VI, številka 25, 16. decemeber 1994 Cena 145,00 SIT Božiček prihaja v Mozirje Zadruga mozirje ■ Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. ZAOHUZHIM CIANOW, HUP6LM Šl mfmttMM- HVALA ZA V iZTLHAJOGCm LEW. tmi ¥ LEW, m Lffl mum vam 0 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje___________________ Pripis obresti pri tekočih računih Banka z mesečnim obračunom in pripisom obresti imetnikom tekočih računov zagotavlja boljši pregled nad poslovanjem s sredstvi na tekočem računu, s tem pa tudi možnost za racionalnejše ravnanje z denarjem. 0 višini pripisanih obresti banka imetnike seznanja s prvim rednim izpiskom v mesecu. V izpisku so posebej navedene obresti na pozitivno stanje in obresti na dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. Ob koncu meseca se izvrši kompenzacija med obrestmi od pozitivnega in negativnega stanja na tekočem računu. Za tako dobljeni znesek obresti se poveča oziroma zmanjša stanje sredstev na tekočem računu na koncu meseca. Čeki, ki prispejo z ustrezno valuto upoštevajo pri obračunu in pripisu v naslednjem mesecu. Banka posebej opozarja tiste imetnike tekočih računov, ki koristijo limit - dovoljeno prekoračitev stanja na tekočem računu, da le-tega ne izkoristijo v celoti, oziroma morajo zadnji dan v mesecu zagotoviti sredstva za pokritje negativnih obresti iz naslova koriščenja limita, ker se lahko zgodi, da po pripisu obresti postane tekoči račun negativen, zaradi pripisa obračunanih negativnih obresti. V primeru nedovoljenega negativnega stanja na tekočem računu, banka proti imetniku izvaja sankcije, ki so odvisne od višine nedovoljene prekoračitve. Da bi si lažje predstavljali, kakšne obremenitve lahko prekoračitev stanja na računu pričakujete za mesec december 1994, navajamo naslednji primer: mesec število prekoračitev letna mesečna znesek ________dni________v SIT_______obr.mera obr.mera neg.obr. december 31 100.000,00 41,80 3,01 3.010,64 Če bi bil tekoči račun ves mesec december v minusu za 100,000,00 SIT, bi bil 31.12.1994 obračunan znesek obremenitve 3.010,64 SIT. P.E. TRGOVINA MOZIRJE Savini sk a ul. 1 Telefon 063 /832 815 hvala ZA OBISK PRAVA TRGOVINA ZA VAS AVTO \M_ gžIM. ~MIMl M NaSlP Nica Mozirje pred Božičem foto: Vlado Lamut Volitve so (skoraj) mimo m Volili smo in izvolili: imamo tri nove župane in eno županjo Občina ne bo solastnik podjetja Glin Pohištvo 91 Mizarstvo Kovač z marljivim delom do zavidljivih rezultatov Nejasnosti med Komunalo in skladom ni več Pogovor župani z županjo in novih občin Kako so Mozirju, na miklavževali v Nazarjah in Rečici Dogodek leta - lokalne volitve v novih občinah -so skoraj že mimo. Svetniki so znani, v nedeljo pa bo potekal drugi krog volitev za župane. V Zgornji Savinjski dolini že imamo tri nove župane: Jakoba Presečnika v občini Mozirje, Ivana Purnata v občini Nazarje in Tonija Riflja v občini Gornji Grad ter eno županjo, za zdaj edino v Sloveniji, Anko Rakun v občini Ljubno ob Savinji. Odločitev o županu občine Luče pa je še negotova, saj se bosta med sabo še enkrat pomerila Zamernika, Albin in Mirko, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Po doslej znanih informacijah so volitve na našem območju potekale v skladu z zakonskimi določili in treba je reči, da je bilo tudi oglaševanje že precej bolj urejeno kot pred leti. Svetnike in župane pa seveda že skrbi, kdaj se bodo prvič sestali, saj bo organizacijskih opravil v začetku njihovega mandata gotovo ogromno. Vsekakor lahko pričakujemo večmesečni prehodni rok, v katerem se bodo posamezne pristojnosti postopno prenesle na nove občine in njihove organe. Veliko nejasnosti, tudi glede financiranja, za zdaj še ostaja. Nezadržno pa se približuje tudi konec letošnjega leta. Kar precej dogodkov se odvija v teh dneh in čisto za vse je v tej številki zmanjkalo prostora. Svoj prostor bodo našli v prihodnji, zadnji letošnji številki, ki bo praznično obarvana, kot se spodobi, izšla že prihodnji petek, tik pred Božičem. Da prihaja čas praznikov, vas opozarja tudi naslovnica današnje številke, ki prikazuje idilično podobo Mozirja. Tamkaj jih bo tudi letos obiskal Božiček s svojim pravljičnim spremstvom. Voščila in vse ostalo pride na vrsto torej čez teden dni, do takrat pa lep pozdrav! In ne zamerite nam kakšne napakice, ki je nastala zaradi uvajanja novega računalniškega programa za oblikovanje besedil. Vsaka stvar pač potrebuje nekaj časa, da se otrese začetnih težav. Vaš, Franci Kotnik IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p.. Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Karolina Grudnik, Ciril Sem, Tomaž Pajk. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in forografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. VOLITVE Volili smo in izvolili Večji del letošnjih lokalnih volitev je za nami. V prvem krogu so bili izvoljeni štirje župani (le v občini Luče je potreben drugi krog) in vsi svetniki, razen v občini Luče, kjer so- krajani krajevne skupnosti Solčava skoraj stoodstotno (le eden volivec je ravnal drugače) bojkotirali volitve. Rezultate z vsemi podrobnostmi si lahko ogledate v nadaljevanju in si ustvarite lastno sliko o tem, kdo je na volitvah največ pridobil in kdo največ izgubil. Za razliko od drugih medijev lahko v prispevku najdete tudi podatke, koliko glasov so dobili tisti, ki niso bili izvoljeni. In kot je dejal eden od volivcev: “Nasvidenje na naslednjih volitvah!” KF, foto: Ciril Sem O IZIDU POROČILO VOLITEV V OBČINI GORNJI GRAD DNE 4.12.1994 I. Na volitvah za ŽUPANA občine Gornji Grad, ki so bile dne 4.12.1994, je občinska volilna komisija občine Gornji Grad ugotovila naslednji volilni izid: - v volilni imenik je bilo vpisano 2045 volilcev - skupaj je glasovalo 1435 volilcev ali 70,17% - neveljavnih glasovnic je bilo 75 - posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: RIFELJ Toni 683 glasov ali 50,22% veljavnih oddanih glasov MAVRIČ Edi 378 glasov ali 27,79% veljavnih oddanih glasov MIKLAVC Franc 299 glasov ali 21,99% veljavnih oddanih glasov Glede na strokovno navodilo Republiške volilne komisije z dne 30.11.1994 in tolmačenja Službe vlade Republike Slovenije za zakonodajo z dne 5.12.1994, občinska volilna komisija ugotavlja, da je za župana izvoljen RIFELJ Toni, ker je dobil večino glasov, oddanih na veljavnih glasovnicah. II. Glede volitev ČLANOV OBČINSKEGA SVETA občine Gornji Grad, je občinska volilna komisija ugotovila naslednji volilni izid: VOLILNA ENOTA ŠT. 1 GORNJI GRAD - v volilni imenik je bilo vpisanih 714 volilcev - skupaj je glasovalo 519 volilcev ali 72,69% - neveljavnih glasovnic je bilo 23 - posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: št. % oddanih veljavnih JAKOB FILAČ glasov glasov 1. 379 76,41% 2. RUDI STAKNE 83 16,73% 3. FRANC PUSTOSLEMŠEK 130 26,21% 4. IVAN STERGAR 142 28,63% 5. MILAN MOČNIK 87 17,54% 6. ANA STAKNE 122 24,60% 7. ZDENKO PURNAT 178 35,89% 8. VILI KRAJNC 48 9,68% 9. JANEZ ŠTIGLIC 45 9,07% 10. JOŽE POZNIČ 58 11,69% 11. NADA OGRADI 147 29,64% VOLILNA ENOTA ŠT. 2 FLORJAN, LENART IN DEL DOLA - v volilni imenik je bilo vpisanih 287 volilcev - skupaj je glasovalo 209 volilcev ali 72,82% - neveljavnih glasovnic je bilo 28 - kandidat VALENTIN MAVRIČ je dobil 181 glasov ali 100% od oddanih veljavnih glasov. VOLILNA ENOTA ŠT. 3 BOČNA - v volilni imenik je bilo vpisanih 526 volilcev - skupaj je glasovalo 353 volilcev ali 67,11% - neveljavnih glasovnic je bilo 17 - posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: št. % oddanih glasov veljavnih glasov 1. NIKO PURNAT 126 37,50% 2. DANI TRBOVŠEK 126 37,50% 3. ANA SIVEC 55 16,37% 4. FRANC TEVŽ 1 17 34,82% 5. STANE ZAGOŽEN 90 26,79% 6. IVAN MIKEK 61 18,15% 7. MARKO POTOČNIK 195 58,04% 8. MARKO ROČNIK 123 36,61% 9. MARIJA RIHTER 76 22,62% VOLILNA ENOTA ŠT. 4 TIROSEK, ŠMIKLAVŽ IN DEL DOLA - v volilni imenik je bilo vpisanih 518 volilcev - skupaj je glasovalo 340 volilcev ali 65,63% - neveljavnih glasovnic je bilo 11 - posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: VOLITVE ’94 ŠD Št. % oddanih VE ŠT. 1 1. JAKOB FILAČ glasov veljavnih glasov 2. ZDENKO PURNAT 1. MOJCA HRIBERNIK 55 16,72% 3. NADA OGRADI 2. IRENA ŽEROVNIK 169 51,37% VE ŠT. 2 4. VALENTIN MAVRIČ 3. JOŽE PETEK 167 50,76% VE ŠT. 3 5. MARKO POTOČNIK 4. IVAN ŠINKOVEC 42 12,77% 6. DANI TRBOVŠEK 5. RAFKO KERZNAR 135 41,03% 7. NIKO PURNAT 6. FRANC MAVRIČ 152 46,20% VE ŠT. 4 8. JOŽE PETEK 7. TONE SUHOVRŠNIK 109 33,13% 9. IRENA ŽEROVNIK 8. BRANKO KRZNAR 61 18,54% 10. FRANC MAVRIČ 9. SILVO RESNIK 35 10,64% Občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili v občinski svet OBČINSKI občine Gornji Grad, izvolji mi naslednji kandidati: Danica 1 PREDSEDNICA POROČILO O IZIDU VOLITEV V OBČINI LJUBNO DNE 4.12.1994 I. Na volitvah za ŽUPANA Občine Ljubno ob Savinji je Občinska volilna komisija Občine Ljubno ob Savinji ugotovila naslednji volilni izid: - v volilni imenik je bilo vpisanih 2138 volivcev - skupaj je glasovalo 1159 volivcev ali 54,21% - neveljavnih glasovnic je bilo 433 - kandidatka je dobila naslednje število glasov: ANA RAKUN 726 glasov ali 100,00% veljavnih oddanih glasov oziroma 62,64% oddanih glasovnic Občinska volilna komisija ugotavlja, da je za župana Občine Ljubno ob Savinji izvoljena ANA RAKUN. II. Na volitvah za ČLANE OBČINSKEGA SVETA občine Ljubno ob Savinji ugotovila naslednji volilni izid: VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - v volilni imenik je bilo vpisanih 649 volivcev - skupaj je glasovalo 409 volivcev ali 63,02% - neveljavnih glasovnic je bilo 28 posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: - neveljavnih glasovnic je bilo 14 - posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: kandidat 1. CVETO MAROVT 2. BOGDAN GROHAR 3. MATIJA NASTRAN 4. JOŽE JAMNIK 5. FRANC VALTE 6. PRIMOŽ BUDNA 7. JOŽE ROBIDA 8. DRAGO POVH 9. RAJKO PINTAR št. glasov 165 44 60 95 73 194 90 80 225 VOLILNA ENOTA ST. 2 - v volilni imenik je bilo vpisanih 351 volivcev - skupaj je glasovalo 190 volivcev ali 54,13% - neveljavnih glasovnic je bilo 12 - posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: kandidat št. glasov 1. DANIJEL TOSTOVRŠNIK 74 2. STANKO ZAGOŽEN 116 3. ANA KLADNIK 65 4. PAVEL PUKART 77 VOLILNA ENOTA ŠT. 3 - v volilni imenik je bilo vpisanih 460 volivcev - skupaj je glasovalo 216 volivcev ali 46,96% kandidat 1. RADO KLADNIK 2. FRANC OBOJNIK 3. ZLATKO VITANC 4. MARIJA PODKRIŽNIK 5. VINKO JERAJ št. glasov 86 26 72 78 117 VOLILNA ENOTA ST. 4 - v volilni imenik je bilo vpisanih 678 volivcev - skupaj je glasovalo 344 volivcev ali 50,74% - neveljavnih glasovnic je bilo 44 - posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: kandidat št. glasov 1. KARL ČOPAR 131 2. FRANC TERBOVŠEK 182 3. RUDOLF KOKAL 73 4. RAFKO BEZOVŠEK 121 5. FRANC GOVEK 179 6. ANTON PEVC 105 Občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili v občinski svet Občine Ljubno ob Savinji izvoljeni naslednji kandidati: VOLILNA ENOTA ŠT. 1 1. RAJKO PINTAR 2. PRIMOŽ BUDNA 3. CVETO MAROVT 4. STANKO ZAGOŽEN 5. PAVEL PUKART 6. VINKO JERAJ 7. RADO KLADNIK 8. FRANC TERBOVŠEK 9. FRANC GOVEK 10. KARL ČOPAR Občinska volilna komisija Občine Ljubno ob Savinji pri svojem delu ni ugotovila nepravilnosti pri glasovanju na voliščih oz. pri delu volilnih odborov, ki bi lahko vplivale na izid volitev (izvolitev župana in članov občinskega sveta.) Predsednik Občinske volilne komisije Božidar Blagovič VOLILNA ENOTA ST. 2 VOLILNA ENOTA ST. 3 VOLILNA ENOTA ST. 4 POROČILO O IZIDU VOLITEV V OBČINI LUČE OB SAVINJI DNE 4.12.1994 L Skupni rezultati udeležbe v občini 6. ALOJZIJ SELIŠNIK 194 63,82% - skupno število volivcev z območja občine 1762 ŠT. VOL. ENOTE: 2 - skupaj glasovalo 924 volivcev oddanih gl.: 231, naveljavnih gl.: 8, veljavnih gl.:223 - procent udeležbe v občini 52,44% kandidat št. glasov % glasov II. Udeležba na voliščih 1. JOŽE MOLIČNIK 176 78,92% vol. ime volišča volivcev gl .skupaj % ud. 2. JANEZ ZAMERNIK 132 59,19% 25 LUČE 1 449 326 72,61 3. STANISLAV BEZOVNIK 107 47,98% 26 STRUGE 331 224 67,67 ŠT. VOL. ENOTE: 3 27 PODVOLOVLJEK 182 142 78,02 oddanih gl.: 223, neveljavnih gl.: 7, veljav, gl.: 216 28 SOLČAVA 457 1 0,22 kandidat št. glasov % glasov 34 LUČE 2 343 231 67,35 1. ANTON BREZNIK 47 21,76% lil. Skupni rezultati glasovanja za ŽUPANA v občini 2. KRISTIJAN GERMELJ 95 43,98% oddanih gl.: 924, neveljavnih gl.: 20, veljav, gl.: 904 3. MARJAN OŠEP 75 34,72% kandidat št. glasov % glasov ŠT. VOL. ENOTE: 4 1. ALBIN ZAMERNIK 425 47,01% oddanih gl.: 140, neveljavnih gl.: 4, veljavnih gl.: 136 2. MIRKO ZAMERNIK 372 41,15% kandidat št. glasov % glasov 3. TOMAŽ MAROLT 107 11,84% 1. VINKO ŠPEH 47 34,56% IV. Skupni rezultat glasovanja za OBČINSKI SVET v volil- 2. STANKO PLESNIK 91 66,91% nih enotah IZVOLJENI SVETNIKI OBČINE ŠT. VOL. ENOTE: 1 LUČE: oddanih gl.: 320, neveljavnih gl.: 16, veljav, gl.: 304 1. ANTON PEČOVNIK kandidat št. glasov % glasov 2. CIRIL ROSC 1. TOMAŽ MAROLT 110 36,18% 3. ALOJZIJ SELIŠNIK 2. ANTON PEČOVNIK 151 49,67% 4. JOŽE MOLIČNIK Predsednica občinske 3. MARTIN PAHOVNIK 103 33,88% 5. JANEZ ZAMERNIK volilne komisije 4. CIRIL ROSC 223 73,36% 6. STANKO PLESNIK Marija KRIVEC 5. JOŽE MLAČNIK 85 27,96% 7. KRISTIJAN GERMELJ POROČILO 0 IZIDU VOLITEV 'V' V OBČINI MOZIRJE DNE 4.12.1994 I. Skupaj volilcev za območje občine 4805 skupaj glasovalo 3282 procent udeležbe 68,30% II. Skupni rezultati glasovanja za ŽUPANA v občini Za volitve župana je bilo oddanih 3254 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bilo 204, veljavnih 3050 glasovnic. Posamezna kandidata sta prejela: št. glasov procent 1. MILAN CAJNER 717 23,51 2. JAKOB PRESEČNIK 2333 76,49 VE 2 - REČICA OB SAVINJI, v kateri se voli 8 članov sveta št. glasov 1. SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije 186 2. SKD - Slovenski krščanski demokrati 187 3. SLS - Slovenska ljudska stranka 263 4. LDS - Liberalna demokracija Slovenije 127 5. Nestrankarska lista 119 6. Lista neopredeljenih % 132 7. Združena lista socialnih demokratov 47 REZULTATI GLASOVANJA ZA OBČINSKI SVET SKUPNO V OBČINI III. Rezultati glasovanja za volitve članov prvega občinskega sveta VE 1 - MOZIRJE, v kateri se voli 11 članov sveta št. glasov 1. Športna lista 99 2. Liberalna demokracija Slovenije 271 3. Krajevna skupnost Mozirje 191 4. SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije 299 5. SLS - Slovenska ljudska stranka 419 6. SKD - Slovenski krščanski demokrati 531 Ime liste št. glasov % Športna lista 99 3,4 SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije 485 16,9 SKD - Slovenski krščanski demokrati 718 25,0 Krajevna skupnost Mozirje 191 6,7 SLS - Slovenska ljudska stranka 682 23,8 LDS - Liberalna demokracija Slovenije 398 13,9 Nestrankarska lista 119 4,1 Lista neopredeljenih 132 4,6 Združena lista socialnih demokratov 47 1,6 III. Razdelitev mandatov po kandidatnih listah (upoštevanje čl. 15., 16. in 17. Zakona o lokalnih volitvah) Pa VOLITVE ’94 STRANKA SK.ŠT. VE 1 VE 2 SLS 5 članov Gregor VERBUČ Andrej PRESEČNIK MANDATOV Man. 15 čl Man. 16. Man. 15čl. Man. 16. Franc KUGONIČ Janko ŽUNTER 17.čl. 17.ČI. Anton VRHOVNIK SKD 6 3 - 1 2 SDSS 4 člani Jožef MUTEC Romana MARKELJ KS MOZIRJE 1 1 - - Marija JEŽOVNIK Franc ŠON SDSS 4 1 1 1 1 LDS 3 člani Karol KOPUŠAR Zdravka SLS 5 2 1 1 1 Ivan KRAMER HRIBERŠEK-LADINEK LDS 3 1 1 1 KS 1 član Anton VENEK IV. Izvoljeni svetniki 1. občinskega sveta občine Mozirje STRANKA IN ST. SVETNIKOV VE- 1 VE 2 Tajnik Člani volilne komisije Predsednik SKD 6 članov Ivan GLUSÌC Anton JEZERNIK Mija Pavlin Mija Slapnik Janja Port Maksimiljan LIPNIK Jože HRIBERNIK Marija Mutec Danilo GLUSIC Jože GRUDNIK Venčeslav Žagar POROČILO O IZIDU VOLITEV V OBČINI NAZARJE, DNE 4.12.1994 Skupno število volivcev za območje občine Nazarje je bilo 1898. Glasovalo je skupaj 1303 volivcev ali 68,65%. VOLILNA ENOTA ŠT. 3 KOKARJE): VOLIŠČE 14 (ZADRUŽNI DOM 1. Marjana Košir 39 glasov 1. IZIDI GLASOVANJA ZA ZUPANA OBČINE NAZARJE 2. Jože Štrucl 42 3. Milan Zavolovšek 76 1. Franc Hren 187 glasov ali 15,56°ó - kandidat SKD 4. Anton Fricelj 32 2. Jože Remšak 204 glasovi ali 16,97% - kandidat SDSS 5. Anton Boršnak 154 3. Ivan Purnat 811 glsov ali 67,47% - nestrankarski kandidat * 6. Marija Praznik 41 Za župana občine Nazarje je bil izvoljen Ivan Purnat, Volog 7. Alojz Kokovnik 57 17. Izvoljena sta bila: 1. Anton Boršnak 2. Milan Zavolovšek II. IZIDI GLASOVANJA ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VOLILNA ENOTA ŠT. 4 - VOLIŠČE 15 (OSNOVNA ŠOLA NAZARJE ŠMARTNO OB DRETI): 1. Tatjana Blekač 127 glasov VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - VOLIŠČE 13 (DELAVSKI DOM 2. Anti Remic 82 NAZARJE): 3. Vida Cajner-Rozenstein 120 1. Jože Urank 126 glasov 4. Boris Šporin 160 2. Herman Remic 118 5. Marjana Slapnik 94 3. Roman Grudnik 76 6. Jože Zidam 88 4. Slavko Napotnik 71 7. Ferdo Hrovat 22 5. Jože Rakun 42 8. Dore Slapnik 78 6. Roman Dobovičnik 48 9. Peter Cajner 123 7. Marko Finkšt 59 10. Ivan Purnat 177 8. Jožefa Žvipelj 46 Izvoljeni so bili: 1. Ivan Purnat 9. Margareta Petan-Finkšt 52 2. Boris Šporin 10. Bojan Golob 139 3. Tatjana Blekač 11. Pavel Bitenc 138 V občinski svet Nazarje so bili izvoljeni naslednji kandidati: Izvoljeni so bili: 1. Bojan Golob 1. Golob Bojan, Nazarje, Tratnikova 8 - nestrankarski kandidat 2. Pavel Bitenc 2. Pavel Bitenc, Nazarje. Dobletinska 7 - nestrankarski kandidat 3. Jože Urank 3. Jože Urank, Nazarje, Pod Slatino 2 - nestrankarski kandidat 4. Roman Krajner, Žlabor 28 - nestrankarski kandidat VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - VOLIŠČE 36 (GASILSKI DOM 5. Marjan Pečnik, Žlabor 26 - SDSS NAZARJE): 6. Anton Boršnak, kačja vas 30 - nestrankarski kandidat 1. Roman Krajner 150 glasov 7. Milan Zavolovšek, kačja vas 18 - nestrankarski kandidat 2. Majda Podkrižnik 65 8. Ivan Purnat, Volog 17 - nestrankarski kandidat 3. Marija Krivec 114 9. Boris Šporin, Rovt pod Menino 8 - SI.S 4. Roman Lomšek 70 10. Tatjana Blekač, Spodnje Kraše 2 - SKD 5. Marjan Pečnik 137 Izvoljena sta bila: 1. Roman Krajner 2. Marjan Pečnik OVK NAZARJE Predsednica Rezika Plaznik Občina ne bo solastnik podjetja Glin Pohištvo Na zadnjih sejah občinskega izvršnega sveta in občinske skupščine je bila tema razprave tudi terjatev občine Mozirje do podjetja GLIN Pohištvo Nazarje. Omenjeno podjetje je namreč na občino naslovilo predlog, po katerem naj bi občina kredit v višini 45 milijonov tolarjev, ki ga ima pri njej Glin Pohištvo, spremenila v lastniški delež. Po mnenju vodstva tega podjetja, bi na ta način pomagali obdržati sedanje število delovnih mest, poleg tega pa bi Skladu za razvoj Republike Slovenije, ki je že spomladi objavil javni razpis za prodajo podjetja pa ga še ni zaključil, dokazali podporo usmeritvi po lastnem odkupu. Podpredsednik IS, Jože Mutec, je na seji izvršnega sveta pojasnil, da prvi obrok kredita (del sredstev je bil posojen iz naslova sredstev solidarnosti, del pa iz naslova proračuna), zapade 29. decembra letos. Glede na zakonska določila sredstvom solidarnosti ni mogoče spreminjati namena, zato jih je tudi v lastniški delež ni mogoče spremeniti. Tudi obveznice ali kaj podobnega ne pride v poštev. Izvršni svet je bil zato mnenja, da se vlogi podjetja Glin Pohištvo ne more ugoditi, pač pa naj bi podjetje občini izdalo nov akceptni nalog na enak znesek, ki bi nosil namesto datuma 29.12.1994 datum 29.3.1995. Obresti pa naj bi plačali še v tem letu. Na seji občinske skupščine je direktor podjetja Pohištva, Marjan Dobrovc, povedal, da podjetje posojenega denarja nikoli ni videlo, ampak je šel denar za odpravo posledic poplav celotnega podjetja Gorenje GLIN, in da se podjetje srečuje z velikimi likvidnostnimi težavami, saj je začelo z 10.000 tolarji ustanovnega kapitala. Predlagal je, da bi se nov akceptni nalog glasil na datum 29.12.1995. V razpravi je Franc Basti med drugim opozoril, da bi lahko bilo podaljšanje ak-cepta usluga tujim kupcem, Jože Kumer pa je menil, da je prav sedanji akceptni nalog najmočnejše oroje v pogajanjih s Skladom. Po zaključeni razpravi je skupščina sklenila, da se vse podrobnosti o posojenih sredstvih še enkrat preverijo in da se o tem odloča na naslednjem zasedanju. V kolikor slednje ne bo sklepčno, bo odločitev v zvezi s tem sprejel izvršni svet. KF Obisk ministra za kmetijstvo in gozdarstvo V času tik pred volitvami, natančneje 1. decembra zvečer, se je v Nazarjah mudil minister za kmetijstvo in gozdarstvo, dr. Jože Osterc. Na okrogli mizi v dvorani Delavskega doma je spregovoril o akutalni tematiki s področja, ki ga pokriva njegovo ministrstvo. Minister Osterc je v uvodu povedal, da je njegovo ministrstvo v sedanji vladi doseglo že veliko dobrih rezultatov: sprejeta je bila strategija kmetijstva, sprejet je bil zakon o prevlemanih, začela so se pogajanja za vstop v GATT, cene kmetijskih pridelkov so letos bistveno boljše kot lani, v proračunu za leto 1995 je indeks za kmetijstvo 125, medtem ko je sicer 110, itd. Vse to so po mnenju ministra Osterca dovolj veliki razlogi, zakaj Slovenski krščanski demokrati vztrajajo v vladni koaliciji. “Res pa v takšni vladi ni lahko biti minister,” je ob tem še dodal. Ko je govoril o razmerah v slovenskem kmetijstvu, je minister Jože Osterc poudaril, da je kmetijska proizvodnja pri nas v zadnjih štirih letih navkljub suši padla le za 9 odstotkov, kar je zelo dobro. Čut do zemlje je pri našem kmetu veliko bolj razvit in pristen, kot v vzhodnoevropskih državah in temu primerni so tudi rezultati. Seveda pa Slovenija na kmetijskem trgu ne more tekmovati s količino ampak le s kvaliteto. Na okrogli mizi je sodeloval tudi direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, Anton Vrhovnik. sicer spada med večje slovenske zadruge, vključenih 430 kmetov. Ker si “normalne” zgornjesavinjske kmetije ni mogoče predstavljati brez gozda, se je lani k zadrugi priključila tudi temeljna organizacija kmetov lastnikov gozdov. Pogoji kmetovanja v dolini so neugodni, saj so stroški precej večji kot v nižinskih predelih. Povprečna zgornjesavinjska posest meri 4 hektarje obdelovalne zemlje in 6 hektarjev gozda, kar je seveda premalo. Anton Vrhovnik je pohvalil kmete, ki so uspeli izboljšati kvaliteto mleka, teh pa je precej. Beseda je v nadaljevanju stekla tudi glede trženja kmetijskih pridelkov. Minister Osterc je menil, da bi lahko ob dobri organizaciji večino tržnih viškov prodali kar v Sloveniji. Žal pa je opaziti premalo zadružnega obnašanja. V naši dolini, ki velja še za ekološko neokrnjeno, bi morali izkoristiti to prednost in pričeti s pridelovanjem bio hrane. Za višjo stopnjo predelave bi morali težiti tudi pri proizvodnji drugih izdelkov. KF Z leve: Maksimiljan Lipnik, Anton Vrhovnik, dr. Jože Osterc, mag. Ivo Glušič Mizarstvo Kovač Ljubija Z marljivim delom do zavidljivih rezultatov Mizarstvo Kovač, katerega nosilec je Miha Kovač, po domače Butej, obratuje približno petnajst let. Skoraj na vrhu Gorenjskega klanca, nekako na prelomnici med Savinjsko in Šaleško dolino, je na Butejevi domačiji začelo nastajati leta 1979. Iz kakšnega razloga pravzaprav? MIHA KOVAČ: Imeli smo kmetijo, s katero pa se ni dalo preživljati. Zato sem moral poleg dela doma hoditi še v službo. Štirinajst let sem bil šofer, kar pa mi ni najbolj ustrezalo, saj sem bil ponavadi zdoma ravno tak- rat, ko bi me najbolj potrebovali. Tako smo začeli razmišljati o dopolnilni dejavnosti in prišli do zaključka, da bila predelava lesa kar pravšnja rešitev. Seveda to v tistih časih ni bilo tako enostavno in porabil sem kar leto in pol, da sem uredil vso potrebno dokumentacijo za izdelovanje palet. SN: Je bil začetek zelo težak? MIHA KOVAČ: Začetne težave so bile pogojene predvsem z dobavami manj kvalitetnega lesa, saj je bil bolj kvaliteten praviloma rezerviran za družbena podjetja. Izredno zahteven finančni zalogaj je bila napeljava dovolj močnega električnega omrežja, ampak tudi to smo nekako zmogli. Vključili smo se v obrtno kooperacijo ERA Velenje in na njeno priporočilo dobili soglasje za razširitev dejavnosti na druge lesne • izdelke. Pričeli smo s proizvodnjo opažev in takrat smo bili zaposleni že štirje. SN: Kot je znano, se je tržišče za tovrstne lesne proizvode z osamosvojitvijo Slovenije korenito spremenilo. Kako ste to občutili v vašem mizarstvu? MIHA KOVAČ: V začetku poletja 1991 se je posel z opaži dejansko nehal in bili smo v izredno težkem položaju. Smo pa takrat že imeli razgovore s podjetjem KLI Logatec glede proizvodnje lepljenih elementov. Sodelovanje je nato kmalu steklo, praktično v istem času pa se je pojavil tudi nemški kupec tovrstnih proizvodov. Še pred koncem leta 1991 smo začeli tudi z direktnim izvozom. SN: Kakšno je sedaj razmerje med izvozom in prodajo na domačem trgu? MIHA KOVAČ: Trenutno gre v direktni izvoz približno polovica celotne proizvodnje, vendar moram ob tem poudariti, da tudi domačim kupcem dobavljamo proizvode izvozne kvalitete. Imamo približno 3 tisoč kvadratnih metrov pokritih in ogrevanih poslovnih površin. Letni obseg proizvodnje že presega 2 milijona nemških mark, redno nas je sedaj zaposlenih 20. SN: Kje se oskrbujete z lesno surovino? MIHA KOVAČ: Les nam dobavljajo predvsem s Koroške, pa tudi domači kmetje se kar pogosto direktno obračajo na nas. Problemov glede dobav v glavnem ni, je pa treba biti seveda korekten plačnik. SN: Bi lahko kot uspešen zasebni podjetnik zaupali kakšen recept za uspešno poslovanje? MIHA KOVAČ: Predvsem je treba pošteno delati, ne samo jamrati, potem pa gre. Res pa je, da pri nas režije praktično ne poznamo. Administrativne zadeve urejava sama z ženo, finančne in knjigovodske storitve pa pogodbeno opravlja zasebnik. Sam sem še vedno večino časa v proizvodnji, saj vršim pripravo lesa in nadzorujem sušenje. Stroški režije so torej res minimalni. V Mizarstvu Kovač torej res nimajo razlogov za skrbi. Mlad kolektiv, ki ima po besedah lastnika za naše razmere zelo solidne plače, dosega zelo dobre rezultate, posledica tega pa je, da bi lahko prodali tudi enkrat večjo količino izdelkov, kot jih sicer. Butejevi se često pojavljajo tudi kot sponzor dobrodelnih akcij in prireditev. Za prihodnost jih ne skrbi. Sin, ki se je izučil za mizarja, namerava pričeti s proizvodnjo oken (sam je izdelal vsa okna za novo proizvodno halo), hčerka pa že razvija proizvodnjo pletenin za prodajo v butikih. Uspehi, ki jih je prineslo trdo in pošteno delo. KF GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, p.p. 45 63320 VLI.LNJL TELEFON: 063 856-920, TELEEAX: 063 855-645 Poslovne informacije 1. Pozivamo vsa podjetja, da javijo na svoje Združenje ali Območno gospodarsko zbornico nameravane udeležbe na tujih sejmih zaradi planiranja gospodarske promocije v letu 1995. 2. Gospodarska zbornica Velenje prireja 21.12.1994 v Velenju (Center srednjih šol - delavnica praktičnega pouka - nasproti železniške postaje Velenje) posvet o Srednjem poklicnem izobraževanju in pripravi na razpis učnih mest na leto 1995. 3. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v večerno šolo podjetništva. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij. Sola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, managment, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekalo pa bo 4 mesece in sicer 2x tedensko. Vse informacije in prijavnice dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. 4. Prejeli smo nov spisek ponudb in povpraševanj iz BCC centra iz Bruslja in mednarodne borze. 5. Prejeli smo ponudbe in povpraševanja iz Južnoafriške republike. Seznam je na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. 6. Prav tako smo prejeli ponudbo slovaške firme PIASTIKA iz Nitre, ki ponuja proizvode iz PVC in STIROPORA. Njihovi produkti zajemajo kanalizacijske cevi, vodovodne cevi iz l.DPE, plinske cevi iz MDPE, kabelske kanale, izdelke iz stiropora, pihane plastične izdelke in drugo. Podjetje ima mednarodni reg in mednarodno kakovost. Naslov podjetja lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE IAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. TELEFON: 063/856-920 Miha Kovač - še vedno vsakodnevno za krmilom viličarja. Podjetniški kotiček V predzadnji in zadnji številki Savinjskih novic smo se v Podjetniškem kotičku lotili problematike ugotavljanja davčne osnove enot malega gospodarstva in si pobliže ogledali stroške, ki jih davčna zakonodaja ne priznava v celoti kot odbitno postavko pri izračunu osnove za izračun davka od dobička ali davka iz dejavnosti, čeprav so po Slovenskih računovodskih standardih to stroški, ki v bilanci uspeha zmanjšujejo finančni rezultat. V prejšnjem Podjetniškem kotičku smo dokaj natančno pregledali možnost amortiziranja in obseg amortizacije, ki se po davčnih predpisih še priznava kot strošek. Danes si pobliže oglejmo povračila materialnih stroškov, ki sc davčno priznavajo kot odbitna postavka, torej poenostavljeno rečeno, stroške, od katerih se ne plačuje davek na dobiček. "Davčni zakon" dopušča stroške nadomestil do višine, ki jih je predpisala Vlada Republike Slovenije s svojim odlokom (UL 72/93, 43/94 in 62/94). Ti stroški so naslednji: - prehrana v višini 10°» povprečne bruto mesečne plače v gospodarstvu Slovenije za zadnje tri mesece (trenutno 9.112,10 SIT). Znesek je preračunan na 22 delovnih dni. Nadomestilo stroškov prehrane za 1 dan znaša trenutno 414,19 SIT. - prevoz na delo v višini dejanskih stroškov oziroma 15o cene motornega 98 - oktanskega bencina - dnevnice: do 22. oktobra 1994 po 22. oktobru * za odsotnost nad 6 - 8 ur 1,74°ò 1.218 SIT * 8 - 12 ur 2,50°o 1.750 SIT * 12 ur 5,00°b 3.500 SIT povprečne mesečne plače v gospodarstvu RS (fiksni znesek) - dnevnice v tujini: do 22. oktobra dnevnice, določene z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (UL. RS 38/94), pred tem datumom dnevnice za službena potovanja, določena s sklepom Izvršnega sveta Republike Slovenije (UL RS 22/91). Prenočišče v Sloveniji in v tujini do višine stroškov hotela nižjega od de lux kategorije. Če je potnik spal v hotelu luksuzne kategorije, se mu priznajo stroški prenočitve v višini 87,40°o domače dnevnice za prenočitev v domovini, oziroma do višine tuje dnevnice, če je potnik spal v hotelu luksuzne kategorije v tujini. Povračilo stroškov nočitev brez računa (velja samo za nočitve po Sloveniji) se davčno priznajo v višini 30°o cele dnevnice, trenutno torej 1.050 SIT. - kilometrina: * doma do višine 30uo cene 98 - oktanskega bencina ’ v tujini do skupno prevoženih 500 km 300o, nad skupno prevoženih 500 km 40°o cene 98 - oktanskega bencina - stroški za ločeno življenje za stanovanje do višine 18°o (trenutno 16.401,80 SIT) za prehrano do višine 22°b povprečne mesečne plače v gospodarstvu RS za pretekle 3 mesece (trenutno 20.046,60 SIT) - plača pripravnika do višine 70% plači?, določene za delovno mesto, za katero se pripravnik usposablja - mesečne nagrade učencem in študentom 15°o povprečne mesečne plače v RS (trenutno 14.833,40) - regres za letni dopust v višini povprečne mesečne plače v gospodarstvu RS (trenutno 92.076,00 SIT) - jubilejne nagrade v višini 50°b (10 let DD), 75°o (20 let DD) in 100°o (30 let DD) povprečne mesečne NETO plače za pretekle 3 mesece (trenutni zneski nagrad: 29.085,50 SIT za 10 let, 43.628,30 SIT za 20 let in 58.171,00 SIT za 30 let delovne dobe). - odpravnina ob upokojitvi: 3 povprečne NETO plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle 3 mesece (174.513 SIT) oziroma 3 povprečne NETO mesečne plače delavca, če je to zanj ugodneje. - solidarnostna pomoč - do višine povprečne NETO plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece (58.3 71 SIT). Kako natančno bodo davčne napovedi kontrolirali davčni inšpektorji sicer ne vemo, vsekakor pa je Uredba napisana zato, da jo upoštevamo. Najbolj enostavno seveda je, da naša vsakokratna izplačila prilagodimo Uredbi, s tem pa vse tovrstne stroške upoštevamo kot odbitno postavko pri davčni napovedi. Posebno pozornost velja spremembam, ki so stopile v veljavo 22. oktobra letos, zlasti dnevnicam, ki jih s tem datumom davčna zakonadaja priznava v nižjem znesku kot pred tem. Vida Skok Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Za sodelovanje z inšpekcijskimi službami V času, ko se v vseh slovenskih obrtnih zbornicah že intenzivno pripravljajo na prevzem novih nalog in pristojnosti, je vodstvo Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice v četrtek, 8. decembra, organiziralo razgovor z inšpekcijskimi službami. Razgovora so se udeležili: Ivan Goličnik, tržni inšpektor in vodja inšpekcijskih služb občine Mozirje, Damjana Zupanc, inšpektorica za delo, in g. Zajamšek, urbanistični in gradbeni inšpektor, poleg pristojnost izdajanja in odvzemanja obrtnih dovoljenj. "Desetletja so trajala prizadevanja, da bi do tega dejansko prišlo in vedno smo zagotavljali našim članom, da bomo izdajanje poenostavili Obrtniki: Zakaj bi plačevali davek samo nekateri in ne vsi?” njih pa tudi Jože Mutec, podpredsednik IS SO Mozirje. Na obžalovanje prisotnih se razgovora ni udeležil vodja mozirske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, Brane Strojanšek. Herman Remic, predsednik zbornice, je uvodoma pojasnil bistvene novitete v obrtnem zakonu, ki je narejen po modelu razvitih zahodnoevropskih držav. Opozoril pa je tudi na dejstvo, da obrtni zakon brez potrebnih podzakonskih aktov ne more zaživeti. Z novim zakonom dobivajo obrtne zbornice in skrajšali čas do izdaje dovoljenja. Zato moramo to obljubo tudi uresničiti. Pri tem pa nam lahko inšpektorji pomagate ali pa ne. Sedaj se namreč marsikdaj zgodi, da inšpektorji zaradi zakonskih določil obrtnikom naredijo škodo," je dejal Remic in poudaril, da bi bilo danes že marsikaj drugače, če bi bil sedanji izvršni svet, s katerim zelo dobro sodelujejo, izvoljen že pred štirimi leti. Zelo pereč problem, ki v zadnjem času tare obrtnike, pa je delo na črno oziroma tako imenovano SUSMAR- Kl «gl STV'O. Zakaj bi plačevali samo nekateri in ne vsi? Ivan Goličnik je orisal trenutne kadrovske razmere v inšpekcijskih službah in povedal, da prehajajo slednje z novim letom pod okrilje posameznih ministrstev. V prvih mesecih leta 1995 je zaradi prehoda v novo organiziranost pričakovati manjše težave. O šušmarstvu je Goličnik menil, da je treba ločevati več vrst šušmarstva, saj nekateri delajo povsem brez papirjev, nekateri pa prekoračujejo izdana dovoljenja. V vsakem primeru pa je problematično ukrepanje proti kršiteljem, saj se na postopke čaka tudi več kot dve leti. Damjana Zupanc opravlja mesto inšpektorice od letošnjega maja dalje. Pri nadziranju zaposlovanja se pogosto srečuje z neprijavljenimi delavci. Po dose- danjih izkušnjah delodajalci po ukrepanju pozitivno reagirajo. , Inšpektorji so bili opozorjeni, da pri nas praviloma ne poznamo opozarjanja pred kaznovanjem, kar ni prav. Na nek način pa je zaposlovanje na črno tudi razumljivo, saj so dajatve na zaposlenega delavca ogromne. Poleg neto plače delavcu je potrebno plačati državi še skoraj 130 odstotkov, ker je neznosno, saj je prav to v vse ostrejši konkurenci marsikdaj vzrok za nekonkurenčnost. Ob zaključku razgovora so obrtniki spregovorili tudi o osnutku statuta Obrtne zbornice Slovenije, ki na njihovo začudenje ne predvideva, da bo izdajanje obrtnih dovoljenj (so)financirala država. KF I POLITIKA lili Izvršni svet SO Mozirje Pomoč Solčavskemu in "ne" za solastništvo Glina Na prvi decembrski seji, ki je bila v četrtek, 1. decembra, se je občinski izvršni svet najprej seznanil z dejstvom, da bo potrebno stroške lokalnih volitev (okrog 1,5 milijona tolarjev) pokriti iz občinskega proračuna. V ta namen se nekatere postavke v rebalansu proračuna zmanjšajo za 4 odstotke, preostanek pa naj bi se pokril iz tekoče proračunske rezerve. Osrednja točka 17. redne seje je bila posvečena terjatvi občine Mozirje do podjetja Glin Pohištvo Nazarje. O tem več v posebnem prispevku, na tem mestu le podatek, da se IS glede na zakonska določila, ki to prepovedujejo, ni odločil za lastniški delež v omenjenem podjetju. Člani IS so tokrat precej pozornosti namenili tematiki Solčavskega, kjer, kot je znano, poteka projekt CRPOV - celostni razvoj podeželja in obnove vasi. Marko Lenarčič, direktor podjetja EPSI, ki operativno vodi ta projekt, je pojasnil, kako le-ta poteka in kakšni so stroški. V bližnji bodočnosti naj bi na Solčavskem zaživeli dve mali mlekarni, morda tudi obrat lesne predelave. Na Solčavskem pa so pričeli tudi z aktivnostmi za pridobitev lastne blagovne znamke, ki bi jo lahko nosili le tisti izdelki, ki bi bili izdelani v domačem okolju in po določenih recepturah. Gre predvsem za mlečne izdelke in zelišča, ni pa izključeno, da ne bi kasneje blagovne znamke še razširili. Izvršni svet je v ta namen odobril pol milijona tolarjev. Na izvršni svet sta prispeli tudi dve vlogi za sofinanciranje promocijskih materialov. Prva vloga je bila posredovana s strani Turističnega društva Gornji Grad za pomoč pri izdaji vodnika, prospekta, razglednic in posterja Zadrečke doline. Drugo vlogo pa je posredovalo podjetje EPSI za pokritje stroškov pri izdaji kataloga Zgornja Savinjska dolina, ki je izšel letos. Obema vlogama je IS ugodil, prvi v znesku 600.000 tolarjev, drugi v znesku 435.000 tolarjev. V nadaljevanju je izvršni svet sprejel osnutek Odloka o reji, registraciji, cepljenju in označevanju psov ter obveznostih pri vzdrževanju čistoče javnih površin in sklep o izdelavi strokovnih osnov varstva naravne in kulturne dediščine za naselji Rečica ob Savinji in Nazarje, nakar je podal tudi soglasje za imenovanje Božidarja Juriča iz Mozirja za tretjega člana izpitne komisije za vozniške izpite iz Velenja. Na ta način naj bi Zgornja Savinjska dolina končno dobila svojega predstavnika v tem pomembnem medobčinskem organu. Ob koncu seje so člani IS spregovorili tudi o problematiki financiranja gasilstva v sedanji občini Mozirje. KF Skupščina občina Mozirje Delegatom je uspelo dokončati prekinjeno 34. sejo Delegatom občinske skupščine je po nekaj neuspešnih poskusih le uspelo dokončati večkrat prekinjeno 34. sejo, na katere dnevnem redu so ostale še štiri točke dnevnega reda. Spiva je kazalo, da bo tudi tokratni sklic v četrtek, 1. decembra, nesklepčen. Po polurnem čakanju se je zasedanje z minimalno sklepčnostjo vendarle pričelo. Delegati so se seznanili z imenovanjem Jožeta Kumra na mesto direktorja javnega podjetja Komunala Mozirje, nato pa so spregovorili o lokalni samoupravi. Po besedah predsednika skupščine, Franca Miklavca, bodo še v tem mesecu pripravljeni krit-35. seja SO Mozirje eriji za delitev občinskega premoženja, sprejet naj bi bil tudi zakon O financiranju občin, do konca prvega polletja 95 pa naj bi bil sprejet tudi zakon o pokra-jnah. Skupščina je imenovala koordinacijski odbor, sestavljajo ga novi župani ter predsednika IS in SO, ki se bo operativno ukvarjal s problematiko delitve občinskega premoženja. KF Nejasnosti med Komunalo in Skladom stavbnih zemljišč ni več 35. seja občinske skupščine, ki se je začela 1. decembra takoj pa končani 34. seji, je že na začetku prinesla zelo pomembne sklepe. Poslanci so se odločili, da na predlog gospodarstva in Zgomjesa- vinjske obrtno podjetniške zbornice znižajo vrednost točke za nepokrite poslovne površine s 70 na 30 odstotkov polne vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Obe sporni investiciji (avtobusno POLITIKA Novi župani in županja Volitve za župana in svetnike so v glavnem za nami, pred novimi občinami in njihovimi vodstvi pa negotove, zahtevne odgovorne naloge. Nekaj vtisov o aktualnih nalogah in željah smo zabeležili v razgovorih s prvimi tremi župani občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad ter županjo občine Ljubno, gospo Anko Rakun. Slednji dajemo prednost tudi v našem krajšem intervjuju. Anka Rakun, županja občine Ljubno postajo Mozirje in kanal E Nazarje) je skupščina tudi formalno potrdila in zadolžila Sklad stavbnih zemljišč, da poravna obveznosti do JP Komunala v zvezi z avtobusno postajo Mozirje, ki izhajajo iz pogodbe, podpisane s strani takratnega upravnega odbora sklada. Sklad bo na ta način postal solastnik AP Mozirje skupaj z zunanjo ureditvijo v sorazmernem deležu investicije, prav tako pa je tudi solastnik nazar-skega kanala E. Kupnine za neprodane prostore na avtobusni postaji bodo namenjene pokrivanju neporavnanih obveznosti do izvajalcev del. Sledila je obravnava predloga občinskega proračuna. Predsednik IS, Jakob Presečnik, je v obrazložitvi pojasnil zadnje spremembe predloga z ozirom na lokalne volitve. Mirko Zamernik pa je nato spomnil na sklep skupščine iz prvega dela 34. seje, da naj izvršni svet v obrazložitvi predloga rebalansa "konkretno navede podatke o plačah zaposlenih delavcev in funkcionarjev občinske uprave, kakor tudi ostalih porabnikov, ki se financirajo iz proračuna. Plače naj se primerjajo tudi z gibanjem plač na republiški ravni." Jakob Presečnik je nekaj podatkov v zvezi s tem posredoval v ustni obliki, vseh pa ne, saj so ga nekateri delegati ogorčeni, ker je Zamernik medtem zapustil dvorano, prekinili. Predlog rebalansa je bil sprejet. Skupščina je za tem sprejela Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Mozirje, Odlok o zaščiti geografskega porekla Zgornjesavinjskega želodca, Odlok o ustanovitvi Sklada za razvoj malega gospodarstva Zgornje Savinjske doline in Odlok o zazidalnem načrtu industri-jsko-obrtne cone Prihova-Naz-arje. V nadaljevanju je stekla razprava o terjatvi občine Mozirje do podjetja Glin Pohištvo (o tem več v posebnem prispevku), 11. točka dnevnega reda pa se je nanašala na zapisnik o inšpekcijskem pregledu finančno materialnega poslovanja proračuna in podpartij proračuna občine Mozirje za čas od 1.6.1990 do 31.12.1993. Skupščinska komisija za pregled zapisnikov SDK, ki ji predseduje Basti, je svoje delo opravila. Kot je na skupščinskem zasedanju povedal Franc Basti, bo Agencija (bivši SDK) svoje ugotovitve, da je šlo v določenih primerih za nenamensko porabo sredstev, posredovala naprej pristojnim organom. Izvršni svet mora do naslednje seje skupščine pripraviti pregled posojenih proračunskih sredstev in poročilo o zmanjšanju sredstev zaradi transakcije s stanovanji. Poročilo o delu Komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov občine Mozirje je podal njen predsednik Ivan Glušič. Še pred pričetkom te točke je dvorano zapustil predsednik zbora KS, Matija Petrin, ki je že pri obravnavi dnevnega reda predlagal, da se točka umakne z dnevnega reda, vendar se večina delegatov s tem ni strinjala. Ivan Glušič se je v imenu komisije zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je komisija lahko delovala. V razpravi so delegati opozorili, da poročilo ne more biti dokončno, ampak le vmesno, saj vsi podatki še niso zajeti. Komisija naj bi v poročilu navedla tudi pisna pričevanja. Med razpravo o tej točki dnevnega reda je skupščina, ki je bila sicer vseskozi na meji sklepčnosti, postala nesklepčna in tako ni mogla niti sprejeti niti zavrniti omenjenega poročila. Ji bo to pred iztekom mandata le uspelo? KF Kakšni so vaši občutki ob izvolitvi za prvo županjo novonastale občine Ljubno ob Savinji? Pivi lepi občutki in prve, iskrene čestitke ter navdušenje so za mano. Začenja se trdo in resno delo. Gre za konstituiranje in sprejemanje novih občinskih aktov, za delitveno bilanco sedanje oz. bivše občine Mozirje... vse skupaj bo zahteven startni zalogaj. Osebno pa lahko izrazim nekakšno zadovoljstvo ob izvolitvi, saj vendar gre za pomembno priznanje. Zaupanje volilcem in tudi tistim, ki se niso odločili zame, želim povrniti z uspešnim zagonom osnovnih nalog v novi, mladi komuni pridnih, poštenih in veselih Zgornjesavinjčanov in še posebej Ljubencev. Kakšno prioriteto programa dela nameravate skupaj s svetniki uresničevati, na čem bo poudarek? Še najbolj se veselim konkretnega dela v kraju, kjer bodo rezultati dela hitro oprijemljivi in naše skupno delo na sprotni preizkušnji. Podoba Ljubnega bo odvisna od naših skupnih hotenj, prav gotovo tudi od dela in osebnega zavzemanja občinskih svetnikov in mene osebno. Vrstni red dela bo narekovala do neke mere zakonodaja, operativne naloge pa naši prvi dogovori, ki bodo stekli kmalu v novem letu. Vaše osebno videnje funkcije in vloge županje v novi občini? Funkcija, oz. naloge županov še niso do konca določene, še posebej ne za manjše občine kamor spadamo. Vloga bo opredeljena v občinskih aktih, ki jih bomo kmalu sprejeli tudi pri nas. In vaše želje, povezane z novo funkcijo v naslednjem obdobju?! Največja in zares srčna želja je predvsem dobro sodelovanje s svetniki in občinsko upravo, ker bo le tako mogoče povrniti zaupanje volilcev. Sodelovati želim s sosednjimi občinami kot da bi bila ena sama, enotna in povezana dežela, trdno se nameravam povezati z gospodarstvom in podjetništvom, zglede pa bi si želela nabirati v eni najrazvitejših občin v Sloveniji, v Domžalah. V času, ko bomo praznovali družinske in novoletne praznike, želim vsem Ljubenkam in Ljubencem, da bi našli sosedi sosede, prijatelji prijatelje in delili družinsko srečo z mnogimi. Le prijazni in povezani si bomo še bližji in srečnejši. To pa so tudi iskrene želje ob Božiču in prihajajočem novem letu 1995. Lepo bi bilo, če bi mladim postregel sneg in jim pripravil radostne trenutke na svežem zraku. Jože Miklavc Jakob Presečnik, župan občine Mozirje: Ob izvolitvi za prvega župana preoblikovane občine Mozirje se gotovo počutite prijetno!? Katerekoli naloge v življenju se lotiš, si vesel, če ti uspe. Torej so občutki dobri. Seveda imam na svojem dosedanjem delovnem mestu - kot predsednik vlade skupne občine Mozirje, op. pisca - ogromno dela, da bomo s sodelavci pripravili vse potrebno za prehod na novo občinsko organiziranost vseh občin. Časa za kakšno posebno veselje ali proslavo zares ni. Občanom nove občine Mozirje se za izkazano zaupanje zahvaljujem, zahvaljujem pa se tudi vsem za sodelovanje pri mojem dosedanjem delu. Skupaj s člani občinskega sveta načrtujete posebno strategijo dela. Kako nameravate uresničevati program, na čem bo poudarek? Predvsem so to naloge, ki jih je potrebno uresničiti tako, da teče življenje v občini čim bolj normalno. To so vitalne naloge v družbenih dejavnostih, komunali, gospodarstvu in druge. Poleg tega pa moramo čimprej priti do programa realizacije nekaterih investicij za nove funkcije v občini. Vaše osebno videnje funkcije in vloge župana v novi občini? Vlogo župana vidim predvsem v tem, da ustvarja možnosti razvoja vseh dejavnosti, za katere so v posameznem okolju pogoji in interes ljudi. Vodenje občinskega sveta pa predstavlja tudi konkretno koordinacijo med svetniki, občinskimi in državnimi telesi. Povezane z novo funkcijo v naslednjem obdobju so gotovo tudi vaše skrite želje?! Želim sestaviti takšno ekipo, ki bo vse naloge sposobna v čimvečji meri izvajati ter sodelovati v povezavi občin Zgornje Savinjske doline. Skupnih nalog bo veliko, velika pa je tudi odgovornost, ki smo jo novi župani sprejeli pred družbo. Nič skrite pa niso želje po mirnem, spokojnem praznovanju družinskih ter novoletnih praznikov - občanom želim, da si za nekaj dni oddahnejo od naporov in tako vstopijo v novo obdobje bolj optimistično razpoloženi. Jože Miklavc Ivan Purnat, župan občine Nazarje: "Moram priznati, da sem bil nad zmago v prvem krogu kar presenečen, še posebej nad visokim odstotkom glasov, ki sem jih dobil. Zanimivo je, da sem dosegel tak rezultat brez plakatov in reklamnih panojev, morda je tudi propaganda proti meni prinesla svoje. Mnenja sem, da so volivci gledali predvsem na človeka, ki ga volijo, na pa toliko na strankarsko pripadnost. Seveda sem z doseženim rezultatom zelo zadovoljen, me pa po drugi plati to še bolj zavezuje, da bom funkcijo župana opravljal čim boljše. Vsem, ki so me volili, se najlepše zahvaljujem za zaupanje in upam, da bom uresničil njihova pričakovanja. Prav tako pa imajo tudi vsi ostali, ki me niso volili, vedno odprta vrata, saj sem nenazadnje tudi njihov župan. V Šmartnem sem bil izvoljen tudi za občinskega svetnika. Sedanji zakon o lokalnih volitvah tega ne prepoveduje, na republiški volilni komisiji pa so dali informacijo, da se pripravlja nov zakon, ki bo urejal takšne primere. Sprejet bo v roku šestih mesecev. Tako bom do takrat tudi član občinskega sveta z glasovalno pravico." Glede prioritetnih nalog iz zastavljenega programa dela Ivan Purnat meni: "Najprej sta na vrsti telovadnica pri Osnovni šoli Nazarje in športno igrišče v Šmartnem ob Dreti. Za tem bodo sledile še druge naloge. Preden pa bomo sploh kaj pričeli delati, je potrebno občino urediti po organizacijski plati in sprejeti njene temeljne akte. Tako v Nazarjah kot v Šmartnem se bo potrebno dogovoriti, ali bosta krajevni skupnosti še ostali ali ne. V kolikor bi ostali, bi po mojem mnenju lahko bili v veliko pomoč občinskemu svetu." Na vprašanje, kako vidi vlogo župana v novi občini, je Ivan Purnat odgovoril: "Župan po funkciji predstavlja in zastopa občino. Njegovo vlogo si predstavljam v takšni obliki, da je čimbolj dostopen za stike z občani. Kot župan bom ob določenih dnevih in urah na voljo vsem, ki bi mi radi zaupali težave, s katerimi se srečujejo v svojem okolju, ali posredovali svoje predloge. Seveda pa bo potem v praksi največ odvisno od odločitev občinskega sveta." Kaj si župan občine Nazarje želi v prihajajočem letu? "Vsekakor si kot župan najbolj želim, da bi delo v novi občini čimprej steklo in da bi bili čimprej vidni tudi prvi konkretni rezultati. Želim si tudi, da bi bili voljni in da bi z njo radi sodelovali. Samo župan in deset občinskih svetnikov namreč ne bodo zmogli vsega postoriti sami. Naj se dejansko uresniči rek: ’V slogi je moč!’ Vsem občanom občine Nazarje želim prijetne praznike in srečno leto 1995! Naj bo novo leto še uspešnejše od letošnjega!" KF Toni Rifèlj, župan Gornjega Gradu V občini Gornji Grad je prišlo zaradi neskladja zakona, po katerem se je ravnala matična volilna komisija in tolmačenjem republiške volilne komisije in vladne službe za lokalno samoupravo, do manjših zapletov. Namesto drugega kroga volitev je bil po razlagah in posvetovanjih izvoljen za župana dosedanji predsednik sveta KS Toni Rifelj. Prve vtise ob izvolitvi je strnil takole."Nad izvolitvijo sem presenečen, sploh pa nisem pričakoval, da bom izvoljen v prvem krogu. To pa seveda pomeni ne samo priznanje, ampak predvsem veliko odgovornost pri nadaljnem delu". Za prioritetne naloge na začetku mandata šteje konstituiranje sveta in izvolitev organov sveta, kjer bo zelo pomemben nadzorni odbor in pa priprave na kadrovsko zasedbo občinske uprave. Po mnenju župana bo potrebno pripraviti dober, kar pomeni vseobsegajoč predlog plana dela za prihodnje leto in sploh za štiriletno mandatno dobo. Pomembno je, da se bodo občine do sprejetja statutov financirale po ključu starih občin. S sprejetjem občinskega statuta, katerega nameravajo pripraviti in obdelati skupno z vsemi občinskimi subjekti, preneha mandat sedanjim svetom KS. Vlogo župana v novi občini vidi Toni Rifelj predvsem v povezovanju različnih interesov pod najširši možni skupni imenovalec in v pred- stavljanju le-te na^ različnih področjih. Funkcija župana je' po njegovem prepričanju poleg ostalega tudi zelo odgovorna, saj je po zakonu prav župan predlagatelj kadrovske zasedbe, finančne konstrukcije, planov in ostalih za razvoj in življenje občine pomembnih aktov. Ob klišejskem vprašanju, kakšne so njegove želje ob prihajajočem novem letu, se je prvi gornjegrajski župan v samostojni Sloveniji široko nasmehnil: "Osnovna želja je uspešen štart, brez zapletov, v novo lokalno samoupravo. Od tega je odvisno naše nadaljnje delo. Upam, da bom s svetniki dobro sodeloval in da se bo vsak zavedal odgovornosti, katero so mu z izvolitvijo naložili volilci. Občanom pa želim obilo osebnega zadovoljstva, poslovnih uspehov in seveda medsebojnega sodelovanja." Edi Mavrič Namakalni sistem v Savinjskem gaju V Savinjskem gaju so z mislimi in načrti že v prihodnjem letu. Kot so pokazale vremenske razmere v minulih letih, je za normalno vzdrževanje parka nujen namakalni sistem in prav te investicije so se v gaju lotili pred kratkim. Na podlagi priporočila predsednika občinskega izvršnega sveta, Jakoba Presečnika, je celjsko podjetje NIVO izdelalo projekt namakalnega sistema, za izvedbo katerega je Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj pridobilo več ponudb. Kot najugodnejši ponudnik se je izkazalo žalsko podjetje Svetovanje, trgovina in storitve d.o.o., ki je v času od 1. do 6. decembra položilo primarni vod s 14-imi jaški za nadaljevanje sekundarnih vodov. Dela se bodo nadaljevala spomladi s postavitvijo črpališča. Vrednost investicije znaša milijon in pol tolarjev. Pred nedavnim je bil tudi sestanek glede lastništva in pravice upravljanja s parkom, na katerem je bilo ugotovljeno, da je lastnik 95-ili odstotkov zemljišča Ministrstvo za okolje in prostor. Občina Mozirje bo skušala pridobiti ustrezno koncesijo za upravljanje s tem zemljiščem. Prihodnje leto bo 18. februarja v dvorani mozirskega TVD Partizan znova nekoč že tradicionalni Vrtnarski ples, ki ga bosta organizirala EHD Savinjski gaj in Društvo vrtnarjev Slovenije. KF Solčavska - četrta republika /Poskusna pripovedna in groteskna glosa z ironijo v volivnem in predpustnem času/ Solčava, stisnjena med Savinjske Alp? in Karavanke /Olševo/, je s svojimi dolinami Robanovim kotom, Logarsko dolino, Matkovim kotom in Podolševo (okolica Sv. Duha) že marsikaj doživela in še doživlja, frve volitve samostojne občine so bile dne 6. septembra 1850, toda že naslednje leto 1851 je imel občinski odbor z županom vred silno stisko. Žandarji s Koroškega so namreč lovili fante za vojaštvo in nekatere presenetili ter jih gnali proti Železni Kapli. Toda na poti so jih že pričakali drugi fantje, ki so se v naglici zbrali iz vsega Solčavskega, potolkli žandarje ter zvezane zajete fante osvobodili. Solčava je bila s tem “osvobojena", a posledica je bila vojaška zasedba, ki je trajala v božičnem času 10 dni do Novega leta 1852. Koliko je prebivalstvo trpelo v tem zimskem času, je v kratkem zapisano in v ustnem izročilu dobro pomnjeno. Na dolgo vrv privezane starčke so v globokem snegu gnali v Kaplo na pričanje, a "krivcev" niso dobili. V hiši pri Viteziču v Solčavi so si pa uredili žandar-marijsko postajo, a jo po 8 letih ukinili, ker "je bilo prebivalstvo umirjeno". To je bila I. Solčavska republika, sicer osvobojena, a s silo spet potlačena. Kako je po prvi svetovni vojni prešla Solčava v Jugoslavijo kot občina, ni posebnih opisov in le spomini ob napadu Nemčije I. 1941. Solčava je v napetih dneh pred zasedbo bila brez varovanja. Obmejno vojaštvo in Žandarmarija sta jo čez noč popihala iz stražnic ob meji in iz gasilskega doma, kjer so prebivali. Nemci so prišli v Solčavo šele čez dober teden in jo zasedli. Med tem časom je bila Solčava "samostojna" II. republika Solčava, saj je tudi občinska oblast bila le v zraku. Nemci so nam kmalu vzeli tudi to in Solčavo po skoraj 100 letih samostojnosti priključili k občini Luče, diktatorsko in brez vsake "ljudske volje" in volitev. Solčava je nato večkrat menjala oblast, saj so jo med osvobodilnim bojem Nemci spet in spet zasedali ali vsaj mislili, da so jo. Končno so jo koncem leta 1944 za vedno zapustili in verjetno vsled izzivalnih političnih gest in nebranjeno v oktobru 1944 maščevalno požgali. Civilno prebivalstvo pa so, kolikor jim ni pobegnilo, odgnali na Koroško v lagerje kakor leta 1852. Požgana in osvobojena Solčava je bila tako lil, republika vse do organiziranja nove ljudske oblasti. Živimo torej v IV. Solčavski republiki. Ker nimamo prebivalcev na tisoče (vsaj pozimi ne), tovarn in drugih podobnih pridobitev, a smo z vso “solidarno" močjo pomagali, da ima to spodnja dolina tam okrog Mozirja, kjer je bil sedež občine in ko bi morali priti tudi v Solčavi na vrsto pri izpolnjevanju solidarnosti, so pa kardeljeve občine spet razformirali a Solčavo priključili občini Luče. Prejšnje, med I. in II. in med 111. Solčavsko republiko zgrajene industrijske obrate, žage, so nam s silo ukinili. Potem so nam ukinili tudi težko pridobljeni obrat "ISKRA" v izpraznjeni šoli in nas zanj "solidarnostno" osvobodili. Gibanje prebivalstva pa je takšnole. Pred vojno je leta 1941 bilo v Solčavi 852 prebivalcev. Vsled žrtev NOV, izselitve vsled požiga kraja itd. je bilo I. 1945 še vedno 726 prebivalcev, meseca marca 1971 659, meseca avgusta istega leta je angleška znanstvena enciklopedija spet ugotovila narastek na 675 prebivalcev. Število družin - gospodinjstev se je napram številu pred 40 leti kljub žrtvam vojne in izseljevanju menda še povečalo, saj je bilo tudi nekaj priseljencev, ki so kraj "poživili". Seveda se je začela sprememba v starostni sestavi, ker manjka mladi naraščaj, stari pa tudi le neradi mrjemo. Da bi dosegli stalež prebivalstva izpred vojne, bo med prebivalce pač treba vključiti tudi "Marsovce", to je avtomobile, ki so mesto otrok preplavili Solčavo. Sicer pa, zakaj bi jih ne, saj nove, sedanje zime brez snega dopuščajo aklimatizacijo tudi strojem, treba jih je le vključiti, jim dati volilne pravice itd. Njihova brezdušnost in brezčutnost se bo morda le ujela z brezdušnostjo in brezčutnostjo vsaj dela dosedanjih ostalih prebivalcev. Skupno število vseh gotovo presega tudi število prebivalcev, ki je svoj čas zadostovalo za lastno občino Solčava. Na Zboru krajanov Solčave, ki je bil dne 27/11-1994, smo se krajani soglasno izrekli, da hočemo svojo občino in zato za volitve pri občini Luče nismo imenovali svojih svetnikov in se tudi nismo udeležili volitev v Lučah. Kljub temu imamo sedaj in tudi prav zato brezvladje ter že IV. Solčavsko republiko. Kot v prejšnjih treh, tudi v IV. z zaupanjem zremo v bodočnost in čakamo, da bomo s samostojno šli med druge slovenske občine kot enakovredni. Kako dolgo pa bomo morali na to čakati? W Božiček na poti v Mozirje Obiščite z vašimi malčki deželo palčkov, Božička in ostalih pravljičnih bitij. Pripeljite jih v pravljično okrašeno Mozirje v četrtek in petek 22. in 23. decembra 1994 ob 17. uri. Obiskal in skromno obdaril jih bo BOŽIČEK s svojim spremstvom Vabljeni! Vsem krajanom krajevne skupnosti ŠMARTNO OB DRETI želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1995! Za uspešno sodelovanje se zahvaljujemo in si ga želimo tudi v prihodnje! Svet krajevne skupnosti Budite s nama Budite s nama svi narodi svijeta, da sloboda u Bosni i Hercegovini procvjeta. Da se djeca mogu igrati u slobodi i nikakvo zlo da im se ne dogodi. Budite s nama, djeco, Slovenije, da nam bude dobro kao što je i prije. Da možemo ići mi u svoje škole i učiti kako se svi narodi vole. Kada ste s nama, mi smo tad veseli, s prijateljima se uvjek dobro i zlo djeli. Mi smo vam zato zahvalni previše, pozdravlja Vas Bosna od srca najviše. Imširović Almir VI2 Pomoč šolam v Bosni V Sloveniji poteka že od sredine oktobra humanitarna akcija: Slovenija šolam v Bosni. V mozirski občini jo je Občinski odbor Rdečega križa na prošnje iz Bosne organiziral že v začetku septembra, pozivu Rdečega križa pa so se poleg SO Mozirje, nekaterih podjetij, obrtnikov in posameznikov odzvale tudi vse štiri osnovne šole. Tako so učenci šol v Mozirju, na Ljubnem, v Lučah in Gornjem Gradu zbrali kar precejšnjo količino šolskih potrebščin pa tudi nekaj igrač. Skupna vrednost zbrane pomoči v naši se je takšna humanitarna akcija drugod po Sloveniji šele pričela, so učenci teh dveh šol že s pridom koristili pomoč, ki so jo prejeli iz nhše občine. Območni odbor RK Mozirje, vse štiri šole ter VIVA-Trade d.o.o. Nazarje, kjer so prispevali levji delež pomoči, pa so prejeli iz Bosne tople pisne zahvale. Seveda pa velja njihova iskrena zahvala tudi vsem ostalim darovalcem pomoči. Iz Osnovne šole v Stjepan Del pomoči, zbrane na osnovnih šolah na Ljubnem in v Mozirju občini je bila po oceni RK okrog 600.000 SIT. V drugi polovici septembra sta osnovni šoli v Malešičih in Stjepan Polju pri Gračanici v severni Bosni že srečno prejeli vso poslano pomoč. Ko Polju pa so poslali vsem štirim šolam nekaj čudovitih a pretresljivih spisov ter celo pesmico, ki jo objavljamo tudi v našem glasilu. Ludvik Es organizacije: IZ OBČIN KS Šmartno ob Dreti Vodila jo bo podpredsednica Kot je znano, bo krajevna skupnost Šmartno ob Dreti poslej spadala v občino Nazarje. Predsednik omenjene krajevne skupnosti, Ivan Purnat, je bil na volitvah 4. decembra izvoljen za župana občine Nazarje. Ker obeh funkcij ne bo mogel opravljati, bo krajevno skupnost Šmartno od 1. januarja dalje vodila podpredsednica sveta KS, Martina Zakrajšek, Ivan Purnat pa bo ostal član sveta do novih volitev v organe KS. KF Ljubno ob Savinji Dobrodelni koncert za Karitas Ljubenska sekcija ljudskih godcev in pevcev ter Prosvetno društvo Ljubno sta v nedeljo, 4. decembra, v dvorani domačega prosvetnega doma organizirala dobrodelni koncert za Karitas, katrega čisti izkupiček je bil namenjen ogroženim slovenskim družinam. Veliko število nastopajočih in polna dvorana obiskovalcev sta ustvarili odlično vzdušje za prijetno nedeljsko popoldne. Pestre glasbene točke je prevevala ljubezen do domače zemlje, do staršev in otrok. “Dobro se poplača z dobrim,” je bila ena od misli, ki so tega dne našle pot v srca vseh, ki so si ogledali koncert. Ker so se vsi nastopajoči po vrsti imenitno odrezali, je prav, da jih tudi naštejemo: Rosana Tiršek, MPZ Raduha pod vodstvom Lenke Kralj, Darinko Kumprej in Jože Šumečnik, Kugovski oče Jože, sin Jože in vnuk Tadej, DPZ pod vodstvom Minke Zaleznik, trio Šumečnik iz Šoštanja, Žovnova oče Janez in sin Ivan, Janez Lenko ter Andrej Solar, David Obojnik', otroški cerkveni zborček pod vodstvom Alenke Zgojznik, Murčeva Zdravko in Jože ter Franci Fludernik, Podleški Janko s sinom Tomažem in hčerko Bernardo ter Podleškim Karlom, Maksom Podkrižnikom in Vidom Prušnikom, Boštjan Podlesnik, Tončeva Ida in mož Ivan ter brat Zdravko, Jože Podkrižnik-Prodnik in Janez Lenko, Suzana Prušnik in Savinjski AVE. 250 tisoč tolarjev zbranega denarja za ogrožene slovenske družine pa je potrdilo, da je koncert, kateremu je po svojih močeh priskočil na pomoč tudi naš časopis, v popolnosti dosegel svoj namen. KF, foto: Pepč Marovt Otroški cerkveni zborček pod vodstvom Alenke Zgojznik m KULTUKA m Savinjski Ave v gosteh m NARODOPISJE Ni ga smel panati. Na povabilo kvarteta Mavrica iz Velenja (Simon Gorišek, Samo Frankovič, Marko Meža in Domen Frankovič, pojejo pod vodstvom profesorice Katje Kovač), ki je s pevskim koncertom v četrtek, 8. decembra, obeležil tri leta prepevanja, so se kulturne prireditve udeležili tudi pevci mešanega okteta Savinjski Ave iz Zgornje Savinjske doline. V knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju so zapeli osem zahtevnih in lepih pesmi. Za izvajanje so poželi prisrčen aplavz. Prijateljevanje pevcev bo imelo še lepo prihodnost, saj bodo “mavrični fantje” iz Velenja obisk gotovo vrnili. Jože Miklavc Piše: Aleksander Videčnik Besedo “panati” tolmači dr. Kotnik kot ukazovati. V naših razmerah bi smeli trditi, da pomeni nekako bolj “obvladovati”. Na Rečici je nekoč stal velik farovški marof, ki bi sedaj segal še v cesto proti pokopališču. Prva leta okoli 1900 je pogorel. Naša pripovedovalka se pri tem sklicuje na pripoved svoje matere, ki je požar doživela. Baje sta dve teti z Brdega trdili, da bi župnik gotovo lahko panai ogenj, teti sta si predstavljali, da bi ogenj porinil v pekel, kjer bi nehal goreti. Ker pa niso vedeli, ali je farovški hlapec na marofu ali ne, ni kazalo ognja panati, saj bi s tem porinili tudi človeško dušo v pekel. Gorelo je hudo in vodo so nosili iz trške “Štirne”, kar pa seveda ni zadoščalo. Uspeli pa so zavarovati druga poslopja pred ognjem. Ljudje so menili, da je ogenj podtaknil Prislanov hlapec, ki je baje vpil, da gori, ko še ognja ni bilo videti. Kaj kmalu je izginil in slišati je bilo, da je odšel v Ameriko. Toda minila so leta in neki Rečičan je ležal na smrtni postelji in je ob navzočnosti še treh krajanov prizna,! da je podtaknil požar, da ne bi več sumili Prislanovega hlapca. Iz pripovedi sklepamo, da so ljudje župniku pripisovali moč nad ognjem, da pa ni tega storil, ker bi tako lahko ogrozil človeško dušo, če bi bil farovški hlapec na gorečem marofu. IZ OKOLICE LJUBNEGA... Kumprejeva mati je velikokrat pripovedovala kakšno zgodbo povezano s čarovnicami ali s strahovi. Pripovedovala je, kako je Nejča prišel po besedo, pa z njim niso hoteli spregovoriti. Maščeval se jim je tako, da je izmaknil neko reč (predmet) in se preko nje maščeval materi, ki je dojila, da ji je nenehno teklo mleko. Šlo je torej za urok, kako dolgo je imel moč, pa pripovedovalka ni vedela povedati. V Šemprimožu je bila velika nedelja. Običaj je bil, da so fantje od zore naprej zvonili. Tako so v trdi temi prišli do cerkve in tam v daljavi videli lučke kot neke bakle. Takoj so vedeli, da plešejo coprnice. Stopili so na vzpetino in vpili coprnicam “coprnica veša, ti po rit’ meša". To je coprnice razjezilo, da so stekle proti fantom, ti pa so k sreči vedeli, kako je moč coprnicam kljubovati, zbežali so jadrno pod cerkveno kap, saj pod kapjo te hudobne ženske nič ne morejo... Pogosto so coprnice kradle mleko kar s pomočjo srabota ali dolge vrvi. Vrgle so preko strehe srabot in ga speljale do krav in jih pomolzle. Pri Kropovšku so večkrat fantje zagledali srabotovino prek strehe in jo odstranili, toda naslednje jutro je visela spet na starem mestu... Rastočki ključar Lomšek je zagovarjal in sploh je bil v marsičem vešč. Nekoč je šel mimo Murčeve kmetije in se tam z gospodarjem pogovarjal, kako pregnati to coprniško nadlogo. Lomšek je bil tudi temu kos, svetoval je postaviti koš krme, ki je namenjena za sveti dan, na sveti večer pred hlev, nikakor pa ne pod kap. Baje so se tega coprnice najbolj bale in Nastop okteta Savinjski AVE v Velenju Predpraznično pričakovanje Novega leta naj vam polepša NOVOLETNI KONCERT GODBE NA PIHALA OBČINE MOZIRJE ki bo v sredo, 28.12.1994 ob 18. uri, v dvorani Kulturnega doma v Mozirju. Vaš cenjeni obisk bo hvaležno priznanje prizadevnim godbenikom za vloženi trud in najlepše voščilo za leto, ki piiliaja! Prisrčno vabljeni! ___________________^_____ Gostilna Semprimožnik Ročnik Betka Homce 15, vas vabi na SILVESTROVANJE ob živi glasbi in dobri domači hrani. Cena 2.900 SIT, informacije in rezervacije: 841-152 NARODOPISJE odslej so imeli pri Murčevih mir pred njimi... Stare ženske so pogosto opazovale v Drčarjevih požarih šviganje luči, večkrat so te poplesavale v krogu. Ob takih pojavih so zatrjevale, da vidijo ples coprnic... Te ženske, povezane s hudičem, so veljale med ljudmi kot hudobne in nevarne, če si po naključju zašel med nje. Pravijo, da jih je največ bilo najti med “čudnimi” kočarkami, pa tudi gruntarske so marsikje sodelovale. Zelo znana je bila “Baba" na Reberniji na Primožu. Ljudje so trdili, da ponoči leta naokoli, če pa seji kdo zameri, ga hudo osmodi. O njej so ljudje govorili, da sicer nima krave, pa ima vedno veliko mleka, saj ga je namolzla s “štrikom", so menili. Na sploh so kmetje verjeli, če katera od krav ni imela mleka, da so jo coprnice pomolzle. Tod okoli so si proti njim pomagali na ta način, da so pod kapjo zabili železni drog in v luknjo nalili mleka tiste krave, za katero so mislili, da jo coprnice molzejo. Drog so seveda prej temeljito zagreli. Ko so to storili, je tisto coprnico, ki je kravo molzla, tako smodilo (peklo), da je pridrvela k hiši, tam pa je ni smel nihče ogovoriti, ker bi tako bila rešena muk. Ljudje so se tega držali, saj so tem hudobam privoščili, da jih je grdo smodilo in peklo... Baje je bil v Šemprimožu znan coprnik tudi Gorski Nejč. Prosim cenjene bralce in bralke, da mi sporočijo njim znane zgodbe in verovanja. Hvala v naprej! O kmečki odvezi Nedavno tega me je neki izobra’enec iz naše doline opozoril, da bi kazalo o kmečki odvezi kaj več pojasniti in ker se tiče to zgodovinsko dogajanje v veliki meri tudi naših kmetov, je morda kar prav, da o odvezi povemo kaj več. Znano je, da so kmetje sprva živeli le kot podlo’niki raznih zemljiških gospodov in obdelovali njihovo zemljo. Iz tega razmerja so nastajala za kmete hude obveze, tako fizične kot blagovne tlake. Skratka, vse so morali ali z delom odslužiti ali pa ob tem še dajati pridelke, znana je desetina, ki se je seveda od primera do primera po volji gospoda lahko tudi zviševala. Kmet je bil popolnoma nezaščiten, celo tako ponižujoče pravice so si gospodje izborili, kot je pravica prve noči mladih nevest svojih podložnikov. Zaradi nenehnih vojn so bile tudi potrebe po vojakih velike in kot vojni hlapci so morali v boje tudi kmetje. Kmečki upori stvari niso izboljšali, so pa opozorili na nemogoče življenske pogoje kmetov podložnikov. Že pod vladavino Marije Terezije je bilo občutiti nekoliko bolje urejen pravni odnos do kmetov, toda šele Jo’ef II. je posegel v te odnose temeljiteje. Vmes je prišlo do marčne revolucije leta 1848, ki je prinesla boljše izglede za ureditev fevdalnega reda oziroma njegovo odpravo. Toda šele mladi cesar Franc Jožef 11. je v letih 1848 in 1849 podpisal ustrezne zakone, ki so določali o-dpravo podložništva. Zakon je ločil dvoje vrst zemljiške posesti - dominikalno (gosposko) in rustikalno (kmečko). Seveda kmetom ni bilo ničesar podarjeno, morali so poravnati odškodnino za kmetijo, po zakonu tretji del od ocenjene vrednosti, dočim je država nosila en in zemljiški gospod drugi del. Seveda so posestva cenili v veliko škodo kmeta in tako ni čudno, da so gospodarjenja nevajeni kmetje nasedali raznim posojilodajalcem, ko so potrebovali denar za odškodnino. Čeprav je zakon veleval plačevanje na obroke v desetih letih, so računanja neuki ljudje množično zapadali v hude dolgove. Razpolagamo z nekaterimi podatki, ki nazorno predočijo bralcu množično propadanje kmečkega stanu. V tedanji avstrijski državi je leta 1886 znašel čisti katastrski dohodek vsega kmetijstva 165 milijonov Goldinarjev, na taista zemljišča pa je bilo vknjiženih kar 2176 milijonov Goldinarjev dolga. Znan je primer, ko je na Dolenjskem bilo prodano posestvo vredno preko 1000 Goldinarjev, za vsega 5 Goldinarjev. Šlo je za nepopisno izkoriščanje preprostih kmečkih ljudi, ki niso imeli od nikogar podpore. Poleg tega pa so načrtno praznili vaški prostor in tako pridobivali poceni delovno silo za tedaj nastajajočo industrijo. Zaključno bi lahko ugotovili, da so kmečki ljudje, ki so tiste čase večinsko predstavljali tudi slovenski narod, bili pod hudimi pritiski. Marčna revolucija je sicer prinesla določene demokratične usmeritve, toda trajalo je še dolgo, da so naši kmečki ljudje spoznali nujnost zadružnega povezovanja, dolgo do tega, ko je Janez Evangelist Krek povzdignil glas v dunajskem parlamentu in opozoril na neznosne krivice, ki jih trpijo kmečki ljudje in sploh ljudje najnižjega socialnega položaja. Mimogrede omenimo položaj poslov, ki vse do konca prve Jugoslavije ni bil urejen. Skratka, kar so prej povzročali fevdalci, so potem nadaljevali pogosto isti ljudje kot podjetniki, ljudstvo pa je trpelo v brezpravnem položaju. $ DOGODKI & iKMtilMIMt V Nazarje se je Miklavž pripeljal s kočijo... (foto: KF) ...takole pa se je skupaj s parklji nastavil fotografskemu objektivu v Mozirju (foto: Ciril Sem) V< HTLHB3 B0BERČEK OPOZARJAMO vse Savinjčanke in Savinjčane pod 15 let, ki si grenijo življenje s prednovoletnimi skrbmi, da bo prihodnji teden izšel praznični mladi bobenček! Na dveh straneh bo nabobnal, narisal in napisal, kako se ustrezno pripraviti na najdaljšo noč brez prepira s starši, ki, kot zmeraj, nimajo posluha za tvoje genialne ideje. “Pa kaj, če nisem najboljši v razredu... Ti tudi nisi šef v službi!!!” imel z varuško! Dal sem ji dve pomerjevalni tableti!” Ureja Karotina Grudnik zanke Mihec je v zagati: lz osmih kock mora sestaviti dva stolpca. V vsakem od njiju mora biti vsota 18. Pomagajte mu! Preverjeno dobro ribji namaz potrebujem: konzervo sardin margarino malo limonovega soka (po želji še želen peteršilj, poper, origano...) pripravim: V posodo stresem sardine brez kosti in jim dodam žlico ali dve margarine ter limonov sok. Če mamin “mikser” zaradi prejšnjih poskusov ne dela več, potem vse skupaj pretlačimo z vilico, sicer pa kot običajno. Slasten namaz namažemo na kruh, če se le da, ogret v pečici za tople sendviče. Dober tek! Vam povem, ne morem verjeti, da je že 14 dni naokoli. Tu je že december, zadnji mesec tega leta. Še malo, pa bomo vsi spet starejši za eno leto. Kaj pa naša lestvica? Na domačem delu vodijo Čuki, izpadla je Simona Weiss, nova skupina pa e skupina Pop Design s komadom Ko si na tleh. Skupina Pop Design je še /edno v formi. Nastopi se vrstijo drug za drugim. Pred kratkim, natančneje 15. novembra, je izšla nova kaseta, že jubilejna deseta. Prihodnje leto, 23. rebruarja 1995, pa bo minilo deset let od prvega nastopa tega ansambla se mnogo let! Na tujem delu še vedno vodi hrvaška skupina E.T. Skupina, za katero se skriva ime Electro Team, je mlada, nadarjena in izredno simpatična hrvaška skupina. Uspelo ji je nekaj, za kar so 2 Unlimited ali Ace of Base garali več et. Prav komad Tek je 12 sati je prvi prebil skupino iz anonimnosti. Zanimivo e to, da je komad postal hit leta celo v Srbiji, kljub vojni med Hrvaško in srbijo. Hit so postali se mnogi drugi komadi, kot na primer Totalno sam ud, Da ti nisam bila dovoljna. Če želite, jim lahko pišete na naslov: E.T. Fan Club Orfej HRTV, Dežmanova 10 41000 Zagreb, Hrvaška Hvala, Ksenija, za tvoje predloge. Imejte se fajn in ne pozabite poslati lasovnic, saj na vas čakajo lepe nagrade trgovine Elektro Ljubija M-ZKZ Mozirje v vrednosti 15.000 tolarjev, ki jih bomo podelili konec leta. Splača se potruditi! Katja Tuji del 1. E.T. - Tek je 12 sati 2. Mariah Carey - Without you 3. Pink Floyd - Wish you were here 4. Nirvana - Smells like teen spirit 5. Mo do - Eins zwei polizei Domači del 1. Čuki - Iz srca l. Magnifico - 24.000 poljubov Chateau - Mlinar na Muri L. California - Nisem avtomat Pop Design - Ko si na tleh Zadruga mozirje ftmsče skladbe^ Tujo skladbo< 11 UJVJ ime in priimefe: NASVETI Prazniki so pred vrati V veselem pričakovanju praznikov bomo okrasili svoja stanovanja, hiše, šole, cerkve, lokale, poslovne stavbe z zelenjem, ki je simbol večnega življenja. Božično drevesce nam obljublja, da bo zima kmalu minila in se bo spomladi življenje znova prebudilo. Rad bi vas spomnil, da odsekano ali celo ukradeno drevesce iz gozda ni edina možnost, da si pričaramo praznično vzdušje na Sveti večer. Kako lahko doživimo praznike na drugačen način? Drevesce nam lahko nadomesti adventni venček, ki ga z lahkoto naredimo sami. Ustvarimo lahko novoletno ikebano ali jo kupimo pri vrtnarju. Namesto drevesca lahko na steno pritrdimo večjo zeleno vejo, ki jo okrasimo kot drevesce. Primerne so vejice vseh zimzelenih vrst, od pušpana do jelovih ali smrekovih vej. Zadnja leta so v prodaji majhna živa zimzelena drevesca v posodah, ki jih lahko kasneje posadimo na vrtu ali nekaj let ohranimo v lončku, saj so precej nezahtevna. Najbolj elegantna rešitev je, da si na vrt zasadimo lepo zimzeleno drevo. Primerne drevesne vrste so omorika, srebrna smreka, duglazija ali kar domače: smreka, jelka, tisa. V prazničnem času jih osvetlimo z lučkami. Večina od vas bi vseeno raje imela drevesce. Tega lahko kupite pri lastniku gozda ali na trgu. Vsa drevesca v prodaji morajo biti označena z nalepko Zavoda za gozdove. Ta pomeni, da so bila drevesca posekana na gozdu prijazen način. Najprimernejša mesta za posek okrasnih drevesc so na zaraščajočih se travnikih in pašnikih ter pod daljnovodi. Naj vam praznike polepša občutek, da ste z zelenjem v drugačni obliki prispevali k ohranitvi našega skupnega velikega bogastva -gozda! Zeleni Franček r" • "£ 1 i ^4 Sedaj je j Zadruga mozirje pravi čas =[ • Umrcitor. Zgornjatavln/ška kmatljaka ■ zadruga Mozirje z.o.o. j i UGODEN nakup j UMETNIH GNOI1L Ì Po izvensezonskih in regresiranih cenah vam | j nudimo umetna gnojila za 20 - 30% ceneje. ■ ! Oglasite se v zadru’nih trgovinah za cenejšo pride- | Ì lavo poljščin haa a a mmm m a mmm a a bmb a a mmm a a wamm m a aai a a aaaa in krme. 1 a ■■ a a m a mm a a hm a a aai a a hm a a aafl Apnenje kmetijskih površin Kalcij je rastlinsko hranilo in pomemben dejavnik za ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal. V tleh nevtralizira kisline in pospešuje sprejemanje hranilnih snovi za rastline. Popravlja in ohranja strukturo in vpliva na ugodne fizikalne, kemične in biološke procese v tleh. Z izpiranjem, odvzemom pridelka in nevtralizacijo izgubimo letno približno 800 - 1.000 kg/ha kalcijevega oksida. Zato moramo s kalcijem apniti poljščinam in zemlji. Optimalna reakcija ni za vsa tla enaka. Na lahkih in zelo humusnih tleh so optimalne pH vrednost nižje. Najprimernejši čas apnenja travnikov in njiv je od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Na njivah apno zadelamo v tla do globine obdelave tal. Apnimo vsaj mesec dni pred setvijo, ločeno od gnojenja z mineralnimi in organskimi gnojili. Tudi pri apnenju travnikov ne smemo apna mešati s superfosfatom, dušičnimi gnojili, hlevskim gnojem in gnojevko. Mleti apnenec CALPLEX, ki je v zalogi v Kmetijski preskrbi Sp. Rečica, vsebuje okrog 60% čistega Ca O, deluje pa sorazmerno počasi v primerjavi z žganim apnom v prahu. Prevelikih količin apnenih gnojil naenkrat ne smemo uporabljati, apnimo raje manj in večkrat. Predvsem na lažjih peščenih tleh ne smemo pretiravati z enkratnimi odmerki, ker premočno apnenje naenkrat lahko blokira nekatera hranila, kot so: fosfor, bor, mangan, baker. Calplexa lahko uporabimo na travnikih maksimalno v količini 3,6 t/ha letno, na njivah pa 5,4 t/ha. Kmetijske svetovalke imamo priročne pH-sete, s katerimi lahko na licu mesta ugotovimo reakcijo talnega vzorca. Bolj natančna je seveda laboratorijska analiza, ki ugotovi tudi vsebnost fosforja in kalija. Štefka Goltnik Na Polzeli zmagala košarka S finalno tekmo, moči sta merili ekipi TVD Partizan Mozirje in Smreka Gornji Grad, se je na Polzeli končala Savinjska rekreacijska košarkarska liga. Osem ekip iz celotne Savinjske doline je v dvomesečnem tekmovanju po sistemu vsak t vsakim prikazalo dopadljivo in dokaj kvalitetno košarko, kar je za rekreativni nivo vsekakor vzpodbudno dejstvo. V tekmi za tretje mesto so igralci Garant Polzele brez boja premagali ekipo Žalca, z rezultatom 20:0. Žalčani tudi po petnajstih minutah čakanja niso stopili na parket v kompletni postavi, zato sta sodnika odpiskala konec tekme in tako je ekipa Garant Polzela dobila tekmo za zeleno mizo. Povsem upravičeno in brez lastne krivde. Finalna tekma dveh ekip iz Zgornje Savinjske doline, je potrdila staro pravilo, da končni obračuni skoraj po pravilu ne dosegajo kvalitetnega nivoja igre, ki sicer finalistom pritiče. Pomembnost tekme in psihološka nestabilnost, tokrat so ji podlegli predvsem igralci Smreke, sta opravili svoje. Prvi polčas, dobili so ga Mozirjani (23:16) je dokazal, da je košarka kolektivni šport, ki zahteva maksimalno sinhroniziranost ekipe. Po uvodnem 6:0 za TVD Par- ■ PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridr’uje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi mo'nostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev na največ 45 tipkanih vrstic v rubriki “Pisma bralcev" in največ 60 tipkanih vrstic v rubriki “Prejeli smo", daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Odgovor na pismo “Na takih volitvah mi ne sodelujemo" tizan so Gornjegrajci psihološko padli, kar je nasprotna ekipa s pridom izkoristila. Levji delež za poraz mora ekipa Smreke iskati v izredno slabem skoku v obrambi in pretirano statičnemu gibanju v napadu, kar so hitri igralci iz Mozirja s pridom izkoriščali. Končni rezultat 56:39 je mogoče nekoliko visok, je pa slej ko prej slika konstantno dobre igre, s katero so se Mozirjani tako rekoč sprehodili skozi ligo. Za Smreko je že sama uvrstitev v finale velik uspeh, ki je očitno uspaval tudi igralce. Vsekakor sta ekipi iz Zgornje Savinjske doline dostojno prestavljali sebe in okolje, mogoče jima manjka še več podobnih tekmovanj, v katerih bi igralci kalili svoje znanje. Pa še nekaj je dokazala finalna tekma. Združena ekipa Zgornje Savinjske doline, bi ob strokovni in tehnični pomoči predstavljala trd oreh za pfenekaterega nasprotnika. Slednje je seveda osebno razmišljanje podpisanega, o katerem bi mogoče kazalo razmisliti. Tenis pozimi Na igrišču Teniškega kluba Ljubno je lastnik, gospod Franjo Jakop, pred časom uvedel pomembno novost: kot prvi v dolini je peščeno igrišče prekril z nadtlačnim balonom, ki omogoča zimsko teniško sezono. Prijazni sogovornik nam je povedal, da se je za ta korak odločil zaradi neizkoriščenosti igrišča, ki je omogočalo igre le v času primernega vremena. S pomočjo balona je težave odpravil, saj ljubiteljem tenisa sedaj zagotavlja celoletno igranje - vsak dan od 8h do 24h. Teniški navdušenci se lahko odločajo za igro kot, člani kluba ali individualno. Najboljše je igrišče rezervirati vnaprej (tel. 831-344). (Na tej številki tudi sprejemajo informativne prijave za teniški tečaj med zimskimi počitnicami.) Če ste na Ljubnem zgolj naključno, pa si zaželite tenisa, vam gospod Jakop posodi tudi lopar in žogice. Gospod Franc Podbrežnik me je v svojem pismu, objavljenem 2. decembra v 24. številki Savinjskih novic, hudo oštel. Ko sem prebral članek, na katerega se sklicuje, sem razumel zakaj. Gre za članek “Smo na poti, da dobimo nov totalitarni sistem”. Podpisal ga je K.F., najbrž Kotnik Franci, urednik Savinjskih novic, v katerem poroča o pogovoru, ki se je zgodil v sejni sobi občinske skupščine 9. oktobra, članek pa je bil objavljen 20. oktobra v 21. št. Savinjskih novic. Popačen citat, upam da ne namerno, ki se glasi: “Kar pa se Solčave tiče - po švicarskih izkušnjah so kraji, ki so tako redko poseljeni kot Solčava, neustavljivo umirali naprej;” je g. Podbrežnika in druge bralce iz Solčavskega upravičeno ujezil. Res pa je, da tega stavka, ne v taki ne v podobni obliki, nisem izrekel, ampak si ga je novinar verjetno napačno zabeležil. V pogovoru o novih občinah sem med drugim razložil, da je žal odločanje o novih občinah v Državnem zboru potekalo tako, da občine kot jezersko in Solčava niso imele nobene možnosti. O jezerskem, -ki je glede na pokrajino in prebivalstvo podobno Solčavskemu, se je odločilo dvakrat, a je večina obakrat odločala proti. . Menil sem, da je rešitev s skupno občino Luče - Solčava še vedno boljša, kot vladni predlog, da bi bila skupna občina Solčava-Luče-Ljubno s sedežem na Ljubnem. Sicer pa se proces oblikovanja novih občin s tem zakonom ni končal, ampak se je reforma lokalne samouprave šele začela, tako da bo v naslednjih letih mogoče stvari popravljati. Naj povem še, da v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke že pripravljamo predlog zakona za ustanovitev občin Jezersko, Solčava, Ribnica na Pohorju in Hajdina, kjer je referendum za nove občine uspel, povsod pa so tudi bojkotirali volitve 4. decembra. Trdno upamo, da bodo te občine, morda pa še kakšna, ustanovljene kmalu v letu 1995 in da ne bo treba čakati naslednjih volitev čez štiri leta. Do takrat bo, potrebnih še več sprememb, ki jih narekuje tudi odločba Ustavnega sodišča. " Ker pa se poseljenosti in demografske ogroženosti tiče, že vsaj petnajst let opozarjam na ta, po moji oceni enega največjih problemov Slovenije, zadnja štiri leta tudi kot poslanec v Državnem zboru. V Mozirju sem pravzaprav ponovil, kar že dolga leta ponavljam, to pa je, da je treba demografsko ogroženim krajem pomagati k novemu razvoju in ustaviti razseljevanje, dokler je še čas. Na Solčavskem se je zaradi vsega, kar našteva tudi g. Podbrežnik, po zadnji svetovni vojni število prebivalcev že zmanjšalo za okrog 40°b. Razveseljiva pa je samozavest Solčavanov, ki kljub temu zaupajo v sebe in prihodnost in so to pokazali tudi z glasovanjem za svojo občino, kar n.pr. niso storili niti Ljubljančani in Mariborčani. Govoril sem o tem, da je treba pomagati pravi čas, ker sicer kot narod izgubljamo življenski prostor, Omenil sem švicarsko in norveško izkušnjo, da razseljenih krajev mi mogoče več na novo naseliti, potem ko se obdelane površine zarastejo in propade infrastruktura, ne glede na količino denarja, ki bi ga bila država pripravljena v to vložiti. Na Solčavskem je poseljenost že Edi Mavrič Karolina Grudnik vse klase Nove višje odkupne cene plačilo takoj - ni potrebno žaganje - ugodni novoletni popusti in ugodni plačilni pogoji - dostava na dom .Informacije: 841-107 0609-621-475 A a PISMA BRALCEV H Igfigà KRONIKA zelo redka. Podatke navaja tudi g. Podbrežnik. Na površini več kot 10.000 ha je le 590 ljudi, to pa je manj kot 6 ljudi na 100 ha. V Sloveniji je v povprečju 100 ljudi na 100 ha, torej 15 krat več. Tako malo ljudi, tudi tu sem navedel švicarske izkušnje, ne obvladuje več vsega prostora in ga gospodarsko ne more več optimalno izkoristiti. Iz tega sledi, da je na Solčavskem in še v mnogih krajih po Sloveniji treba ustaviti odseljevanje in povečati število prebivalcev. Pogovor v Mozirju je trajal več kot tri ure. Novinarski zapis je zato lahko le nepopoln. Verjamem, da novinar ni hotel namenoma popačiti mojih izjav, ampak se mu je to zgodilo nehote. Upam, da sem s temi pojasnili odpravil dvome. Na Solčavskem imam tudi prijatelje in znance, ki ta moja stališča že dolgo poznajo. Z veseljem pa bi se odzval vabilu Solčavanov na skupen pogovor o tem, kaj lahko kot poslanec še storim za to, da se bo razvoj Solčavskega obrnil na boljše in da se bo v te kraje vrnilo več življenja. Dr. Franc Zagožen Poslanec Državnega zbora Pojasnilo Na zahtevo Fanike Baraga, po domače Habetove iz Ljubije 68, Mozirje, objavljamo, da je bil naročnik in plačnik zahvale V spomin Jožefa Trogarja v 24. št. SN Jože Letojne, Lepa njiva 34, Mozirje. Uredništvo KRONIKA Zaradi utrujenosti v drevo 4. decembra je Marjan I. (45) iz Solčave ob 16.15 uri vozil osebni avto iz Luč proti Solčavi. V Robanovem kotu je zaradi utrujenosti zapeljal z vozišča in trčil v drevo ter se pri tem lažje telesno poškodoval. Kolesar neprevidno v levo 5. decembra je ob 17. uri Anton V. (51) iz Šentjanža vozil kolo iz Radmirja proti Mozirju. V Šentjanžu je nameraval zaviti levo, česar pa ni nakazal in se ni prepričal, če to lahko varno stori. Zavil je levo, v tem trenutku pa ga je pričel z osebnim avtomobilom prehitevati Branko K. (32) iz Planine. Kljub zaviranju vozniku osebnega avtomobila ni uspelo preprečiti trčenja, v katerem je kolesar dobil hude telesne poškodbe. Na levo v tovornjak 6. decembra je ob 13. uri Dušan P. (23) iz Predence vozil osebni avto iz Mozirja proti Soteski. Izven naselja Ljubija je v preglednem desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v tovorni avtomobil, ki ga je iz smeri Soteske pripeljal Anton G. (32) iz Pletovarja. V nezgodi se je sopotnik v osebnem avtomobilu lahko telesno poškodoval. Vlom v vikend Neznani storilec je v času od 4. do 7. decembra razbil steklo na oknu vikenda v Juvanju, last Danijela L. (58) iz Celja, in iz notranjosti objekta odnesel TV sprejemnik. S tem je lastnika oškodoval za okrog 20.000 SIT. Pri pobegu se je prevrnil na streho 10. decembra je Jožef Š. (34) iz Poljan okrog polnoči vozil osebni avto iz Sp. Rečice proti Poljanam. Ko je opazil, da za njim vozi policijsko vozilo, je povečal hitrost in zapeljal na gozdno cesto. Po njej je vozil približno 50 metrov, nato pa je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal levo z vozišča. Pri tem se je vozilo večkrat prevrnilo in obstalo na strehi. Voznik je zlezel iz njega, v tem trenutku pa sta ga dohitela policista in ga zadržala. Ugotovila sta, da voznik kaže znake vinjenosti in da je vozil neregistrirano vozilo. Odpeljala sta ga v mozirski zdravstveni dom, in od koder je bil voznik odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je hudo telesno poškodovan - zvin vratne hrbtenice. Jožef Š. bo zaradi svojega početja seveda moral še k sodniku za prekrške. Vroča kri pri Majerholdu 10. decembra je prišlo v gostilni Majerhold v Mozirju okrog 23. ure do spora in prerivanja med Danilom D. (21) iz Ljubije, Alojzom D. (52) iz Ljubije in Jankom D. (22) iz Lepe njive. Potrebno je bilo posredovanje policistov, ki so spor umirili. Po njihovem posredovanju pa se je .Danilo D. ponovno vrnil v lokal in zahteval alkoholno pijačo. Ker je bilo pričakovati, da bo s takšnim prekrškom nadaljeval, so ga odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve. Policisti so zoper vse tri vročekrvneže kakor tudi zoper natakarico Dragico P. (29), začasno stanuje v Kokarjah, ki je vinjenim osebam točila alkohol, posredovali predlog sodniku za prekrške. Tudi v avtomobile je vlamljal Pri nadaljnjem raziskovanju kaznivih dejanj v podjetju MGA Nazarje so policisti ugotovili, da je Damjan Š. (25) iz Prihove storil tudi večje število vlomov v avtomobile na območju občin Mozirje, Žalec in Velenje. Oživljanje tradicije čevljarskih mojstrov Prenekatero rokodelsko dejavnost in obrtno spretnost je z industrializacijo prekrila tančice platine in pozabe. Stari mojstri obrti so ponesli svoje resnično znanje in poznavanje narave specifične dejavnosti v grob in le redki so uspeli svoje znanje prenesti na mlade, uka željne rokodelce. Eden takšnih pa je prav gotovo Erik Fužir iz Okonine 38, ki se je odločil, da se bo spopadel z vsemi neznankami čevljarskega poklica. Osnovno poklicno izobrazbo je pridobil v Domžalah, kjer seje izučil za izdelovalca usnjene galanterije. Želja po dodatnem znanju in potreba sta ga gnali, da se je dodatne čevljarske obrti izučil pri Ivanu Grobelniku na Poljanah nad Rečico. V svoji čevljarski delavnici, samostojni podjetnik je od leta 1993, popravlja vse vrste čevljev in pravi, da so stranke z njegovimi uslugami zadovoljne. Sicer pa lahko v delavnici Erika Fužirja naročite tudi moške in ženske denarnice, moške torbice vseh krojev, ovratnice, povodce in pasove vseh vrst, obeske in razne etuije. Izdelal vam bo vse vrste usnjenih in extramultus jermenov po naročilu. Erik Fužir, mlad in obetaven čevljar, pravi, da želi delati predvsem po naročilu, poseben izziv pa vidi v kreiranju izdelkov po lastnem okusu "(denarnice, pasove itd). Na terenu popravlja, šiva in lepi cerade na tovornjakih in avtomobilskih prikolicah, po potrebi obnovi oziroma na novo tapecira pohištvo. Sploh pravi, da je v perspektivi njegova želja tapeciranje sedežnih garnitur. Pa še nekaj je, kar ne kaže prezreti, ko govorimo o čevljarju Eriku Fužirju. Vse svoje izdelke naredi iz pravega usnja, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Zaenkrat dela sam, vendar ne izključuje možnosti razširitve dejavnosti, seveda če bi se pokazale potrebe. Delovni čas ima vsak dan od 15.00 do 19.00 ure, po potrebi pa je na voljo tudi ob sobotah in nedeljah. Nekaj je gotovo. Če se odloči za malodane pozabljen poklic mlad in perspektiven fant, ne kaže dvomiti v uspeh začrtane poti. In čas nam narekuje, da tudi star čevelj ni brez premisleka za v kanto. Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi Predstavljamo vam: Slaščičarno TURIST Mozirje Ljubitelji slaščic, pozor! To je prispevek za vas! Cedile se vam bodo sline, krulilo vam bo v želodcu, pred očmi se vam bodo prikazovale različne sladke dobrote. A nič ne de! Kajti prav to si v mozirski slaščičarni gostinskega podjetja TURIST Nazarje najbolj želijo. Pa poglejmo, kaj vam ponujajo. Milinim, najprej torte: čokoladne, sadne, orehove, višnjeve, sacher, smetanove z različnim sadjem, skutine... Menda nismo katere izpustili. Nadaljujemo z rezinami. Teh je še več vrst! Kremne rezine, smetanove rezine, čebelji pik (le kdo še ni slišal za to okusno hišno specialiteto?), pohorske omlete, mozirske banane (še ena specialiteta!), pariške rezine, penaste rezine, punč bombice, ježki, pikapolonice, skutine torte, višnjev in ananasov desert. Uf, koliko jih je! Aha, tu je že čokoladna krema v kozarcih, zelo primerna za ta letni čas, in zimski sladoled, tudi ta sodi v zdajšnje obdobje. Kajti tistega čisto pravega sladoleda pozimi v slaščičarni TURIST nimajo. Ko smo govorili o tortah, nismo povedali, da lahko v slaščičarni TURIST naročite torte za vse priložnosti. Če pri vas doma praznuje kdo od najmlajših, lahko zanj naročite torto v obliki zajčka, muce, slončka, ,čebelice Maje, tudi dinozavra - skratka ves živalski vrt vam je na razpolago. Poleg tega pa si lahko zaželite torto v obliki kitare, številke, hiške, žoge, dude, itd. Izberete pa lahko tudi torto v obliki knjige, srca ali pa kar klasično okroglo. Ali pa potrebujete morda poročno, večnadstropno? V slaščičarni namesto vas spečejo okusno orehovo potico in več vrst keksov: rozinove, kokosove, domače in navadne domače, orehove rogljičke, čajna očesa, janeževe upognjence. Odločite se, kateri so vam bolj pri srcu! Ko vas bo pot zanesla v slaščičarno TURIST v Mozirju (priporočamo vam, da se to zgodi čimprej), boste lahko v prijetnem ambienti! poskusili poleg že naštetih dobrot tudi jabolčni zavitek ali sadno kupo. Da iz slaščičarne ne bi odšli žejnih ust, si lahko privoščite vse vrste brezalkoholnih in alkoholnih pijač, čaj, kavo ali pa morda kar vročo čokolado. Pa še kakšen žvečilni gumi ali bombone si boste lahko kupili za na pot. Nasvidenje torej v slaščičarni TURIST v Mozirju! EP OGLASI tel: 241-512 OREHI 790,00 MANDARINE 109,00 BUTELJKE ORMOŽ 299,00 (L. RIZLING, ŠIPON) JERUZALEMČAN 269,00 BAR KAVA 100 g 149,00 ČOKOLADA MAUXION 100 g 75,00 MLEKOVIT 25 kg KORUZA 50/1 NAD 1 T PESNI REZANCI NAD 1 T KRMILNA MOKA 4.290,00 B.P.D. 25.55 24.50 20.50 19.50 18.55 1 Z.P.D. 26,90 22,00 VREČA = 649,00 MOKA 850 25/1 47,50 MOKA 500 25/1 52,50 OLJE ZVEZDA 159,90 (NA ZABOJ) SLADKOR 50/1 94,90 TRGOVINA BO MED PRAZNIKI ODPRTA: SOBOTA 24.12. 7 - 16 NEDELJA 25.12. ZAPRTO PONEDELJEK 26.12. 8 - 12 SOBOTA 31.12. 7 - 16 NEDELJA 1.1. ZAPRTO PONEDELJEK 2.1. 8 - 12 OTROŠKE TRENIRKE 1.360,00 MOŠKE KAVBOJKE 1.900,00 VELIKA IZBIRA JASLIC, FIGUR ZA JASLICE, VENČKOV, DARIL, PARFUMOV, KOLONJSKIH VOD, IGRAČ.. PRESENEČAMO PA VAS ŠE Z VELIKO IZBIRO KRUHA. POLEG OBIČAJNIH VRST VAM PONUJAMO ŠE: JEMENSKI, POLNOZRNATI, AJDOV, SOJIN, RŽEN 70%, RŽEN 30%, ČRN, OVSEN, KORUZNI... V še vedno idilični Zgornji Savinjski dolini se je rodila nova poslovna znamka: AVTOŽUNTER temperamentna tehnologija NOV AVTOSALON ZA PROGRAM FIAT * LANCIA * ALFA ROMEO S POOBLAŠČENIM AVTO SERVISOM IN PRODAJO REZERVNIH DELOV VRHUNSKA KVALITETA STORITEV DVAJSETLETNA TRADICIJA AVTOMEHANIKE PRIPOROČAMO SE IN ŽELIMO: NA SVIDENJE! ?>N oi m UGODNE CENE NOVOLETNA PONUDBA V ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH Zadruga mozirje Mercator ■ Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. PLAČILO NA 5 OBROKOV brez obresti V TEHNIČNIH TRGOVINAH I "Elektro Ljubija 831-047 Žel. Gornji Grad 843-016 Blagovnica Ljubno 841-020 Žel. Ljubno 844-024 BTV VOYAGER 51 TTK ________53.800,00 na takojšnje plačilo003» popust) 48.490.00 sir . STOLP Z DALJINCEM - FUGISON 22.900.00 SIT DVOJNI KASETOFON - UNITEC 6.600,00 SIT VSE ZA SMUČARJE V BLAGOVNICI LJUBNO smuči ELAN 841-020 - otroške KID z vezmi 70, 80, 90 cm - otroške od 100 do 150 cm - smuči za odrasle - smučarske vezi LOOK, TIROLYA - smučarski čevlji ALPINA TEKSTIL GORNJI GRAD 843-036 IN BLAGOVNICA LJUBNO - kombinezoni, rokavice, kape.... in obilo ostale konfekcije ■■p** JSLbbf V VSEH ŽIVILSKIH POSLOVALNICAH - ------' - -— ~ posoda EUROSTAR 2000 - 12-delna "Rostfrei" [ — r 19.690,00 SIT za takojšnje plačilo--5V popust " ■ / 18.752,00 SIT - - rozine 400 g 175,00 - kompot breskev 850 g 148,00 - čokolada Milka 89,90 - mortadela Šampion 788,00 - rolana hamburška slanina 986,00 - Whisky GOLD CREST 0,75 1.636,00 - peneče vono Vincent 0,75 499,00 - novoletni okraski - in še mnogo ostalih dobrot za lepše praznike PRI NAKUPU NAD 3.000,00 SIT ŠE NAGRADNI KUPON SE PRIPOROČAMO! imts Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 01 1 in 841 267 I Trgovini IZOLES Mozirje in HELKO IZOLES Ljubno ob Savinji vas v mesecu decembru presenečata Iin nagrajujeta. Z vsakim enkratnim nakupom nad 5.000 SIT boste sodelovali v novoletnem nagradnem žrebanju, ki bo 30.12.94 ob 15. uri v trgovini IZOLES v Mozirju. I. nagrada - GORSKO KOLO II. nagrada - TUŠ KABINA III. nagrada - KASETOFON KARAOKE in še 10 praktičnih nagrad Isursn PONUDBA V BESEMBDU ®BTV Voyager 48.155,00 SIT kotel SIME 5 čl. , 67.999,00 SIT -3% got. popust litoželezni kotel VIADRUS 117.000,00 SIT radiatorji JUGOTERM - akcija bojlerji - kombinirani in električni parketolit 20 kg lak za parket za 20 m2 Sadolin 5 1 GRANITOGRES PLOŠČE cement T 450 50kg modul 6/1 4.779.00 kom 6.732.00 kom 2.590.00 kom 1.848.00 m2 -10% got. popust 574,00 59,90 kom I parket lamelni 16 cm klasični hrast bukev 1.453.00 -10% got. popust 2.289.00 1.699.00 vodovodne armature Armai in vsi proizvodi Helios Domžale po tovarniških cenah, akumulatorji Topla in Vesna NE zamudite: Gotovinski popusti ali možnost plačila na več čekov, dostava na dom pri nakupu nad 10.000 SIT Za nakup se priporočata in vas vabita trgovini Izoles Mozirje tel.: 832-011 Heiko holes Ljubno tel.: 841-267 NAGRADNO ŽREBANJE ZVESTIH KUPCEV VOZIL RENAULT V LETU ’94 RSL NUDI SVOJIM KUPCEM V LETU 1994 PRILOŽNOST, DA SODELUJEJO V JAVNEM ŽREBANJU 22. 12. 1994 V P C. LEVEC, KJER BO 50 KUPCEV VOZIL OBDARJENIH Z LEPIMI PRAKTIČNIMI NAGRADAMI, EDEN PA SE BO ODPELJAL Z NOVIM R5 FIVE - DARILOM RSL d.o.o. RSL PODARJA SREČO 2X! DO 31. 12. 1994 ZA R-5 FIVE CLIO 5% POPUST! RENAULT SERVIS LEVEC d. o. o. Levec 54 - 63301 Petrovče Servis«063/452-020 Rez. deli « 063/451-016 Servis VOLVO«063/453-065 Prod. vozil « 063/452-515 Telefax: 063/452-057 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA m VSE, KAR DELAŠ, DELAJ Z VSEMI MOČMI. POGLED IMEJ VEDNO UPRT KVIŠKU. PREISKUJ, KAR JE NEZNANO. TRUDI SE ZA TO, DA VEDNO NAPREDUJEŠ. HVALA ZA VAŠE ZAUPANJE OBČINSKI ODBOR MOZIRJE SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA -SLS Podružnica Zgornjesavinjska SLS dolina Spoštovane volivke, cenjeni volivci! Zahvaljujem se vsem, ki ste oddali svoj glas našim kandidatom. Trudili se bomo za potrditev vašega zaupanja. Ob bližajočih se praznikih vam želim vse najboljše, predvsem pa zdravja in uspehov v letu 1995. Andrej PRESEČNIK MIRKO ZAMERNIK, KANDIDAT SDSS ZA ŽUPANA OBČINE LUČE Na začetku bi se najprej iskreno zahvalil volilcem za izkazano zaupanje v prvem krogu na prvih demokratičnih lokalnih volitvah, saj tako številne podpore ljudi res nisem pričakoval. Na kandidaturo sem pristal bolj iz moralne obveznosti do ljudi, ki so me za to predlagali, ker pa sem dobil tolikšen procent glasov, je obveznost toliko večja. KAJ BO PRVA STVAR, KI JO BOM STORIL V NOVI OBČINI, ČE BOM IZVOLJEN? Nekaj dni pó prvem krogu volitev, smo bili k predsedniku SDSS Janezu Janši povabljeni vsi kandidati, ki so bili že izvoljeni in tisti, ki smo se uvrstili v drugi krog. Prvih je bilo 13, nekaj od 23-ih, ki so se uvrstili v drugi krog pa ima lepe možnosti za izvolitev. Namen tega sestanka je bil ustanovitev kluba županov Socialdemokratske stranke Slovenije, da bi si izmenjevali izkušnje. Ker je (bo) v tem klubu veliko že od pr^f v politiki preizkušenih politikov bo moja prva naloga nabiranje in izmenjava izkušenj s temi ljudmi. Saj smatram, da mi bo pomoč ob ustanavljanju nekaj tako novega in na nekaterih področjih, še tako nedorečenega področja lokalne samouprave, ta pomoč več kot dobrodošla. Saj so temelji za novo občino, tj. statut, poslovnik, resnično temelji in morajo biti skrbno in natančno sestavljeni, da ne bi prihajalo do blokad in obstrukcij, kot je bila to že ustaljena praksa v dosedanjih skupščinah. KATERE PREDNOSTI SMATRAM, DA IMAM PRED NASPROTNIM KANDIDATOM? Ker bo ena najpomembnejših, če že ne najpomembnejša začetna stvar, ki čaka bodoče župane delitvena bilanca stare mozirske občine je zelo pomembno to, da so stranke demokratičnega bloka (SKD, SLS, SDSS) v Mozirju dobile od 19-ih kar 15 mandatov. To pa zato, ker prej omenjene stranke obvezuje pred volitvami podpisan koalicijski sporazum, katerega sopodpisnik sem tudi jaz. Prednost, ki jo pri tem vidim pred nasprotnim kandidatom je v tem, da bo ljudi, ki so bili izvoljeni v Mozirju do SDSS vezal koalicijski sporazum in nepoštena delitev ne bo možna .ob tem seveda ne bomo smeli pozabiti sredstev, ki so bila spravljena, tako kažejo zapisniki bivše SDK, na nezakonit, če ne že na kriminalen način. Zavzemal se bom, da se te stvari dokončno raziščejo in da sc izpostavi tako moralna kakor tudi materialna odgovornost do vseh, ki so v tem sodelovali. Pa naj bo to kdorkoli. NAJVEČJI PROBLEMI V NAŠI OBČINI Največji problem, ki tare našo občino je seveda obupna cestna infrastruktura, katera bi morala biti po vseh varnostnih predpisih in normah zaprta. Jasno, da to ni možno. Zato pa je to močan argument pri nastopih do države oz. Ministrstva za promet in zveze, 6aj je varnost državljanov tista stvar s katero si ne upa šaliti nihče. To je izkušnja, ki sem jo dobil pri trmastih vztrajanjih za rekonstrukcijo ceste v Podvolovljek. Seveda si ne delam iluzij, da bi lahko tako majhna občina kot je naša s svojimi sredstvi naredila «zalogaj, kot je cesta Ljubno-Luče-Pavličevo sedlo in cesta Luče-Podvolovljek-Kamnik. Z vztrajnostjo, kot je bila potrebna pri prej omenjeni cesti, ko prej tudi nikakor ni bilo denarja, pa sc je potem vendarle našel, na državni ravni pa bi se verjetno dalo obnoviti tudi te ceste. Posebej še zato, ker se o omenjenih cestah tudi na državnem nivoju precej govori in obstajajo realne možnosti za izgradnjo le-teh. O tem sem se na, v začetku omenjenem sestanku, pogovarjal z g. Faturjem, ki je svetovalec v Ministrstvu za promet in zveze. KAJ MENIM O BOJKOTU VOLITEV SOLČAVANOV? Jasno je, da je volja izražena na referendumu v taki udeležbi s takim procentom, nekaj kar bi Državni zbor moral upoštevati, vendar njegova odločitev proti volji ljudi ne preseneča preveč saj vemo, da je to isti Državni zbor, ki sprejema samo to kar je po volji nekaterim izbrancem LDS in ZL. Zato povsem razumem nejevoljo in razočaranost krajanov Solčave. Ne morem pa povsem razumeti bojkota volitev, saj bi lahko trije svetniki iz Solčave dosegli, da bi se v statut občine vneslo, da lahko trije svetniki sprožijo ZAKONIT postopek za odcepitev določenega dela občine. V tem primeru Solčave. Ker svetnikov iz Solčave v Svetu ne bo, bo ta odločitev več ali manj odvisna od dobre volje ostalih sedmih iz Luč. Mislim, da je iz začetka odgovora razvidno, za kaj bi se zavzemal ob morebitni izvolitvi. Verjamem pa, da dosti drugačnega mišljenja niso tudi svetniki, ki so že izvoljeni kakor tudi nasprotni kandidat, saj bi morala biti volja ljudi vodilo vsem javnim delavcem. Tudi volja ljudi, ki te niso izvolili, saj nikakor ne odobravam misli, ki mi jo je izrekel nek prejšnji oblastnik, ko sem mu pred volitvami 92 "zagrozil", da krajani Podvolovljeka ne bomo odšli na volišče: "Ne pojdite, vendar tisti, ki bo izvoljen do vas ne bo čutil, nobene moralne odgovornosti, ker bo vedel, da ga vi niste volili." ZA KONEC Želel bi, da se volitev udeležijo vsi, ki jim poštenje in nasploh krščanski etos nekaj pomenijo in volijo po svoji vesti. gosUšče GDAD VRBOVEC V razkošnem ambienti! odličnega gostišča lahko tudi v predprazničnih dneh v krogu družine, prijateljev ali sodelavcev poskusite številne specialitete iz bogate kulinarične ponudbe in kar 70 vrst najkvalitetnejših slovenskih vin. Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 1995! SE PRIPOROČA GOSTIŠČE GRAD VRBOVEC NAZARJE 832-800 in PENZION KOZOROG MOZIRJE 831-022 urarstvo No trgu 25, 63330 MOZIRJE, tel.: 063/ 831 215 * !Popravila vseh vrst ur in izdelava i^učev * * ‘Prodaja ur ji - priznanih švicarskih firm O'Ml'KViìfl JTJŠfl VI TURE, ‘DJM&VlL, • , nemških firm gStpi9£EH, HPJOtL, SV'LOQPZX - japonskjfi. firm CASIO, QQ, SfcVKP - žepnih ur || - štoparic - BudiOcS'TAig^ CrtlZTLOi J'L'Rg'L'K, SLAVA 0 in različnim s Unskih ur • DEI NAS DOBITE EIRE /A VSAK ŽEP IN €P|JS! j PRODNIK ŠPORT CENTER NOVO v Šport centru Prodnik v Juvanju FITNESS STUDIO vsak dan od 8.00 do 22.00 razen pon. od 16.00 do 22.00 SILVESTROVANJE v Šport centru Prodnik Igra ansambel VESNA z Ireno Vrčkovnik i Rezervacije obvezne. \ Tei 841-504 i___________________________ POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracije sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 83.000 SIT Štiglic Jožica Radmirje IO. 63333 Ljubno ob Savinji ___________________________ ________________ Tel. 063/841-029 AVTOELEKTBIKA II EKtEKTROOSliDSE prH~Tg Boris BITENC Spodnja Rečica 2a pSj j » » • ft Tel.: 063/ 832 374 ---1 UGODNA PRODAJA AVTOAKUSTIKE Z MONTAŽO Blaupunkt, Sony, Pioneer in vsa ostala popravila električnih inštalacij na vozilih ter zaganjačev in altenatorjev VSEM STRANKAM ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! OGLASI ■ OBVESTILO • l GOSTINSKO* PODJETJE TURIST NAZARJE ORGANIZIRA SILUESTROUANJE IN NOVOLETNI PLES v dvorani TVD v Mozirju igra ansambel MLADI PRIJATELJI REZERVACIJE telefon: 831-911 ali 832-536 SILVESTROVANJE V GOSTIŠČU DREN REČICA OB SAVINJI REZERVACIJE TELEFON: 831-968 YÀBUeHII POGREBNE STORITUE • CVETLIČARNA MORANA STEBLOVNIK jpf PARIŽLJE 11/c. BRASLOVČE KO VAS DOLETI KRUTA USODA, DA STE IZGUBILI KOGA OD SVOJIH DRAGIH, SE PRIPOROČAMO, DA SE OBRNETE NA NAS, SAJ BOMO STORILI VSE POTREBNO NAMESTO VAS IN TO KVALITETNO TER Z VSEM SPOŠTOVANJEM DO VAS IN POKOJNIH. NAJCENEJŠI POGREB PRI NAS NE STANE NIČ; (KRIJE SE IZ REFUNDACIJE ZZZS) f063J 721 -667.721 -043.720-003 MIHIH STORITVE 24 H H lil IVAN ROPOTAR Rubimo bam: -kompletne pogrebne storitve - prevoze domi in v tujini - urejinje grobov - urejanje cvetličarskih storitev - povračilo stroškov za celoten pogreb v znesku 83.000 SIT - možnost obročnegiodpličevinji -prviprevozdo70kmzistonj dobivi spomenikov Šempeter v Savinjski iolini 112/n, tel. 063/701-433 Igra s petardami je lahko tudi nevarna Bliža se sezona množične uporabe petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Najpogosteje te izdelke uporabljajo mladoletni otroci, ki v tem vidijo samo zabavo, ne zavedajo se, da je takšna igra lahko tudi zelo nevarna. Nemalo je primerov, ko se otroška igra konča z raztrgano roko, poškodovanim obrazom, izgubo vida ipd. Starši, bodite v tem času še toliko bolj pozorni, kaj počne vaš otrok! Nesreča se lahko pripeti tudi njemu. Predpis, ki določa, da smejo otroci pirotehnične izdelke uporabljati le pod nadzorstvom staršev, je lahko zgolj mrtva črka na papirju, če ga nihče ne upošteva. V tem primeru lahko edino starši poskrbite, da bo predpis tudi v resnici zaživel. Prav gotovo bodo otrokom o tej temi govorili tudi v šoli, vendar bo uspeh zagotovljen le s sodelovanjem staršev. Starši pa naj bi svojim otrokom nudili dober vzgled, primeri iz prakse pa nam, žal, včasih kažejo prav nasprotno. Upamo, da bomo z združenimi močmi uspeli zajeziti uporabo pirotehničnih izdelkov, ki prazničnemu vzdušju dodajo "bojni" navdih. Sekretariat za notranje zadeve občine Mozirje 3E ZAHVALE 3E Oh kako je hiša prazna, ko te več med nami ni, prej bila je tako prijazna, ko smo skupaj še bili. Ostali bodo sledovi tvojih pridnih rok, ki jih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega in ljubega moža in očeta Franca ZIDARNA iz Zg. Pobrežij Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazile hvaležnost vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebej se zahvaljujeva dr. Francu Sirku za dolgoletno zdravljenje in Muhovčevemu očetu za nesebično pomoč. Zahvala tudi GD Pobrežje za pomoč pri pogrebu, g. duhovniku za lepo opravljen pogreb, govornikoma za ganljive besede pri odprtem grobu, pevskemu zboru iz Ljubnega in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej ki ste nama na kakršenkoli način pomagali. Žalujoči: žena Ana in hčerka Milena KAKOR SKROMNO. TIHO Sl ZIVF.L, TAKO PRERANO Sl OD NAS ODŠEL LE SRCE IN DUŠA VE. KAKO BOLI - BOLI, KO TE VEČ NI. ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega očeta, moža, dedija Antona SEVŠEKA iz Lok pri Mozirju 56 se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sosedom, vsem krajanom Lok za darovano cvetje, sveče, svete maše, za ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala sosedom: Francu Zgojzniku, Jožetu Fužirju, Roku Planovšku, vsem Zavolovškovim za nesebično pomoč v prvih težkih trenutkih. Hvala gasilskemu društvu Mozirje za organizacijo pogreba, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede ter gospodu kaplanu Ivanu Suhovršniku za pogrebno sveto mašo in toliko toplih besed. Hvala, prisrčna hvala vsem za vse. Žalujoči vsi njegovi OSTALI BODO SLEDOVI TVOJIH PRIDNIH ROK, KI JIH BO POMNIL VES NASLEDNJI ROD. ZAHVALA Nedavno je preminil najin dragi mož in očka Ivo PUNCER Iskreno se zahvaljujeva vsem dragim prijateljem, kolegom, gozdarjem, lovcem, ribičem in vsem ostalim za slovo v njemu tako ljubem Mozirju. Njegovi Vida in Katka ZAHVALA "Delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje!" Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta PUSTOSLEMŠKA iz Ljubije 54 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvala velja tudi osebju zdravstvenega doma Mozirje, gospodu kaplanu za opravljen obred, gospodu Gračnerju za poslovilne besede, pevcem ter podjetju M-ZKZ Mozirje, Gorenje Notranja oprema in Vtis d.o.o. Žalujoči: žena Fanika, sin Marko ter hčerke Marta, Štefka in Minka z družino V SPOMIN SVETLOBA SPOMINA TRAJA 24. decembra 1994 bo minilo 15 let, od kar je za vedno zaspala naša dobra mama Ana BRITOVŠEK Breznikova mama 1. decembra pa je minilo 13 let, kar se s Korzike ni vrni! brat Slavko BRITOVŠEK Čas celi rane, ostanejo pa spomini na dobroto in ljubezen. Vsem, ki se še spominjate naših dragih, iskrena hvala! Franc, Stanko, Marica, Pavlica in Štefka z družinami Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje niti zbogom nisi rekel tudi roke ne podal smrt te vzela je prehitro a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in pradeda Antona MLINARJA Mlinarskega očeta iz Podvolovljeka Ko nas je v 75. letu starosti zaradi nesreče za vedno zapustil naš oče, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob naši bridkosti stali ob strani, z nami sočustvovali, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Žunterju za nudeno pomoč, hitremu prihodu rešilca, policijski postaji Mozirje, govorniku Antonu Mlačniku in g. dekanu za opravljen obred in dobrim sosedom, ki so priskočili na pomoč. Res izjemno število ljudi, ki so se pogreba udeležili, je pokazalo, da še znamo sočustvovati s človekom, ki ga je zadela nesreča. Še enkrat prisrčna zahvala vsem dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom. Vsi njegovi BO l OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 12.12. do 18.12. KRALJ CIRIL, DR.VET.MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-410) 19.12. do 26.12. LEŠNIK MARJAN, DR.VET.MED., MOZIRJE, TEL. 0609-616-978 (831-219) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL.: 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO Nadzorništvo Nazarje od 12.12. - 18.12. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 od 19.12. - 25.12. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 Vprimeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC NOVEMBER 1994 ROJSTVA: Rodilo se je 11 deklic in 13 dečkov. POROKE: 1. Bric Franc, 1967, Volog 7 in Vodušek Agata, 1971, Dobrovlje pri Mozirju 4 SMRTI: 1. Venek Ljudmila, 1927, Varpolje 34 2. Šimenc Jožef, 1916, Poljane 17 3. Trstenjak Alojzij, 1921, Radegunda 69 4. Srnovršnik Helena, 1914, Brezje 31 5. Pustoslemšek Jožef, 1928,JLjubija 54 6. Mazej Franc, 1925, Ljubija 45 7. Praznik Anton, 1901, Loke pri Mozirju 28 8. Detmar Janez, 1923, Primož pri Ljubnem 65 9. Zalesnik Ana, 1907, Primož pri Ljubnem 35 10. Rihar Vinko, 1965, Raduha 23 SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. flfciKi i i-iotg KINO MOZIRJE 17. in 18.12.1994 KLIENT - ameriški film - triler, 1994 (The Client) Glavne vloge: Susan Sarandon, Tommy Lee Jones, Mary- Louise Parker Režija: Joel Schumacher Enajstletni Mark Sway se dobro zaveda, da je v veliki nevarnosti, ker ve preveč. Ko sta z bratcem v gozdu naskrivaj kadila, se je pred njunimi očmi odvrtel grozljiv prizor, ki ga ne bosta nikoli pozabila. Mark postane tarča mafije... 25. in 26.12.1994 VOLK - ameriški film - grozljivka, 1994 (Wolf) Glavne vloge: Jack Nicholson, Michelle Pfeiffer, James Spader Režija: Mike Nichols Will Randal je knjižni urednik, ki doživi avtomobilsko nesrečo, ki jo je zakrivil volk. Od tega trenutka naprej se Willovo življenje spremeni... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Cena vstopnice je 350 SIT. KINO NAZARJE 17. in 18.12.1994 WYATT EARP - ameriški film - western, 1994 Glavne vloge: Kevin Costner, Dennis Quaid, Gene Hackman Režija: Lawrence Kasdan Zgodba se dogaja v legendi divjega zahoda, mestecu Tombstone (Arizona), z brati Earp in Docom Hollidayem... 24. in 25.12.94 POBEG IZ ABSOLOMA - ameriški film - akcija, 1994 (Escape from Absolom) Glavne vloge: Ray Liotta, Lance Henriksen Režija: Martin Campbell Na otok Absolom, na katerem živijo kaznjenci, pripeljejo tudi kaznjenca (Liotta), ki je nedolžen... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Cena vstopnice je 350 SIT. KINO LJUBNO OB SAVINJI 17. in 18.12.1994 HITROST - ameriški film - akcijski 1994 (SPEED) Glavne vloge: Keanu Reeves, Dennis Hooper, Sandra Bullook Režija: Jan De Bont Terorist, v avtobusu, polnem potnikov, podtakne bombo, ki bo eksplodirala, če bo avtobus hitrost znižal pod 50 milj na uro... Od 20.12.1994 do 10.2.1995 kinopredstave odpadejo. Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30. Cena vstopnice je 350 SIT. KINO GORNJI GRAD 17.12.1994 HITROST - ameriški film - akcijski 1994 (SPEED) Glavne vloge: Keanu Reeves, Dennis Hooper, Sandra Bullook Režija: Jan De Bont Terorist, v avtobusu, polnem potnikov, podtakne bombo, ki bo eksplodirala, če bo avtobus hitrost znižal pod 50 milj na uro... Od 20.12.1994 do 10.2.1995 kino predstave odpadejo Predstave so ob sobotah ob 18. uri. Cena vstopnice je 350 SIT. RUMENILO ZA RAZVEDRILO li r1 ßaet&e in fcafriive V Solčavi, ki se krčevito bori za lastno občino, je na dan lokalnih volitev nastal pravi preplah, ko je svet obšla vest, da je eden volivec kršil dogovorjeni bojkot. Vse tri slovenske tajne obveščevalne službe sedaj neumorno poizvedujejo za neznancem, ki je storil nepopravljivo moralno škodo nesojeni občini. Menda je doslej pri tem najuspešnejša vojaška obveščevalna služba, ki teren še iz časa stare države najbolje pozna. Kljub vsem peripetijam pa so Solčavani še naprej odločni in vztrajajo pri svojih zahtevah. (TAKO JE PRAV, NE SE JIM PUSTIT!) V zvezi s Solčavo pa je nastal še en hujši problem. Naš “ta glavni” (pravzaprav ne glavni, le odgovorni, saj veste, kako je v resnici, mislim - žena in te zadeve) ie začel, če gre verjeti izjavam visokih strankarskih predstavnikov, potvarjati izjave določenih politikov in tako bistveno vplivati na razvoj dogodkov v lepi predalpski dolini. Če je to res, je to seveda zelo grdo, vendar nas pri tem kljub vsemu razjeda črv dvoma, zakaj so na domnevne nepravilne citate posamezniki reagirali šele po dveh mesecih in šele po tem, ko jim e nekdo stopil na žulj. Ah, ubogi “ta glavni”! Sedaj slabo spi, žene se pritožuje nad padcem potence, tajnica pravi, da je siten, otrokom pa se je tudi zameril, cer jim ne pripoveduje več pravljic z lepim koncem. Še sreča, da se približuje čas novoletnih zaključkov. PREVERJEN RECEPT-ZVALI KRIVDO NA DRUGEGA) Iz neuradnih in nepreverjenih krogov smo izvedeli, da si trenutno še aktualni župan sedanje občine močno prizadeva, da bi še pred iztekom mandata znova prišel našo rubriko. V ta namen je prepričal celo dva obrtnika, da sta podpisala kandidaturi za skupinsko, pardon, združ’eno listo dobre volje. No, rezultat tega početja je bil bolj klavrn, saj je bilo zaradi skromnega števila glasov smeha bolj malo, da ne govorimo o lategovanju pred volitvami, kdo je in kdo ni podpisal n kdo je in kdo ni socialni demokrat. No, vidite, gospod župan, pa vam je le uspelo! In ne bojte se, o še ni zadnja kopriva! (NI PROBLEMA, KER ČLOVEK ZASTOPI HEC) Po zadnjih informacijah s seje občinske vlade bo Zgornja Savinjska dolina v bodoče spadala pod Pohorje, 'emu primerno naj bi v kratkem spremenili vse Hiblikacije, kar pa je najbrž še najmanjši problem. Bolj sporna je zadeva, kako v resnici, na primer, Logarska dolina “paše” pod Pohorje. (V LJUBLJANI ŽE VEDO, KAJ PRAV. ALI PA TUDI NE...) Ob koncu tokratne rubrike naj povemo, da uredništvo Cvetk in kopriv pripravlja tudi božično-no-voletno izdajo naše rubrike, ki bo na vrsti že prihodnji eden. Le trepetajte, morda boste v njej našli tudi ebe! (NIHČE NI VAREN PRED NAŠIM ČVEKANJEM) ßuetüc ite bofvUve