omogoča zidanje zidov debeline 3 M (za zunanje zidove) in 2 M (za notranje zidove) ter s podf orma torn 3 X 1 X 1,5 M debeline zidov IM; — zunanji zidovi debeline 3 M (28,5 cm), izdelani iz modularnih blokov, imajo določene trdnosti (ca. 100 do 150 kg/cm2) in teže 1200 do 1400 kg/m3. Te debeline, trdnosti in izvotljenosti opek bodo ustrezale za dolo­ čene cone, tako v pogledu potresne varnosti kakor tudi toplotne izolacije. Po predpisih za potresno varnost bodo debeline 3 M in 2 M prišle v poštev za nižje ob­ jekte, glede toplotne izolacije pa za prvo in drugo cono (Primorska in področje Goriške), kolikor bo sprejet predlog JUS za toplotno zaščito stavb; — debelina 2 M (18,5 cm) za zvočno izolacijske stene med stanovanji in stopnišči ne bo ustrezala, ko­ likor ne bo teža blokov vsaj 1400 kg/m3; — čiste modularne debeline zidov omogočajo do­ sledno gradnjo po jugoslovanskih predpisih o modu­ larni koordinaciji; — velik format zahteva pri izdelavi precejšnjo točnost, predvsem glede mer oziroma toleranc; ■— višja stalna vlažnost zidov iz rešetkastih blokov povzroča pri manjših debelinah, torej 3 M, predvsem pri nestalno kurjenih prostorih v določenih merah po­ višanje vlage v zidovih, kar zmanjšuje toplotno izola­ cijo zidu. Pojav lažjega nastanka kondenzacije je po­ gojen s tem, da je rešetkasta opeka tudi lažja in ima zato manjšo toplotno akumulacijo. Švedska m odularna opeka ŠM — Dimenzije 254 X 120 X 85 mm, 3A podformat 187 X 120 X 85 mm; — zaradi enake tlorisne oblike opeke kot je NF so zveze, zidanje, oblike zaključkov in zidni elementi (dimniki itd.) enaki kot pri NF; — proizvodnja je lahka, posebno če se opeke iz­ delujejo z določeno izvotljenostjo; — debelina zidov iz teh opek ustreza zahtevam, ki jih postavlja gradbena tehnika, tj. dosegljive so po­ trebne trdnosti opek in zidov ter ustrezne toplotne in zvočne izolacije; — s temi debelinami je zadoščeno zahtevam, ki so zajete v predpisih o potresni varnosti; — opeka ŠM omogoča zaradi večjega volumena (1,3 NF) hitrejše zidanje, manjšo porabo malte in za­ radi manjšega števila reg boljšo toplotno izolacijo. Minimalno spremenjeni format glede na NF (dolžina 254 namesto 250 mm) omogoča modularno zidanje, tj. doseganje modularnih dolžin zidov, pri čemer so rege ustrezne debeline (po širini 1,3 mm). Po višini je opeka modularna (v = 8,5 cm), horizontalne rege znašajo 1,5 cm; — zidovi iz opeke ŠM 1,5 M, tj. iz zvišane opeke ŠM, imajo v pogledu trdnosti, toplotne izolacije, hi­ trosti zidanja in uporabe malte prednost pred opeko ŠM višine 8,5 cm. Zvišane mere osnovnih formatov so v inozemstvu splošno uveljavljene; — debeline zidov iz opeke ŠM znašajo za zunanje stene 4 M, tj. 39 cm, za notranje zidove pa 25 cm, kar je po jugoslovanskih predpisih o modularni koordina­ ciji dovoljeno. »Zidak 20« — Dimenzije 200 X 140 X 85 mm; — zidak 20 ima ekonomično uporabnost glede na to, ker se z njim dosežejo debeline zidov med 25 in 12 cm. Debelina 14 cm se v določenih primerih lahko koristno vključuje kot nosilna stena, debelina 20 cm pa kot nosilna in zvočna stena med stanovanji, pri čemer se obe debelini smatrata kot zid debeline 2 M. Format opeke 20 X 8,5 cm (1,33 NF) s srednjo luknjo je še mo­ goče brez težav izdelati kot poln zidak in je glede na to ekonomičen tako za proizvodnjo kot za gradnjo. Po­ leg tega ima še to prednost, da je koristno uporabljiv za dvojne, sestavljene zidove, ki se v inozemstvu veliko uporabljajo (za nosilne, predvsem pa za dobro izola­ cijske zunanje stene). ZIDNE ZVEZE IN ZAKLJUČKI Blok tipa B je v naši gradbeni praksi nov element. Da je zid iz teh blokov tehnično pravilen, mora biti grajen po enakih načelih kot veljajo za opeko NF, torej morajo biti rege posameznih slojev zamaknjene. Zid debeline 2 M. Glede na modularno gradnjo morajo biti stiki v zamiku 1 M, tj. na ’A bloka. Za za­ ključke zidov se zahtevat‘a torej dva prečna podfor- mata in sicer V» bloka in 2/s bloka. Dokler obeh teh podformatov industrija ne bo izdelovala, jih bo po­ trebno na gradbišču sekati, s tem pa lahko računamo z določeno izgubo materiala. Zid debeline 3 M. Širina bloka 2 M omogoča zamik na polovici bloka. Za zaključke je potreben vzdolžni podformat (V2 osnovnega bloka), katerega bo morala opekarska industrija izdelovati tudi za delilne zidove. V praksi bo treba za zidne zveze uveljavljati dve na­ čeli in sicer: — zidne rege posameznih slojev se ne smejo pre­ krivati; - - pri zaključkih zidov npr. pri oknih naj se upo­ rabljajo take zveze, da je pri stiku ali zaključku zidu vsaj en sloj v celem bloku (velja za zid debeline 2 M). Ob robovih zidov (okna, vrata) so namreč napetosti največje, zato pa naj bi bile tudi zveze čim boljše. Švedska modularna opeka ŠM. Zveze teh zidakov so klasične, torej take kot pri opeki NF. Zidne zveze in zaključki so izdelani na tehnično pravilen način, ker se zidne rege ne prekrivajo. Pri tem so dolžine zidov sodo modularne. Če so modularne mere lihe, npr. pri slopovih, potem se zidaki sekajo, kar pri normal­ nih manjših formatih ni problem. Zidanje s švedsko modularno opeko omogoča torej klasično vezavo in sicer s K podformati praktično zidanje brez sekanja, kolikor pa tovarniških podformatov ni, se izdelajo s sekanjem. Praktično se uporaba % podformata, izde­ lanega v tovarni, ne bo takoj uveljavila, glede na to, da tudi pri sedanji opeki NF, s sekanjem ni posebnih zamud. Kolikor pa bi prehajali na povečanje višine normalnega formata (1,5 M), bo postajala uporaba % , tovarniškega izdelka vedno bolj opravičljiva. Zidak 20. Zidanje s to opeko je enako kot pri zidu 12 cm iz opek NF. Pri zidu debeline 14 cm je opeka položena vzdolžno, pri debelini 20 cm pa prečno na dolžino zidu. V obeh primerih je zamik med posa­ meznimi sloji polovičen. MODULARNA GRADNJA IN TOLERANCE Industrijska gradnja stanovanj oziroma gradnja z industrijsko izdelanimi gradbenimi elementi postavlja gradbeništvu določene zahteve. Ena bistvenih takih zahtev je, da so gradbeni elementi v določenih nomi­ nalnih dimenzijah in z določenimi dopustnimi odsto­ panji, tj. minimalnimi in maksimalnimi tolerancami. Večji gradbeni elementi kot so okna, vrata, stro­ povi itd. morajo biti v čistih modularnih merah (n . M), na drugi strani pa so lahko manjši gradbeni elementi kot je opeka v modularnih ali semimodularnih merah. Važno pri tem je, da so izmere elementov take, da se pri sestavi rege sekajo z modularno mrežo na večjih ali manjših modularnih dolžinah n . M. Za modularne kot za semimodularne elemente pa so važne tolerance, za katere velja osnovno pravilo: — čim večji je zidni element, tem manjše morajo biti njegove tolerance. Za opeko tipa B (modularni blok) se vzamejo no­ minalne zidne rege debeline 15 mm in sicer tako ver­ tikalne kot horizontalne. Zidne vertikalne rege manj­ ših debelin je v praksi namreč zelo težko zapolnjevati glede na to, da so bloki razmeroma visoki. Kolikor bi prešli na lepljenje blokov drugega z drugim, bi lahko vzeli tanjše rege, toda tolerance zidnih elemen­ tov bi smele biti v tem primeru minimalne. Za opeko tipa ŠM bi lahko veljal v osnovi švedski standard, ki dovoljuje za posamezne zidake razmeroma velike tolerance (po dolžini + 16 in — 10 mm), na 10 kosov skupaj pa mora znašati toleranca komaj + 6 in — 4 mm. Kolikor bi držale te tolerance, bi lahko gra­ dili brez sekanja (z uporabo % zidaka) in z minimalno porabo malte. Pri proizvodnji opečnih elementov B ali ŠM bodo morale opekarne uvesti strogo kontrolo dimenzij opeke, ki bodo namenjene za modularno gradnjo brez se­ kanja, in sicer bo treba dosegati mere, ki jih npr. na­ vaja švedski standard, tako za posamezni element kot za 10 kosov skupaj. Pri tolerancah za 10 kosov je zna­ čilno, da je pozitivna toleranca vedno manjša od nega­ tivne. To ima svoj pomen: če je blok manjši, je zid z določenim povečanjem rege še vedno zadovoljivo teh­ nično izdelan, v primeru pa, da so bloki večji, torej da dopuščajo večje tolerance, se lahko zgodi, da brez sekanja določenih manjših modularnih dolžin sploh ne moremo izdelati. TRDNOSTNE PREISKAVE Preiskava modularnih blokov B je dala naslednje rezultate: -— teža posameznih blokov je variirala od 9,30 kg do 10,42 kg, poprečno 9,67 kg; — izvotljenost je znašala v poprečku 24,7%; — tlačna trdnost, določena na vzrocih iz dveh zlepljenih blokov: P re ra č u n a n a n a b ru to p re se k v k g /cm 2 71 102 90 77 113 popr. 91 min. 71 P re ra č u n a n a n a n e to p re sek v k g /cm 2 94 136 120 103 150 121 94 Iz blokov B zgrajena dva zidova dimenzije 100 X X 18,5 X 275 cm v podaljšani malti sta bila pri 28- dnevni starosti preskušena v 50-t stiskalnici na tlačno trdnost. Vertikalna centrična obtežba je delovala ena­ komerno po vsej ležiščni ploskvi. Med obremenjeva­ njem so bile merjene deformacije zidu na 4 mestih. Poprečna trdnost obeh zidov je znašala 38,9 kg/cm2. Na osnovi izvršenih preiskav zidov iz modularnega bloka B različnih trdnosti 91, 150 in 264 kg/cm2 bi bile za zidove v podaljšani malti primerne naslednje do­ pustne napetosti: M a rk a o p ek e 70 110 150 200 Dopustne nape- tosti v kg/cm2 h/d < 10 7,5 9,0 10,5 12,0 h/d < 14 6,0 7,5 8,5 9,5 Pri tem se marka opeke določa na vzorcih iz dveh zlepljenih blokov. Iz opeke ŠM v podaljšani malti sezidani zidovi so dali pri obremenitvi s centrično tlačno silo v 5001 sti­ skalnici naslednje poprečne trdnosti: zid debeline 12 cm zid debeline 25 cm zid debeline 25 cm zid debeline 39 cm 38,1 kg/cm2 (viš. zidakov 1 M) 36,6 kg/cm2 (viš. zidakov 1 M) 50,3 kg/cm2 (viš. zidakov 1,5 M) 27,5 kg/cm2 (viš. zidakov IM) Iz rezultatov preiskav lahko sklepamo, da kažejo opeke oziroma zidovi, sezidani iz teh oblikovancev, splošni karakter zidov iz NF. Zidovi v debelini 12 cm, 25 cm in 40 cm se obnašajo normalno kot zidovi iz na­ vadne zidne opeke, prav tako tudi zidovi iz oblikovan­ cev višine 1,5 M. Za zidovje iz tovrstne opeke lahko torej privzamemo dopustne napetosti po kriterijih, ki so objavljeni v dokumentaciji DGA-63. Za presojo o nosilnosti zidov iz »zidakov 20« so bili sezidani 4 poskusni zidovi normalne etažne višine ca. 2,70 m in dolžine ca. 1,0 m. Dva zidova sta imela debe­ lino 20 cm, dva pa 14 cm. Vezivo je bilo pri vseh po­ daljšana malta. Zidovi so pri starosti 28 dni ob preskusu na cen- trični pritisk dali naslednje poprečne tlačne trdnosti: oba zidova debeline 14 cm sta dala 44,0 kg/cm2, debe­ line 20 cm pa 43,3 kg/cm2. Pri varnostnem faktorju 4 bi bile dopustne napetosti okoli 11 kg/cm2 in sicer za vitkost 19,3 in 13,5. TOPLOTNE PREISKAVE Merjenje toplotne prevodnosti je bilo izvršeno v komorni toplotni aparaturi, ki omogoča kontroliranje toplotnih režimov in ugotavljanje prehodov toplotne energije. Iz preiskave toplotne prevodnosti zidu debeline 28,5 cm (31,3 cm z ometom), izdelanega iz modularnih blokov B pri vlagi 3,5% ter preiskav istega, popol­ noma suhega zidu dobimo vrednosti: X = 0,52 kcal/mh »C in koeficient celotnega toplotnega prehoda: k = 1,26 kcal/m2h »C Enako so bili izvrednoteni rezultati preiskave zidu debeline 39 cm (obojestranski omet) pri 3 % vlage in preiskave istega, popolnoma suhega zidu. Koeficient toplotne prevodnosti za 2,5%> vlage znaša: X = 0,59 kcal/mh °C in koeficient celotnega toplotnega prehoda: k = 1,09 kcal/m2h °C Na osnovi navedenih zaključkov, izvršenih meritev v okviru preiskav z modularnimi opečnimi oblikovanci, drugih meritev in navajanj tuje literature so podane računske vrednosti koeficientov toplotne prevodnosti, ki so bile predlagane s strani ZRMK v okviru predloga JUS za toplotno izolacijo v gradbeništvu. 1. Zid iz polne opeke (izvotljenosti 0—15%); y = 1800 X = 0,65 y = 1600 X = 0,55 y = 1400 X = 0,50 2. Zid iz rešetkastih blokov (izvoljenost 15—30 %): y = 1400 X = 0,55 y = 1200 X = 0,50 Koeficienti »k« za zunanje zidove, izračunani na podlagi zgoraj navedenih vrednosti zid iz polne opeke teže 1800 kg/m3 in debeline 38 cm (ometan): k = 1,22 kcal/m2h °C zid iz polne opeke teže 1700 kg/m3 (poprečna teža opek v Sloveniji) in debeline 38 cm: k = 1,16 kcal/m2h °C prečna izolacija dobra, posamezne frekvence pa so v stavbi premalo izolirane. Pri običajni opeki in debelini zidu 20 cm leži koin- cidenčna frekvenca neugodno v sredini frekvenčnega polja, tj. okoli 150 do 250 Hz. Zato je pri opečnih zi­ dovih akustična izolacija resnično dobra pri debelinah ca. 40 cm. Pregled izolativnosti opečnih sten (po teoretičnih izračunih): Polna opeka debelina zidu 39 cm: a) teža 1800 kg/m3 — 750 kg/m2 b) teža 1600 kg/m3 — 670 kg/m2 c) teža 1400 kg/m3 — 620 kg/m2 debelina zidu 25 cm: a) teža 1800 kg/m3 — 500 kg/m2 (merjeno 50 db, Bruckmayer) b) teža 1600 kg/m3 — 470 kg/m2 c) teža 1400 kg/m3 — 440 kg/m2 debelina zidu 12 cm: a) teža 1800 kg/m3 — 260 kg/m2 Luknjičava opeka debelina zidu 25 cm a) teža 1800 kg/m3 — 480 kg/m* b) teža 1600 kg/m3 — 440 kg/m2 c) teža 1200 kg/m3 — 400 kg/m2 R ešetkasta opeka (25 do 30 %) debelina zidu 25 cm: a) teža 1400 kg/m3 — 440 kg/m2 (merjeno 51 db, Bruckmayer) b) teža 1200 kg/m3 — 400 kg/'m2 izol. Rm = 54,3 db izol. Rm = 53,3 db izol. Rm = 52,6 db izol. Rm = 50,8 db izol. Rm = 50,3 db izol. Rm = 48,8 db izol. Rm = 45,5 db izol. Rm = 30,4 db izol. Rm = 49,8 db izol. Rm = 48,8 db izol. Rm = 49,9 db izol. Rm = 48,8 db Zid iz polne opeke teže 1600 kg/m3 in debeline 38 cm (z ometom): k = 1,09 kcal/m2h °C Zid iz rešetkaste opeke teže 1400 kg/m3 in debeline 39 cm (z ometom): k = 1,06 keal/'m2h °C Zid iz rešetkaste opeke teže 1200 kg/m3 in debeline 39 cm: k = 0,99 kcal/m2h °C Polna opeka (5 %) debelina zidu 20 cm a) teža 1800 kg/m3 — 390 kg/m2 izol. Rm = 48,5 db (merjeno 48,0 db ZRMK) R ešetkasti bloki 25 do 30 %) debelina zidu 28,5 cm a) teža 1400 kg/m3 — 470 kg/m2 izol. Rm = 50,3 db b) teža 1200 kg/m3 — 410 kg/m2 izol. Rm = 48,9 db Zid iz rešetkastih blokov teže 1400 kg/m3 in debe­ line 28,5 cm: k = 1,33 kcal/m2h °C Zid iz rešetkastih blokov teže 1200 kg/m3 in debe­ line 28,5 cm: k = 1,25 kcal/m2h °C debelina zidu 18,5 cm a) teža 1400 kg/m3 — 340 kg/m2 izol. Rm = 47,8 db (merjeno 49 db, ZRMK) b) teža 1200 kg/m3 — 290 kg/m2 izol. Rm = 46,5 db Stena iz m odularnih blokov B — meritev na ZRMK AKUSTIČNE PREISKAVE Stanovanjski prostori morajo biti iz higienskih razlogov dovolj zavarovani proti zunanjemu hrupu, prav tako tudi primerno izolirani proti sosednjim sta­ novanjem in stopnišču. Kriterij za presojo zadostne zvočne izolacije je za stene v stanovanjskih stavbah minimalno 48 db. Za kvaliteto izolacije pa je enako važna še izola­ cija zidov proti posameznim frekvencam. Vrednosti teh izolacij se nanašajo v frekvenčni diagram. Nadaljnji kriterij je koincidenca merskih frekvenc in ustreznih frekvenc po diagramu. Tako se lahko zgodi, da je po­ debelina s t e n e ..............................................18,5 cm površina s t e n e ................................................8,4 m2 teža s t e n e ....................................................... 350 kg/m2 prostorninska teža s t e n e ....................... 1680 kg/'m3 srednja vrednost zvočne izolacije . . . 49 db Stena iz »zidaka 20« — meritev na ZRMK debelina s t e n e .......................................... 20 + 3 cm površina s t e n e .......................................... 8,58 m2 teža s t e n e ................................................... 390 kg/m2 prostorninska teža s t e n e ....................... 1700 kg/m3 srednja vrednost zvočne izolacije . . . 48 db B. F. STROKOVNA EKSKURZIJA V LONDON Naša Zveza je organizirala strokovno ekskurzijo v London na veliko mednarodno gradbeno razstavo (In­ ternational Building Exhibition) v času od 22. do 29. novembra. Ekskurzije se je udeležilo 68 slovenskih gradbenikov, katerim se je priključilo še 22 gradbe­ nih inženirjev in tehnikov iz Beograda in Novega Sada. Pot je vodila skupino najprej v Rotterdam, kjer si je ogledala stalni gradbeni center, novi predel me­ sta in pristanišče. Na poldnevnem izletu so naši grad­ beniki obiskali tudi Amsterdam. V Londonu je bil organiziran ogled razstave na razstavišču Olympia. Vsak udeleženec je dobil brez­ plačno permanentno vstopnico in katalog razstavljal- cev. Sprejeti so bili tudi v mednarodni klub. Naši gradbeniki so dobili na razstavi neomejeno prospektov in tehničnih podatkov, da so kar dobro obloženi zapu­ ščali razstaviščni prostor. Mnogi so si ogledali še stalno gradbeno razstavo v Londonu, ostali čas pa porabili za ogled mesta, galerij, muzeja voščenih lutk itd. Po izjavi udeležencev je bila ekskurzija kljub veliki skupini tehnično dobro pripravljena. Zaslugo za to ima v prvi vrsti Kompas, ki jo je tehnično organiza­ cijsko pripravil. Na poti do Rotterdama so bili rezer­ virani turistični spalniki, na ladji v obe smeri pa le­ žišča v kabinah. Tako so imeli naši gradbeniki vsaj nekaj udobja na sicer dokaj naporni ekskurziji. M . V . OBČNI ZBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV ZA SLOVENIJO Dne 18. decembra je bil občni zbor Sindikata grad­ benih delavcev za Slovenijo. V imenu Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije se ga je udeležil pred­ sednik tov. inž. France Bajželj, ki je izrazil željo za tesnejše sodelovanje republiškega odbora z Zvezo pred­ vsem pri premagovanju tehniških in kadrovskih pro­ blemov v gradbeništvu. Razprava je dala poseben poudarek vprašanju na­ ših tehniških in drugih kadrov, ki so dejansko osnova za realizacijo velikih nalog našega gradbeništva. Ugo­ tovljeno je bilo, da nam strokovnih kadrov primanj­ kuje, nujno potrebno pa bo tudi dvigniti njihov stro­ kovni nivo. Republiški sindikalni odbor bo sklical plenum v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi organizacijami za čim hitrejše reševanje že kritičnih problemov stro­ kovne ravni tehniškega in ekonomskega kadra v grad­ beni operativi. Na občnem zboru so bile zelo ostro kri­ tizirane naše srednje, višje in visoke šole v pogledu učnih programov. Naša Zveza je že večkrat opozarjala, da je popol­ noma neurejeno vprašanje tehniške vzgoje in rasti pri­ pravnikov, zato je sodelovanje med sindikatom grad­ benikov in našo organizacijo tudi pri reševanju tega problema nujna in zelo aktualna. M . V . G r a d b e n i v e s t n i k v l e t u 1 9 6 3 P o v e č k o t e n o le tn i p r e k in i t v i v le t ih 1961-62 je o d ja n u a r ja d o d e c e m b r a 1963 i z š lo 12 š te ­ v i l k » G r a d b e n e g a v e s tn ik a « , ta k o k o t j e b ilo p la n ir a n o v z a č e tk u le to š n je g a le ta , k o j e » G ra d b e n i v e s tn ik « s to p i l n a n o v o p o t s v o je g a o b s to ja . N a š i g r a d b e n ik i so v z a d n j ih le tih m o č n o č u ti l i p o m a n jk a n je s tr o k o v n e r e v i j e s p o d r o č ja g r a d b e n iš tv a , g la s i la , k i b i p r in a š a lo n e sa m o v is o k o s tr o k o v n e č la n k e , k i z a n im a jo le z e lo o m e je n k ro g b r a lc e v , t e m v e č tu d i a k tu a ln e p r i s p e v k e z v seh p o d r o č i j u d e js t v o v a n ja g r a d b e n ik o v . Z a to je b i la p o b u d a , k i jo j e k o n ec le ta 1962 s p r o ž i l r e p u b l i š k i S e k r e ta r ia t z a in d u s tr i jo in g r a d b e n iš tv o g le d e i z d a ja n ja ta k š n e r e v i je , s p o n ta n o in ž i v o p o d p r ta s s tr a n i š te v i ln ih n a š ih s tr o k o v n ih z a v o d o v in p o d je t i j , k a k o r tu d i s s tr a n i č la n o v in u p r a v e Z G IT . N a s k u p n e m s e s ta n k u p r e d s ta v n ik o v te h u s ta n o v in p o d j e t i j v z a č e tk u ja n u a r ja le to s so b ile d o lo č e n e n o v e p r o g r a m s k e o sn o v e z a » G r a d b e n i v e s tn ik « in p o s ta v l je n j e b i l o k v ir n i p la n z a le to 1963. S te m s e v e d a še n iso b i l i re še n i v s i p r o b le m i. P o tr e b n a j e b i la v r s ta u k r e p o v o r g a n iz a c ijs k e g a , te h n ič n e g a in e k o n o m s k e g a z n a č a ja , s k a te r im i j e b ilo z a g o to v l je n o re d n o iz h a ja n je r e v i je . T e ž a v e so b i le n e m a jh n e , v e n d a r je z z d r u ž e n im i p r i z a d e v a n j i v s e h n a š ih p o d je t i j in u s ta n o v in z u č in k o ­ v i to p o d p o r o n a š ih v o d i ln ih g r a d b e n ik o v u s p e lo u r e d n iš k e m u o d b o ru » G r a d b e n e g a v e s tn ik a « i z ­ d a t i v le tu 1963 p la n ir a n ih 12 š t e v i lk r e v i je . V e d e t i m o ra m o n a m re č , d a j e z a to b i lo tr e b a z a g o to ­ v i t i v e č k o t 6 m il i jo n o v d in a r je v s r e d s te v , k e r s ta n e en a š t e v i l k a v n a k la d i 2000 i z v o d o v v e č k o t 500.000 d in a r je v . P r i te m je n iv o h o n o ra r je v , ta k o a v to r s k ih k o t u r e d n iš k ih , p o d n iv o je m h o n o ra r ­ j e v so r o d n ih r e p u b l i š k ih in z v e z n ih r e v i j . V sa ta s r e d s tv a so p r i s p e v a la n a ša g ra d b e n a , p r o je k t i v n a in in s ta la c i js k a p o d je t ja , n a š i z a ­ v o d i in u s ta n o v e , z n a ro č ilo m o g la so v in z g o s p o d a r s k o n a ro č n in o r e v i je , v m a n jš i m e r i p a tu d i č la n s tv o s s v o j im i č la n a r in a m i. » G r a d b e n i v e s tn ik « n i d o b i l p r a k t i č n o n ik a k r š n e m a te r ia ln e p o d ­ p o r e n e o d r e p u b l i š k ih , n e o d z v e z n ih in s t i tu c i j a li f o n d o v z a t is k , k l ju b n e n e h n im p r iz a d e v a n je m u r e d n iš k e g a o d b o r a . G le d e n a u v id e v n o s t v s e h p r i z a d e t ih č i n i t e l j e v v g r a d b e n iš tv u p a j e » G r a d b e ­ n e m u v e s tn ik u « u s p e lo z a k l ju č i t i p o s lo v n o le to b r e z izg u b e . U r e d n iš k i o d b o r iz r e k a n a te m m e s tu v s e m p o d je t je m , z a v o d o m , u s ta n o v a m in p o s a m e z n i­ k o m , k i so s s v o jo m a te r ia ln o in s tr o k o v n o p o d p o r o o m o g o č il i r e d n o iz h a ja n je » G r a d b e n e g a v e s t ­ n ik a « v le tu 1963, p r is r č n o z a h v a lo in p r ič a k u je , d a b o » G r a d b e n i v e s tn ik tu d i v le tu 1964 d e le ž e n e n a k e p o d p o r e in r a z u m e v a n ja . P o d j e t j e z a v i s o k e g r a d n j e M A R I B O R s konstrukcijskim oddelkom, mizarsko in kovinsko delavnico ter avtoparkom Klavniška ulica št. 13 Telefon št. 20-72 Zaupajte dela Splošnemu gradbenemu podjetju N O V O M E S T O ki vsa naročila opravi kvalitetno, konkurenčno in v postavljenih rokih \ '