Htr. 4
„S L O V E N K
St. 7
Ob luninem svitu.
Mirno mila luna jadra,
Ljubko zvezdice gore;
Vsa narava tiho spava
Glej ! — a vendar vse cvete.
Po livadah nežno belili,
Tisoč deniantov leži,
In po logu in po gaju.
Tisoč svečic mi gori
Ali — če demanto v iščem,
Mi tu v roki — vsi skopiic,
In če z drevja snamem sveče,
Se mi v roki — vse tope.
Demant tak je sreča naša !
V milem svitu se žari. —
Jedva se zave duh sreče —
Sreče mile tu več ni !
Mirica.