1(8. flCVlBo.
UBMlORL 9 petek, 30. Mo
XUV. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani rs dom dostavlje.
čelo leto......K 24 —
pol leta   ........12 —
Utrt leta........ 6-—
pa mesec .       ......   2*—
v npravniStvu prejemac:
celo leto......K 22-—
pel leta........ 11 —
četrt leta........ 5'50
na mesec....... 1-90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Credntatroi Knailova nlica it 5, (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
lakaj« vaak Amm avećar
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 viru, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
številka valja tO
.Slovenski Narod" velja po poŠti:
ha pismena naročila brez istodobne vpo&latve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama teleion št 85.
ca Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25r~
pol leta .   ......   , 13- —
četrt leta........650
na mesec........2*30
za Nemčijo!
celo leto     ;.....k 1f—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede htseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Upravni*t vo: Enallova ulica it. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85
Vabilo na naročbo.
Slavno p. 11. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
44
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto... E 24-— I Četrt leta ... K 6-—
Pol leta . . . „ 12-— J En mesec . . . „ 2.—
V upravništvu prejeman na mesec E 1*90.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto . . . E 25-— j Četrt leta .K 6-50 Pol leta . . . „ 13-— I En mesec . . 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 E.
Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
list se ustavlja 10. dan po potekli nar o
čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o
pravem časn. ■ ■■
Upravništvo ^Slovenskega Naroda"
Padec Blenerihovesa sistema.
D a n a j , 27. junija.
Baron Bienerth je podal svojo demisijo, ki je bila od cesarja sprejeta. Razposlal je potom svojega biroja nekako utemeljitev tega koraka, v kateri se po stari navadi skuša izogniti važnemu in merodajnernu punetum saliens ter išče vzroka svojega padca v dejstvih, ki so le posledice velikanske poražke, katero so prinesle volitve vladni večini, kabinetu in njegovemu sistemu.
Veliko zadoščenje, ki ga dan« s zabeležuje vse slovansko opozično časopisje nad padcem predstaviteJja najobsežnejšega in najkonsekvent-M*£a poskusa germanizirati avstrijsko upravo, kar jih pozna naša ]xiliti6na zgodovina zadnjih I sset-tij. ni zaradi tega manjše, ker se je i»aron Bienerth odločil odstopiti sam ter prepustil ves kabinet, kolikor še obstoja, svojemu nasledniku.
Baron Gautsch, ki bo morda že v najbližjih urah poklican prevzet] posle ministrskega predsednika, zapuščine bar. Bienertha gotovo ne bo smatral za definitivuin. Narobe, on in ministri, ki bodo tvorili novi kabinet so si v svesti, da gre tukaj za provizornim, ki se spremeni v dei*initi-vum šele, kadar bodo vse težkoče dosedanjega položaja odstranjene i:i de-lazrnožnost parlamenta na podlagi nove, trdne večine nad vse dvome za-sigurana.
To je zaenkrat edina velevažria naloga barona Gautseha: roči se mora, da je 011 v prav posebni meri sposoben jo rešiti.
V sobotnem članku smo naznačili pot, po kateri se nam je zdel izhod iz dosedanje politične krize edino mogoč. Naše mnenje se je izkazalo za pravo; merodajni krogi so se odločili za najsigurnejše sredstvo: odstop Bienertha, provizorni kabinet s končnim ciljem, da se ga premeni v koalično parlamentarno ministrstvo, sloneče na trdno sestavljeni parlamentarni večini, ki se je poptej že zavezala na skupni delovni program, in katere posamezne stranke imajo svoje zaupnike na ministrskih stolih.
Prvi korak, katerega smo pričakovali od barona Bienertha je ta storil, mora se mu priznati, da je sicer pozno toda vendar še v prav-; m trenutku prišel do onesra samospo-znaja, ki ga je vsa politična javnost, izvzemši onih, kateri so do zarlnj. ira ver j«1] i, da je v Avstriji mogoče vladati brez Slovanov in proti njim, že davnej pričakovala.
Mož, ki je pri vseh strankah radi svojega trezneera mišljenia precej dobro zapisan, baron Gautsch, ki ^*e ob priliki uvedbe splošne in enake volilne pravice dokazal, da zua bit: brezobziren in odločen tudi napram faktorjem, ki le prevečkrat na škodo naravnemu razvoju pose era jo v tek avstrijske politike, mož končno, ki ima zlasti dobre stike z mnogimi odličnimi poslanci dosedanje slovanske opozicije, je prevzel veliko in to/ko nalogo posredovalcija meri strankami, zdravnika avstrijske politične bolezni.
če je baron Gautsch — o čemur je težko dvomiti — prepričan, da ie predpogoj vseh nadaljnih njegovih korakov ta, da pred vsem očitno zavrže dosedanji sistem kot krivičen in Škodljiv ter išče smer svoje politike v onih idejah, ki se mu nudijo v mno-gojezični  Avstriji  skoraj same  in v
onem principu, ki mora za vedno ostati za vsako vlado najvišji: brez Slovanov in proti njim ni v Avstriji nobenega razvoja več, tedaj je upati, da najde izhod iz kaosa in z nova poživi in utrdi v domovini konstitucijo-nelno življenje, katerega največji sovražnik je bil baš njegov prednik.
Kabinet, na čelo katerega stopi baron Gautsch ga v tem stremljenju ne bo mogel ovirati. Z izstopom drja. Weiskirchnerja in prof .Glombinskega je zgubilo Bienerthovo ministrstvo svoj eminentno politični značaj — postalo je zgolj uradniško in s tem, da cesar niti \Veiskirchnerjo niti Glombinskemu ni imenoval naslednika temveč poveril vodstvo obeh resor-tov sekčnim šefom, mu je očitno pri-tisnjeu pečat p rovi s urnosti. Je seveda izključeno, da bi kak član tega kabineta obdržal svoj portfelj tudi v slučaju, če se posreči baronu Gautsch u uspešno dokončati prevzo-to misijo; trdi se tudi da baron Gautsch samega sebe smatra zgolj za provizornega upravitelja politične uprave in da hoče ostati v uradu le toliko časa, da bodo razmere razjasnjene in situacija rešena.
Misija barona Gautseha je dvojna: pridržati dosedanje stranke večine to je Nemce, krščanske socijalce in Poljake v raajoriteti, na drugi strani pa to večino razširiti na ta način, da ji pritegne Cehe in Jugoslovane.
Prid biti Čehe za vlado je le na ta način mogoče, če pokaže vlada z vso resnostjo svojo odločnost perfek-cijonirati češko - nemški spor na Češkem. Pogajanja s češkimi strankami se bodo torej morala gibati paralelno s snravnimi konferencami med Cehi in Nemci, od katerih je le tedaj pričakovati pozitivnega uspeha, ako bode-ta oba kompaciscenta prenričana, da podpira eHo akcijo resnično objektivna vlada.
Stališče Jugoslovanov je v tem trenutku tem težje spoznati in označiti, ker je njih parlamentarna organizacija deloma še popolnoma nerazvita. Le dr. Šusteršič ima svoje ljudi pripravljene in razvija že prav živahno delavnost; o naprednih jugoslovanskih poslancih danes še ne vemo kako in kdaj se hočejo organizirati. Bilo bi nujno potrebno, da se to zgodi čim preje, ako se naj izognemo nevarnosti, da prevzemajo klerikalci vlogo merodajnih reprezentantov jugoslovanske državu ozborske delegacije.
Pred par dnevi je bilo čitati v listih, da dalmatinski poslanci nikakor ne nameravajo zavzemati v novem parlamentu principijelno opozieijo-nalno stališče. Treba pri tej priliki poudariti, da je ob spremenjenem političnem položaju nujna revizija našega stališča napram vladi.
Ako se v bodočem parlamentarnem ministrstvu nudi Jugoslovanom priložnost objektivnega upoštevanja svojih gospodarskih, narodnih, kulturnih interesov, ter bi jugoslovanski minister našemu pomenu in številu primerno reprezentira! v kabinetu jugoslovanskega zaupnika, potem bi bilo principijelno odklanjajoče stališče gotovo napačno. Taktično in politično pogrešeno bi bilo tudi se brez premisleka obsoditi na trdi opo-zicionalni kruh in prepustiti klerikalcem, da sami prevzamejo ugodnosti in uspehe novega parlamentarnega režima. Na drugi strani pa se je bati, da v slučaju needinosti med Jugoslovani ostanemo izven kombinacije in trpimo vse zle posledice, ki zadenejo narod, kateri se sam brez tehtnih vzrokov izloči od sodelovanja pri državni upravi. Bolj kakor kdaj bi bilo danes potreba, da se jugoslovanska delegacija dogovori za enotni postop. Nekaj dobre volje bi zadostovalo in težkoče bi zlasti tedaj izerinile, če izločimo vsa ona vprašanja, ki bi mogla postati za sporazumno postopanje usodna.
Ako hočemo tvoriti del velike parlamentarne večine, potem moramo v naprej odkloniti vse osebnosti, vse aspiracije, ki bi zadovoljile le eno stranko, v drugi pa izzvale najhujši odpor. Jugoslovanski minister — ako že naj bo — mora biti mož snlošnecra zaupania, ne pa morda politik, ki bi s to častio bil le dosegel najvišjo stopnjo svojih častihlepnih sanj.
Vsenarodni prospeh zahteva, da se stvarnim argumentom podvržejo strankarske in osebne pretenzije.
Le v tem slučaju je mogoče, da prinese Bienerthov padec tudi Jugoslovanom zaželjenega sadu.
Klerikalni Min.
D u n a j, 29. jun.
Snoči je popolnoma nepričakovano nastala v položaju skrajno težavna situacija, ki je grozila, otežko-čiti, če ne onemogočiti stališče novo-imenovanega ministrskega predsednika barona Gautseha, še predno je
imel lastnoročno pismo cesarjevo v rokah.
Zanimiva epizoda je tem bolj vredna, da jo podamo svojim čitateljem, ker kaže vso megalomanijo slovanskih klerikalcev ozir. njihovih vo-diteljev,kateri se sme primerjati le še njihova nespretno&t. Tudi za način, kako deluje slovenska klerikalna žurnalistika, je afera nadvsem značilna.
Poslanec dr. Šusteršič, ki se vsako leto odtegne slovenski atmosferi v nemški Toblach, je dobil od privatne osebe na Dunaju, ki ga je hotela najbrž naglo informirati o najnovejših političnih dogodkih, brzojavno sporočilo, da je Bienerth demisijoni-ral in Gautsch imenovan min. predsednikom. Dr. Šusteršič je nato takoj odpotoval na Dunaj, njegovi žurnali -sti pa so morali v »Slovencu« poročati, da je bil ta pozvan k važnim konferencam. »Slovenec« je poskrbel, da je prišla ta vest v dunajsko časopisje ter si je takoj drugi zopet dal brzojavki, da je dr. Šusteršič konferiral z novim ministrskim predsednikom, kar je zopet brzojavil dunajskim listom.
V nemških krogih je zavlada In nad tem čudnim dejstvom prava osupnjenost. Baron Gautsch kliče na pomoč na zaupni pogovor drja. Šu-steršiča, predno je konferiral s Nemci, Poljaki, Čehi? Tn zvečer je »Detschbohmische Korrespondenz« — uradno glasilo nemškega »National ve rbanda« že prineslo proti Gau-tsehu prav bojaželjne vesti . . .
Situacija je naenkrat izgledala prav zamračeno in v min istr. prezidi ju so bili najneprijetnejše dirnjeni. Cela stvar je bila namreč od konca do kraja zlagana. Dr. Šusteršič se je hotel predstaviti svoji verni javnosti kot političnega heroja, kot odločil tu. osebo pri reševanju notranje-politič-nega položaja, zaeno pa opozoriti rae-rodajne politične činitelje, da je že pripravljen se pogajati in baran-tati. Komična podoba: Telegraf javlja Gautschevo imenovanje in voditelj »neodoljive opozicije« stoji v istem trenutku kakor pričaran sluga preti vratini mini>trskega predsednika: bitte sehr, bitte gleich! . . .
Špekulacija se ni posrečila. Le vesoljna domača klerikalna pamet ima svoje veselje nad ugledom stranke, na Dunaju je trkal njen voditelj zuuaj. Uradna brca je prišla z veliko energijo; ministrsko predsedništ v o je izjavilo, da so vse vesti o kakih konferencah z baronom Gautschoni iz trte izvite.     Tudi dr. Šusteršič j<-
LISTEK.
Skušnjave Tomaža KrmežljaučKa.
Šaljiva povest;   spisal L. Šepetavec. (Dalje.)
»Strašno,« je zavzdihnil Tomaž. ^Kaj se mora goditi v možganih tega nesrečnega človeka. Nemara je versko blazen.«
Na Tomaža je prizor, ki ga je videl, napravil tak vtisk, da je ves potrt zapustil drevo in se napotil naravnost proti domu. Nie več ga ni mikalo, da bi šel po vasi rekognosci-rat. A ko je zavil okrog cerkve in je zagledal pred sabo mežnarjevo hišo, je obstal in se hitro stisnil v senco. Od mežnarjeve hiše se je namreč plazil človek ob zidu in je krenil po cesti do županove hiše, kjer je naenkrat izginil.
»Če se ne motim, je bil to inež-narjev fant — pri županu pa imajo zelo brhko deklo.Na koru poje in molitvenik ima kakor mašne bukve.«
Tomaž je sklenil, da bo mežnar-jevega fanta drugi dan prijel tako, da mu ne bo ušel in se je odpravil domov s tolažilno zavestjo, da se bo morda vendar dalo kaj dobiti za kratkočasie.
Naslednji dan je bila nedelja. Tomaž je poslušal župnikovo pridigo z največjo pozornostjo in si napravil o njej kratko sodbo: »ta človek pridiga o verski novosti po lastnih skušnjah.«
Po maši je Tomaž šol z ruežnar-jevim fantom v kremo in ga na potu nenadoma trdo prijel.
»Ti se pa dobro pripravljaš za nanearja,« mu je rekel. »Ti boš vsakega tihotapca vzel.«
Fant je zardel in plaho vprašal, kaj mu Tomaž hoče.
»Nič ti nočem,« je dejal Tomaž. »Saj sva vendar prijatelja. Le opozoriti te hočem, da bodi previdnejši. Snoči sem te videl, ko si se splazil k županovi dekli.«
P'ant je bil ves prestrašen in je Tomaža hitro potegnil na stran.
»Lepo vas prosim — nikar nič ne povejte — če bi to župnik izvedeli — raztrgali bi me in pregnali iz vasi.«
»Kaj so župnik tako hudi? Meni se zdi, da so dobri.«
»Saj so dobri, ampak človek bi moral biti brez greha; če pa izvedo za kak greh, pa zdivjajo in na priž-nici osramote človeka, da mu ni več obstanka.«
»A pri spovedi vendar vse izvedo in kakor sem spoznal, hodite tu vsak mesec k spovedi.«
»Hodimo že — pa kdo bo tako neumen, da bi kaj takega povedal, kar župniku ni všeč. Župnik so trdno prepričani, da ni pri nas nie greha.«
Tomažu se je zdelo potrebno, da izpraša mežnarjevega fanta natančnejše in izvedel je toliko mienili stvari, da je bil nad vse pričakovanje zadovoljen.
»Tempelj kreposti ta vas pač ni — a hinavščina je razvita do redke popolnosti.« To je bil sklep, ki si ga je nanravil Tomaž na podlagi informacij m^žnarjeveira fanta in ki mu je dal pogum, da poskusi svojo srečo pri mežnarjevi Miirički. Takoj pri prvem približanju se je izkazalo, da je Marička jako dovzetna za tople in laskave besede in ker se tudi ni preveč branila na kmetih običajnim izrazom dopadajenja, je Tomaž zaključil nedeljo z zadovoljivo 11 ado, da nadaljnje njegovo prebivanje v tem kraju ne bo tako dolgočasno, kakor je bil začetek.
Vsled prijateljskega občevanja z mežnarjevim fantom je Tomaž tekom prihodnjih dni izvedel še mnogo skrivnosti te fare in ker je spretno vse vporabil, je imel kmalu popoln vpogled v vse razmere.
Naslednjo nedeljo je bil domenjen z mežnarjevim fantom, da poj-deta v sosedno faro na žegnanje, z mežnarjevo Maričko pa je bil domenjen, da pojdeta skupaj domu. Zjut-
raj po maši je dobil na pošti že več dni težko pričakovano poročilo iz Ljubljane. Kozoglav mu je pisal!
». . . Bomba je počila. Vsled ved-nih svaril je Natalija svojega ženina ostro prijela, če jo hoče res samo zapeljati in jo potem na cedilu pustiti, ali če ima poštene namene. Podčastnik je bil zelo ogorčen in dal je Nataliji svojo častno besedo, da jo vzame. Povedal mi je to sam v krčmi »Pri zgubljenem sinu«. Rekel mi je, da Natalijo presrčno in resnično ljubi in da se ž njo poroči, čim postane kan-celist. Z oziroin na to sem storil po tvojem naročilu še nadalnje korake. Iztaknil sem tri pripravne ženske, ki sem jim plačal vsaki po 20 K ...«
Dasi je pismo Tomaža silno zanimalo, je vendar prekinil čitanje.
»Kje se je Kozoglav tako izvež-bal v goljufiji,« se je vprašal Tomaž »Po 20 kron pravi, da je ženskam dal ... a jaz bi prisegel, da jim še po 10 K ni plačal.«
»... plačal vsaki po 20 kron,« je čitai Tomaž dalje. »Prvo sem poslal zjutraj k Nataliji na don#. Ženska je pripeljala triletnega otroka seboj. Zdihovati zna izvrstno. Stopila je pred Natalijo in kakor sem jo naučil je rekla: Gospodična! Ta otrok je sinko vašega ženina. Jaz, nesrečna zapuščena zapeljanka, vas prosim, vzemite še otroka, če ste mi prevzeli ie ženina. — Natalija se je prestra-
šila in je bridko jokala in je mnogo izpraševala. Babnica je izborno lagala; Natalija ji je vse verjela. Tisti večer je Lil velik dirindaj. PodčaM nik je prisegal, da nima nobenega nezakonskega otroka in hotel je vedeti, kdo je tista ženska, ki je bila pri Nataliji in kje stanuje, da jo bo tožil. A Natalija je v svoji razburjenosti ono žensko vprašala za vse mogoče stvari, samo ne za ime in za stanovanje. Ker pa se je dala Natalija zopet po miriti, sem čez tri dni poslal drugo žensko z dveletnim otrokom. Poslal sem jo nalašč ob času, ko je bila samo stara šivilja gospodična Marija doma. Ženska je vprašala za Natalijo in ko je izvedela, da je ni doma, je začela psovati, da naj jo bo sram, ker je ubogi zapeljanki prevzela ženina in njenemu otroku očeta. Razsajala je tako, da je ni   mogel   nihče ni<* vprašati in je   potem preklinjajoč vso hišo ubežala. Natalija se je silno togotila, toliko bolj, ker se ji vsa ulica smeje. Ta večer je rekla podčastniku, da na njegovo častno besedo nič več ne da. Zaljubljeni podčaMnik je novic prisegal, da nima nobenega otroka in je zdaj dolžil svoje stanovske tovariše, da so poslali ti dve ženski z otrokoma do Natalije sarrrodahi ga spravili na slab glas. Natalija um sicer ni več verjela, a dala se je vendar pregovoriti. Mika jo pač zakon. Naročila pa je, da naj nobene tako
9747
•ial zvečer po neki korespondenci razposlati,   da se mudi na Dunaju, a
2goij v privatnih zadevah--■
Danes je v političnih krogih nad tem romanom mnogo smeha in dov-tipov. Klerikalni vodja si je skuhal s : Slovencem« prevročo juho. Bog ve, ali se ho dala ohladiti t!
Mrtvi tolažijo umirajoče.
Kljub temu, da slovenska klerikalna stranka vedno in povsod jnuidarja svoje demokratično stališče, si vendar ni nikdar upala svojim volilnem pokazati pota, po katerih je hodila v državnem zboru. Priznati moramo klerikalnim dr-žavnozborskim poslancem, ki so dopisovali v »Slovenca« politična poročila, da so bili mojstri v — prikrivali ju in zavijanju! Če so poslanci glasovali z vlado ali pa proti vladi v se tako škodo svojih volilcev, je znalo njihovo glasilo stvar tako mojstrsko ru demagoško zaviti, da so bili neza-\ edueži globoko v srcu prepričani o delavnosti in požrtvovalnosti svojih poslancev. Dvom o kakem koraku »Slovenskega kluba« pa je bil izključen, kajti ošabnost klerikalnih voditeljev je tako narastla, da so hoteli vsakega najmanjšega »malkontenta« kratkomalo izključiti iz stranke. Spominjamo se predvsem dr. Krekovega rlanka »V kavarniškem dimu«, kjer inteligenco naravnost iz stranke po-dL Takrat je pač ta lomenatarski »nadcesaiv jx>kazal. da ne zasluži blagodonečega imena »ljudski tri-l»un<;, ampak strankarski tiran. Značaj klerikalizma.spojenega/ največjo demagogijo, ki si jo moremo misliti, se nam kaže v tej zahtevi najlepše. Tudi tu je pokazal mojster dr. Krek značaj S. L. S. Hvala mu iskrena za to. Naša naloga pa mora biti, razširiti ta Krekov kavarniški dim po Kranjskem in še preko domačih meja. Če kje, potem se mora klerikalna slovenska večina zadušiti ravno v tem Krekovem kavarniškem dimu.
Klerikalni voditelji so dandanes pobiti. Zavezniki so jih zapustili, ker so bili sami pobiti, zvezda vodnica --dr. Gessmann — pa se je utrnila in odletela v Švico. Kakor raki izpod pokrova, kadar začne voda vreli, iako poparjeni so šli klerikalni voditelji iz Uniona, ko so izvedeli o padcu dunajskih krščanskih socijal-eey. Temu se tudi ni čuditi, ako pomislimo, koliko je Slovenski klub« žrtvoval v vseh ozirih, da bi imel v novi Zbornici zasloni bo pri krščanskih socijalcih in na ta način neposredno pri centralni vladi na Dunaju. Poglejmo samo za par mesecev ua-zaj. ko je vladal v Avstriji § 14. Klerikalna stranka, ki vedno vpije o svoji moči. je mirno gledala in pustila zadati slovenskemu narodu največje krivice. Klerikalna stranka je bila tista, ki je nemški centralni vladi na Dunaju tlačanila in njej na ljubo sama ubijala slovenski živelj na Kranjskem. Ce opazujemo postopanje naše vlade, imenovanja višjih uradnikov in sedem Nemcev v ljubljanskem občinskem svetu, kar se je izvršilo vse ne samo s privoljenjem, ampak s sodelovanjem naših klerikalcev, potem lahko rečemo — posebno še, če gledamo razdelitev volilnih okrajev na Koroškem — da je bil rajni Dežman s svojimi grabi jam i napram dr. Šn<toršiču slovenski rodoljub!
Zadnje volitve pa so vzele »Slovenskemu klubu« zadnji up. Vse kle-čeplastvo in vsa izdajstva niso pomagala ničesar, kajti nositelji sistema,   od katerega je imel dobiti dr.
- ~ --------—— "~ -^aaa - -    - - ■ ■
ženske več ne puste v hišo in če bi se katera prikazala, naj takoj pokličejo redarja. Z (-žirom na to sem poslal še tretjo žensko v boj. Ravno opoldne, ko je Natalija slonela na oknu in so ljudje hiteli domov, da jih je bila uli-<-a polna, je prišla ta ženska mimo hiše in je svojemu otroku pokazala Natalijo in začela kričati: »Glej, otrok moj, to je tista ženska, ki hoče tebi vzeti očeta in meni ženina.Z vsemi mogočimi ljudmi se je že vlačila, a ker je nobeden drug ni hotel vzeti, pa lovi zdaj nbogega podčastnika. Fejj sramota, fej, jaz ti bom še pokazala. Vse življenje te bom preganjala!« Ljudje so drveli skupaj; ženska je še nekaj časa razsajala, potem pa jo hitro od kuril a, še pred no je prišel redar. Ko je ta dan prišel podčastnik na obisk, ga je sprejel stari Smola in ga izpovedal temeljito ter ga nagnal s takimi besedami, da mi moj estetski čut brani, jih zapisati. Beseda je dala besedo, končno je podčastnik zagrabil za sabljo, da bi z eksekutorje-vo krvjo opral svojo užaljeno čast, a ker je Smola izkazal sablji naravni respekt s tem, da ji je pokazal hrbet in hotel pred njo zbežati, se je podčastnik zadovoljil s tem, da je dvignil svojo nogo in Smoleta pozdravil s podplatom. To je Smoletu zaprlo sapo in ga pripravilo ob dva zoba, s katerima se je dotaknil stopnic. Zaroka je razveljavljena.   Pri iskanju
Šusteršič nagrado, so politično mrtvi in dejstvo je, da je »Slovenski klub« danes podoben zvestemu hlapcu, ki ni dobil plačila zato, ker mu je
gospodar nenadoma umrl. če je v politiki kako maščevanje za ošabno-sti, je bilo gotovo to. In sedaj, ko je kranjska državnozborska delegacija v zadregi, kam naj se obrne, so prijeli katoliški žurnal isti za tisto orožje, ki je lastno samo njim. Kakor otroci pod vaško lipo besede, tako mečejo ti poštenjakoviči svoje lastne grehe na svojega ix)litičnfcga nasprotnika. Ko je prodrlo pri ljubljanskih občinskih volitvah v mestni svet sedem Nemcev, tedaj so imeli drzno čelo in pisali v svojem glasilu, da so spravili te Nemce v mestni svet liberalci, dasi vsak otrok ve, da so skrpali novi volilni red za Ljubljano klerikalci in se celo baba 1 i v ravno istem »Slovencu«, kako je demokratičen in pravičen !
Danes pa, ko je dr. Šusteršič s svojim klubom doigral vodilno vlogo na Dunaju in stoji osamljen, pa kričijo, da bo osamljen poslanec dr. Ravnihar. Dr. Šusteršič se pač lahko čuti osamljenega s svojimi tovariši, kajti katoliški centrom, na katerega je tako upal in bil pripravljen stopiti vanj, je s x>orazom nemških krščanskih soeijaleev splaval po vodi; mesto njega postane bržkone napreden slovanski klub. kar bo va dr. Šu-steršiča precej kislo jabolko Cehi tudi ne bodo več sedli na lim staremu lisjaku, ker poznajo njegovo »slovan-stvo« iz onih časov, ko je igral v »Slovanski Enoti« vodilno vlogo. Tako se bo oni smešni stavek, ki je bil napisan pod karikaturo dr. Šuster-šiča prav lahko uresničil in v novem parlamentu bodo kranjski in štajerski klerikalci lahko rekli, da so »Samo mi in mi sami.«
Narodno-naprodna stranka se za te klerikalne žurnaliste in govornike ne meni, kajti njen poslanec dr. Ravnikar bo dobil prostora in zaslombe v vsakem naprednem slovanskem klubu. Kakor so ob izvolitvi bivšega župana Hribarja pisali, da bo osamljen, tako pišejo sedaj o dr. Ravni-harju. Resnica pa je, da je bil »Jugoslovanski klub':, kateroera član je bil Ivan Hribar, močnejši, kakor pa »Slovenski klub. Brezdvomno je. da bo tudi klub, v katerega ho stopih na-rodno-napredni poslanec dr. Ravnili ar. če že ne j>o številu poslancev, pa gotovo po njih zmožnostih močnejši, kakor pa dr. Šusreršičev »Slovenski klu b«.
Klerikalcem pa. ki so v bodočem parlamentu politično mrtvi, iz srca privoščimo, da tolažijo svoje umirajoče pristaše z neslanimi — dovtipi! _ — e.
Politično Kroniko.
Cesar je včeraj zaprisegel novega ministrskega predsednika barona G a u t s c h a. Pri aktu sta intervenirala najvišji komornik grof G u d e-n u s in zunanji minister grof Aehrcnthul. Po zaprisegi je cesar sprejel barona Gantscha v daljši posebni avdijenci. Po zaprisegi ministrskega predsednika je cesar zaprisegel novega cesarskega namestnika na Nižje Avstrijskem, barona Binertha. Pri tem aktu sta intervenirala grof G n d e mi s in notranji minister grof \Vickenburg. — Tudi barona Bienertha je cesar sprejel v posebni avdijenci.
*
Ministrski predsednik baron tjlautsch je v soboto prevzel vse posle ministrskega predsednika. Popolnoma izmišljene so vse vesti, da je mi-
omon jenih žensk sem imel znatne stroške, ki znašajo, glasom priloženega detajliranega računa 118 K...«
»Likvidirano!« je veselo za klical Tomaž. »Hura — zmaga je naša.«
V naglici je spisal Kozoglavu primeren odgovor, kateremu je dodal bankovec za sto kron, ki ga je vzel iz po-ojilničiie blagajne, in se potem odpravil z mežnarjevim fantom na žegnanje v sosedno faro. Tam je preživel vesel dan, kateremu je sledil jako vesel večer, kajti Tomaž je šel z mežnarjevo Maričko sam domov in sicer po bližnjici. Na meji domače fare se je Marička ustavila in ni hotela naprej. Šele I velikim trudom je Tomaž dosegel, da mu je razodela vzrok tega obotavljanja.
»Veš, to je tako,« je rekla Marička in sramežljivo povesila oči, »kar se grešnega stori v tuji fari, tega se v v domači fari ni treba izpovedati.«
Tomaž je temu načelu z navdušenjem pritrdil in je poleg večne ljubezni in večne zvestobe Marički tudi prisegel, da se ji zaradi njega v domači fari ne bo treba izpovedati nobenega grena.
Četudi je Tomaž vse bolj hrepenel, da bi se že vrnil v Ljubljano, vendar je bil sedaj v obče zadovoljen s svojimi razmerami. Oez dan je delal, zvečer je kvartal z mežnarj°m, ponoči pa je šel na mejo fare, kjer ga je čakala Marička, ali pa je šel z
nistrski predsednik poklical posamezne poslance k sebi, da M z njimi kas-
feriral. Ministrski predsednik v tem oziru se ni storil do zdaj nobenega
koraka. Laž je torej, da je baron Gautseh poklical k sebi dr. Snstersica.
Trije dunajski krščanski socialni
poslanci baje ne mislijo vstopiti v krščansko-socialno zvezo, ker bo ta zveza zasledovala le agrarno politiko.
m
Glede Albanije se je izrazil sultan pri sprejemu ministrov, da upa, da bo sedaj vsako krvoprelitje v Albaniji ustavljeno. Bolgarski metropoliti v Bitolju, Ohridi in Dibri so izročili sultanu pri svojem sprejemu v Bitolju adreso, v kateri dajajo duška svojemu prepričanju, da bo izdal sultan vse potrebne odredbe, da bodo vsa plemena in vsi podložniki enakopravni. Tudi deset grških metropoli-tov je izročilo sultanu enako adreso.
V bolgarskem narodnem sobranju je izjavil vodja liberalcev Ra-doslavov, da zahteva njegova stranka obširno revizijo ustave in onih določb, ki se ne strinjajo z modernimi zahtevami, ven ti ar pa bo stranka podpirala vladno predlogo ter zahtevala le nekatere malenkostne izpre-membe. Govorilo je še 18 govornikov raznih strank, nakar je bila debata zaključena, proti Čemer je skrajna levica živahno protestirala. Danes govore ministri.
•     * •
Prvi ruski dreadnought »Seba-stopol« je splaval včeraj iz baltiške ladjedelnice v morje. Ladjo so gradil i ruski inženirji in ruski delavci iz ruskega jekla in sploh je vse, do zadnjega žebljička, ki so ga uporabili pri gradnji, pristno ruskega izvora. Ladja ima prostora za 23.000 ton in je dolga 180 metrov ter 2G*85 m široka,
m
Tri prvovrstne trdnjave zahteva ruska vlada na rusko-kitajski meji v Mandžuriji. Tozadeven vladni predlog je bil v sredo izročen ruskemu senatu.
Ministrska kriza na Francoskem
je bila v štirih dneh končana. Večje težkoče je delalo mesto zunanjega ministra, ki je ni hotel sprejeti P o i n -c a r e, in pa mesto vojnega ministra, ki se ni moglo oddati prvotnemu kandidatu E t i e n n u, ker je bil Etienne preveč angažiran v maroški kolonialni politiki. Vsled tega so zunanje ministrstvo poverili sekvanskemu prefektu de S e 1 v e s u, vojno ministrstvo pa dosedanjemu kolonialnemu ministru M e s i n v j u. Izmed M o n i s o v i-h ministrov so odstopili G i o r a n, P e r r i e r, D u m o n t, M a o s e in B o n c o u r. V ministrstvu Ca i 1 1 a u x bodo štirje senatorji in osem poslancev, kar se tiče strank, pa štiri radikalci, G socialističnih ra-dikalcev, 1 član republikanske zveze in 1 neodvisen sicialist. De S e 1 v e s je star 63 let; je bil advokat, potem se je posvetil upravni službi, bil je nekaj časa generalni poštni ravnatelj, nato pa sekvanski prefekt. V vprašanjih zunanje politike je Sel-ves »nepopisan list«. Novi trgovinski minister C o u v b a , 45 let star, je bil v svoji mladosti priljubljen pesnik in recitator v kabaretih na pariškem Montmartru opd pseudomimom Mau-rice Boukav«. Finančni minister K 1 o t z, advokat, je priznan parlamentarec in poznavalec finančnih vprašanj. Minister za javna dela Augagneur je bil profesor na Ivonski medicinski fakuteti in pozne-
mežnarjevim fantom v sosedno faro popivat.' Spoznal je s kako strogo doslednostjo izvršujejo žu pijan i načelo, da se na ozemlju domače fare ne sme zgoditi noben greh, v tujih fa-rah storjenih grehov pa se ni treba doma izpovedati. Tomažu je resnično imponiralo, kako so znali ljudje napraviti kompromis med svojo vernostjo in med župnikovo versko blaznostjo.
Zakaj da je bil župnik resnično versko blazen, popolnoma blazen, to je spoznal Tomaž nekega večera, ko se je vsled opravkov zamudil v posojilnici. Odpravljaje se domov je slišal iz farovške kleti lajanje in tleskanje. Vedoč, da pri hiši ni psa in ker so bila vrata le priprta je Tomaž prižgal svečo in je šel v klet. Komaj je vstopil, je pa že prestrašen odskočil. Župnik je na pol gol ležal na tleh, priklenjen ob težko verigo, vzidano v zid, in lajal in se bičal in vmes jokal. Tomaž je bil nekaj trenotkov ves trd presenečenja in groze, potem pa je iilanil k župniku.
»Za boga — kaj vendar delate — saj to je grozno.«
»Pokoro delam, pokoro za svoje grehe.«
»Gospod župnik, to ni pokora, to je blaznost,« je zaklical Tomaž. »Saj živite kakor svetnik, ali kakor mučenik — kake grehe morete imeti.«" .(Dalje prihodnjič),
t
je guverner na otoku Madagaskar. Kolonialni minister Lebrun je 40 let star, inženir in je bil profesor na pariški visoki trgovski šoli. Vojno ministrstvo je bilo torej zopet po želji radikalcev oddano civilnemu politiku, ki bo morda v parlamentu oprezne jše postopal nego drugi Mo-nisov vojni minister, general G o i -ran, ki je pravzaprav povzročil krizo Monisovega ministrstva. Politika Caillauiove vlade se bo gibala v istih mejah, kakor politika Monisova, samo nekoliko trdnejša bo.
m m
m
Na Portugalskem stopi v ponedeljek dekret o ločitvi cerkve in države v veljavo. S tem pa nastane mednarodno pravno vprašanje, ker provizorična vlada ni odgovorila na vprašanja lizabonskih diplomatičnih zastopnikov, če se nanaša dekret tudi na inozemske cerkve in verske družbe, ki se nahajajo na Portugalskem. Anglija, Nemčija, Francoska in Italija so že izjavile, da ne priznavajo, da bi se dekret uveljavil tudi za tuje cerkve in da bodo, če portugalska vlada tega do sobote ne stori, razobesile na inozemskih cerkvah svoje zastave, vsled česar portugalske oblasti ne smejo prestopiti praga teh poslopij. Rusija,, Avstro-Ogrska in Španija !x>do to postopanje podpirale, čeprav nimajo njihovi državljani nobene cerkve na Portugalskem.
štajersko.
Iz Hrastnika. Nad vse pričakovanje dobro je izpadla v nedeljo javna telovadba okrožnega izleta v Hrastniku. Udeležili so se slavja po deputaciji bratski društvi iz Rajhen-burga in v večjem številu iz Radeč. Korporativno pa sta se odzvala Sokola iz Trbovelj in Zagorja. Telovadba, pri kateri je bilo čez 500 gledalcev se je vršila točno in elegantno. Posebno vajam na orodju se niso mogli vzradošoeni gledalci dovolj načuditi. Iskrena zahvala bratom telovadcem! Sprejema Sokolov sta se tudi udeležili gasilni društvi iz Dola in Hrastnika. Posebno slednja je pokazala društveni duh s tem, da se je udeležila slavja z zastavo. Hrastni-ško dolskim gospem in gospodičnam pod marljivim vodstvom gdč. Miei Sorčanove in Lojzke Rošove pa se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo za njihovo neutrudljivo delovanje, katero je prineslo Sokolu lepo število krone čistega dobička. Čast jim! Srčna sokolska zahvala pa tudi vsem udeležencem, kakor tudi onim domačinom, ki so na kakršnikoli način pripomogli k tako navdušenemu slavju sokolske ideje. Slava in Na zdar jim!
Politične obravnave v Celju. Vojniški kaplan Cinglak je bil obsojen na 48 ur zapora ozir. 20 K globe, ker je brez povoda ozmerjal napr. posestnika v Trbovljah pri Celju za bedaka. — Celjski ključavničar Gradt je bil zaradi napada na urednika Watzlaweka obsojen na 50 K globe. — Pred celjskim okrajnim sodiščem je bilo doslej že kakih 30 pravd zaradi zadnjih državnozborskih volitev. Mnogo jih še sledi.
Iz Celja. »Deutsche Wacht« utemeljuje v svoji zadnji številki abstinenco Nemcev pri zadnjih državnozborskih volitvah v Saviuski dolini. List pravi, da Nenici zategadelj niso šli volit Robleka, ker jim je bil kot državni poslanec preveč naroden in ker so slovenski napred-njaki (mišljen je tu v prvi vrsti dež. posl. dr. V. Kukovec) vzdrževali in podpirali list »Siidsteirische Volks-stimme« v Celju, kateri je napravil Nemcem v trgih in mestih s svojo radikalnostjo in neustrašenim kritiko-vanjem precej škode. To smo posebej omenili, da postavimo klerikalno obrekovanje o »zvezah« slovenskih naprednjakov z Nemci v pravo luč. Samo po sebi se razume, da so tudi Nemci v Posavju z edino izjemo pravičnega in v prvi vrsti za blagor prebivalstva delujočega barona Moseo-na istotako izostali od volitve ali pa celo, kakor a- Hrastniku, direktno podpirali dr. Benkoviča. Štajercijan-ci so se seveda ravnali po svojih političnih voditeljih, nemških meščanih. Stališče Nemcev je popolnoma umi j ivo; za nje je vsekakor boljše, če so pri nas na krmilu narodno manj radikalni in nemške težnje naravnost ali posredno podpirajoči elementi,   kakor pa slovenski naprednjak i.
Iz Celja. V naše štajersko urad-ništvo je došlo te dni več Savinča-nov, ki so se pritoževali, da na davčnem uradu v Celju še vedno ni nobenega napisa, tako da ljudje, ki še niso bili v tem uradu, davkarijo po celem mestu iščejo in sitnarijo z vpraševanjem. Potolažili smo jih, da sedaj, ko ima Savinska dolina najzmož-nejšega poslanca, za katerim stoji mogočna kmečka zveza, pride stvar kmalu v red.
Iz Ptuja. Klerikalci so vendar sila nehvaležni ljudje. Štajercijanci so jim pri ožjih volitvah pomagali na vse kriplje, sedaj pa skušajo klerikalci utajiti njihovo pomoč. »Straža« je
z velikim trudom nabrala nekaj ste« vilk iz par občin, ki bi naj pokazale, da so štajercijanci glasovali za dr. Ploja. List je imel nesrečo, da je pobral baš take občine, v katerih je imela slov. napredna stranka za Ploja še precejšne rezerve. Saj sam »Štajerca potrjuje, da so njegovi pristaši ali'ostali doma ali pa so se držali gesla: kmet za kmeta in volili pri ožji volitvi Brenčiča. »Da ich rief, die Geister —« kaj ne, ljubi prijatelji pri »Straži«? Štajercijanci vam bodo že še svojo pomoč stokrat očitali. Kajti poprej za j>omoč moledovati, pozneje pa se iste sramovati, tega ne prenese nikdo. In štajercijan-cem mora biti na tem, da se vladajočo slovensko stranko čim preje tem bolje do kosti blamira . . . Smešno in otročje je, kaj takega tajiti, kar smo po okraju zadnjo nedeljo na lastne oči videli in sami slišali. Le vprašajte na pr. Ormoža ne, kako so štajercijanci na shodu v Frankovcih razsajali za Brenčiča! Tudi g. Gostinca r bi vedel povedati, s kako vnemo je pripovedoval v ormoškem kletarskem društvu g. Vaupotie, štajercijanski župan v Pušencih, da je vera v nevarnosti in da je treba iti za Brenčiča v ogenj. G. Ornig je namreč prijatelj škofov in kogar tako časti iu odlikuje sam škof kakor dr. Napotnik g. Orniga, je versko manj nevaren ko konservativni in še pred 4 leti m* verski program izvoljeni g. dr. Pioj. Zanimivo je, da si mariborski klerikalni listi ne upajo tajiti, da so slovenski kaplani agitirali za losvonro-movskega podpredsednika »S ii d marka« g. geometra Rauterja. Saj »Straža« vedno piše, če zmagajo štajercijanci kje na Dravskem )x>lju, da so zmagali »naši«, to je nemškutarski. klerikalci. (Slučaj Rogoza.) Ce je tržaška »Edinost« izrekla svoje obžalovanje, da so se vezali klerikalci z nemškutarji in losvonromovei, je zapisala le žalostno resnico, ki kaže, kako globoko je padla politična morala pri vladajoči slovenski stranki na Spodnjem Štajerskem.
V Ptuju se vrše v dnevih 8., 9. iu 10. julija občinske volitve. V zadnjem občinskem zastopu se je sicer čutilo nekoliko opozicije proti Orai-gu in njegovemu paševanju v Ptuju -— Ornig je vsled te rahle opozicij«' odstopil — vendar pa ni verjetno, da bi se ta opozicij*! javila v ostrejših oblikah pri občinskih volitvah. Slovenci se bodo skoraj gotovo volitve vzdržali, saj tako daleč še nismo / narodno organizacijo na Sp. Stajer-ju, da bi začeli s sistematičnim osvo-jevalnim delom tudi v mestih, dasi le lahko sčasoma marsikje in tudi v Ptuja tvorili jeziček na tehtnici med bojujoči m i se nemškimi strankami.
Od Sv. Štefana pri Šmarju. Veselica ljudske knjižnice. Mlada, komaj 3 mesece stara ljudska knjižnica pri Sv. Štefanu, prav lepo napreduje. Vendar pa ji manjka, kakor vsem takim narodnim ustanovam, gmotnih sredstev. V ta namen priredi 9. julija t. 1. ljudska knjižnica Ciril - Metodovo veselico, katere dobiček je namenjen njej sami. Veselica je menda sploh prva pri Sv. Štefanu. Upamo, da bodo p. n. sosedje te fare to upoštevali ter prihiteli na ta dan tja gor v obilein številu; - i obeta biti veselica s svojim pisanim sporedom (godba na lok, petje šentjurskega zbora, srečolov itd.) zelo zanimiva. Vnanje rodoljube pa, ki jim je sveta narodna stvar na srcu, pa sami ne morejo prihiteti na ta dan k veselici, pa prosimo, naj blagovolijo vposlati na vodstvo knjižnice v podporo blagohotne zneske.
Iz Mozirja. V ponedeljek 2G. junija se je tu vršila uradna učiteljska konferenca za okraja Gornji grad iu Vransko. Predsednik šolski nadzornik Jos. Supanek je ob 9. otvoril konferenco in imenoval za svojega namestnika Antona Farčnika, nad-učitelja na Polzeli. Za zapisnikarja sta se izvolila Čater Fran iz Braslovč in učiteljica Jezovšek iz Vranskega. Obravnavale so se sledeče teme: 1. Kako naj pospešuje šola ljudsko blagostanje s posebnim ozirom na štedljivost. Glavni poročevalec Anton Farčnik, ki se je zavzemal za varčevanje potom šolskih in jjoštne hranilnice. Debatirali so gg.: Knaflič, Kramar, Zotter, Bezjak, Burdian in dr. 2. Katere linijature in normalne zbirke šolskih zvezkov se naj vpeljejo za posamena šolska leta. To vprašanje se je obravnavalo poprej pri lokalnih konferencah in so se sklepi doposlali do 20. majnika glavnemu poročevalcu Ivanu Klemenčiču. 3, Kako pospešuj ljudska šola čebelarstvo? Ta tema se je morala preložiti na drugo leto, ker je bilo premalo časa za obravnavo. O šolskih vrtih je poročal Lorber iz Braslovč za vran-ski okraj, Terčak od Frančiška Ksa-verija za gornjegrajski okraj. O okrajnih knjižnicah sta poročala knjižničarja Kramar in Šijanec. V stalni konferenčni odbor so se iz\ o-lili Lorber, Zotter, Kramar, Farčnik, Kocbek, Sijanec, Pušenjak in Terčak. V okrajni šolski svet vranski Farčnik   in   gornjegrajski Kocbek.
Delegata, sa deželno šolsko konferenco: Lorber in Kocbek.
Iz Žalca nam poročajo, da namerava več občin v celjskovranskem okraju imenovati bivšega drž. poslanca Franca Robleka za. njegove zasluge v narodnem in gospodarskem oziru za častnega občana. Občinski zastop žalskega trga je že to storil.
Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Neki naprednjak iz naše župnije je poslal svojega otroka h krstu. Obrede je izvršil kaplan Stuhec. Ko je zvedel, čegav je otrok, je rekel, zakaj oče pošilja otroka k duhovščini h krstu in ne k dr. Ploju, katerega je volil pri zadnjih volitvah. Komentarja ni treba; vprašamo le visoki lavan-tinski ordinarijat, ali je dovoljeno v župnijskem uradu župljane žaliti in smešiti? Napredna stvar ne bo trpela nobene Škode, ako se naprednjake tira iz cerkve.
Drobne novice. U tn r 1 je 22. t. rn. pri Sv. Benediktu v Slov. gor. obČespoštovani poštar in posestnik Franc Kermek. — Zblaznel je zaradi preobilega vživanja žganih pijač Franc Senčar, trgovec pri Mali \~edelji. Spravili so ga v Feldhof. — Shod za železnico Maribor-Zeleni travnik priredijo dne 2. julija v Braekovi gostilni v Št. Jurju ob Pesnici. Vabljen je dež. posl. Ne-irer. Dobro bi bilo, ako bi došel tudi -lični orjak RoŠkar in bi povedal, kaj je on — storil za to toliko potrebno elezuieo. — Pozor, s p 1 a v a r j i na Dravi ! 4. julija popoldne bodo •gradili pijouirji v Melju pod Mariborom vojni most čez Dravo, kateri ostane skupaj do prihodnjega dne dopoldne, da bo korakala čezenj mariborska garnizija. V tem času ne bodo smeli splavarji voziti delj ko do Maribora, da se ne zgodi kaka nesreča. — V Š o š t a n j u so izvolili za novega župana tovarnarja Franca VVoselmagga. — Od Sv. Barbare v Halozah poročajo: Župnik je dal ]X>pravilo cerkvenega stolpa podružnice ptujskemu kleparju Tai-chnerju. Pri popravljanju je pa padel kleparski učenec Taichnerjev s stolpa in se tako poškodoval, da je v ptujski bolnišnici umrl. — Za rektorja graške t e h ni k e je izvoljen za 1. 1011/12 profesor mehanike dipl. inženir Ferd. Wittenbauer. — Iz Vojnika nam poročajo: V ponedeljek je peljal hlapec Frane Li-povšek voz gramoza proti Vojniku. Hlapec je zaspal na vozu in padel v Skofji vasi pod voz. Zdrobilo je siromaku obe nogi. — Premiranje kobil se vrši poti običajnimi pogoji v sredo, dne 5. julija v Ptuju. — Obesil se je v Gradcu upokojeni polkovnik Ferdinand Bussetti pl. Moltini. — Dva otroka z g o r e -
I a. 26. junija je izbruhnil vsled slabe peči ogenj v neki rudarski hiš' ra-stanjskega premogovnika pri Raj-iienburgu. Staršev ni bilo doma. V sobi so Spali trije otroci; dva, dečko
u deklica. sta zgorela, najstarejše dekle se je s hudimi opeklinami redilo. — Mariborska požarna
II r a m b a slavi 1. in 2. julija štiridc-*otletnico svojega obstanka. Župan dr. Schmiderer poziva v posebnem razglasu meščaue. naj okrase ob tej priliki svoje hiše z zastavami.
Požar v Stojncih pod Ptujem. V soboto dne 24. junija je nastal v Stojncih silen požar, ki je npepelil ■reui 7iosestnikom vsa poslopja do tal, Jvema pa sta ostali samo zidani hiši. zgorela je vsa letošnja že spravljena srma, 2 svinji in veliko kmetijskega orodja. Beda je velika. Kako je nastal ogenj, se prav ne ve, najbrže so krive šibice in tobak. Bukovska in moškanjsku požarna hramba ste vrlo r>oraagaIL Za zdatno pomoč in pod-poro bo pa skrbel drž. posl. Brenčič.
Iz Št. Jnrja ob J. ž. nam pišejo: S 1. julijem se poslovi od nas nad-učiteljica gde. "Marija Oračeva. Delovala je tu celih 28 let in vzgojila "čino našega mlajšega, osobito ženskega zaroda. Bila je zelo priljubljena učiteljica, družabnica in tovariši-ca, Sent jurcani prirede gospodični v soboto pri Nendlu slovesno odhodni-co, h kateri vabijo vse znauce in prijatelje gdč. Oračeve in šentjurske šole. Zunanje obiskovalce prosimo, da se javijo radi skupne večerje naravnost pri Nendlu.
Koroško.
Ponesrečena   dijaka v Žlici pod
Trbižem. Osmošolca iz Celovca Kra-merja in Messnerja, o katerih smo že poročali, da sta se izgubila tovarišem na izletu, so dobili v prepadu Žlica pod Trbižem. Isti dan zvečer so čuli mimoidoči klice na pomoč. Prišla je žandarmerija in vojaštvo, dalje požarna hramba iz Trbiža z vrvmi in tam nastanjeno vojaštvo, da rešijo ponesrečenca, ki sta ležala globoko v nekem prav težko dostopnem breznu. Ko so ju izsledili, sta bila še živa. Med tem, ko so potegnili iz globoči-ne Messnerja, ki je bil bližji, je Kra-raer umrl. Njegovo truplo so spravili iz jarka šele okoli 2. ure po uoči. Messnerja so odpeljali v bolnico, kjer bo
kljub težkim poškodbam ozdravel, mrtvega tovariša Kramerja pa, kateremu je hotel iti Messner na pomoč, pa v mrtvašnico v Trbižu.
Izpred celovškega porotnega sodišča. V sredo se je vršila pred porotnim sodiščem v Celovcu pod predsedstvom dež. sod. višjega svetnika Pretnerja obravnava proti 18letnemu pekovskemu pomočniku Richardu Ceschuttiju v Rožeku. Obtoženec pripona težki nravuostni presto]>ek in za en del gospodarju ]>overjene svote v znesku K 5*52. Porotniki so potrdili obe krivdi, obsojen je bil na eno leto težke ječe.
K požaru v Otočah se poroča, da ogenj ni nastal v dimuiku, kakor se je začetkoma mislilo. Pravi vzrok ognja ni znan.
Vojaškega beguna 3. tirolskega ces. lovskega polka v Tridentu, Alfreda Basetija so aretirali v sredo v Beljaku.
Požigalka   iz   maščevanja. V
L<jibeliČah so zaprli 451etno dninarico Marijo Sclmiautzer, ki je na -umu, da je iz maščevanja zažgala gospodarsko poslopjt? posestnika Franca Pikla v Ljibeliški okolici, pri čim ur bi bil kmalo zgorel tudi hlapec Škrube.
Primorko
Velik požar v Gorici. Na stavbnem prostoru bodoče cerkve Srca Jezusovega v Gorici se je vnel les in druge stavbne priprave. Ogenj je divjal snoči celo noč in uničil celo zalogo. Gašenje je bilo radi silnega viharja zelo otežkočeno. Škoda znaša 13.000 kron, ki je pokrita z zavarovalnino.
Porotna obra\nava radi polom" ; Bauca populare« v Gorici se bo vršila v Gorici meseca julija. Obravnava bo trajala približno 12 dni. Obtožnica obsega okoli sto strani.
Imenovanje v goriški ženski bolnici. V tajni seji je imenoval mestni svet goriški za primari ja na kim logičnem oddelku goriške ženske bolnice dr. V. \Veinlechnerja, oddelku za notranje bolezni dr. Oskarja Mor-purgo. za sekundarija pa sta imenovana dr. M. Adlerstein in dr. A. Barnaba.
Občinske dopolnilne volitve v Gorici se vrše za I IT. razred dne 10.: za II. razred dne 12. in za prvi volilni razred dne 14. julija.
Napačne vesti dunajskih listov. Nekateri dunajski listi so poročali, da vladata po kopališčih v Primorju kolera in legar. Te vesti so neutemeljene, kajti v vseh kopališčih je zdravstveno stanje gostov in domačinov izborno.
V opazovalnico mestne bolnice v Trstu so odpeljali v torek osem oseb, pri katerih so se pojavili zuaki blaznosti. Veliko k temu je pripomogla vročina v zadnjih dneh. Ena izmed teli, namreč 361etna kuharica Marija iSchreinck, pa je zblaznela radi verske manije.
Nesreča pred skladiščem južne žel eznice v Trstu- Y sredo je izgubil pred omenjenim skladiščem neki ljubljanski sprevodnik kosi+erno puščico, v katerej so se nahajali štiri signalni pokalni klobučki. Za njim je peljal naložen tovorni voz tvrdke Adriatica. Konj je stopil slučajno na omenjeno puščico. Klobučki so ><• s silnim pokom razleteli in raztrgali konju preduji del telesa, tako, da ga ne bo mogoče več rešiti.
Angleška eskadra, ko prid. v Trst dne 1. julija obstoji tz -! bojnik ladij prvega reda »Etmouth«, M or-nevallis« in »Triumph« ter avizna ladja »Huszar«. Eskadra ostane v Trstu i dni.
lUOkilometerska tekma motornih čolnov v Trstu se je vršila včeraj med Portorose iu Porečem. Tekme se je vdeležilo 12 čolnov raznih narodnosti. Zmagalec je ostal laški motor »Svan«, last inženirja Stuzzi-ja, ki je prevozil progo v 3 urah 7 minutah iu 44 sekundah. Med potjo se je potopil en čoln, čigar moštvo pa se je rešilo.
Žrtve orkana. V sredo so potegnili iz morja blizo Terezinega pomola utopljenega mornarja Teodorja Manoli, ki je služil na grški ladji »Nikolajos«. Včeraj pa so dobili še dva utopljenca. Sedaj manjka samo eden od 18 pogrešanih mornarjev.
XXIII. rdnl Mri zbor I. HuMlonskeja uradni-ške$a gospodarskega društva v Lluhljoni
se je vršil v sredo 28. junija zvečer v vrtnem salonu restavracije pri »Levu« na Marije Terezije cesti.
Zborovanje je otvoril predsednik društva g. prof. Reisner, ugotovil sklepčnost in pravilno sklicanje zborovanja, nakar je prešel k predsedniškemu poročilu. To poročilo je obsegalo v kratkem jasno sliko društvenega delovanja v lanskem letu.
Društvu je zašlo v težkoče. Zapadle so visoke menice in fakture, kredit je bil prekoračen. Napravila se je inventura in pokazal se je primankljaj. V takih težkočah je začel delovati novi odbor, ki je takoj uvidel, da je treba tu odločnih korakov in energičnega dela. V trdnem upanju, da društvo pod strogim in dobrim vodstvom mora uspeti, se je najelo posojilo 33.000 K pri Mestni hranilnici proti garanciji vseh članov predsedništva in nadzorništva. Ustanovila se je podružnica v Novem mestu, ki danes dobro uspeva. Sklenilo se je tudi šte-diti kjerkoli je možno. Opustilo se je društveno skladišče v Šiški.Pri tej selitvi so se konstatirali naravnost ne-odpustni nedostatki. Pokvarjenega je bilo precej sladkorja, salam in šunke, kar se je moralo z izgubo prodati, nekaj blaga pa sploh ni bilo več za rabo.Izprijenega je bilo tudi nad 1000 litrov vina. Samo ta izguba je znašala okroglo 1400 K. Odpravilo se je vse žensko osobje in sklenilo reducirati posebno zalogo manufakturnega blaga, katerega vrednost pojema radi dolgega ležanJH. Toda rak rana društva je bila tako ^loboko, da tudi s tem še društvo ni bilo rešeno. Surov račun je pokazal v decembru pasivo iu društvo je stalo pred krizo, kamor so je gonili upniki, ki so zahtevali plačila. Neverjetno veliko je Škodovala društvu takratna denarna krizi, padec »Glavne nosojilnice« in obče padanje kredita. Vodstvo je prišlo do zaključka, da je tu treba podpore, drugače se ne vzdrži. Predno pa se je hotelo to pokazati Članom, je vodstvo sklenilo, da pokaže bilanco takrat, ko lahko obeu'm tudi pokaže sanacijo. In začelo je na vse kriplje delati. Pojasnile so se razmere deželnemu predsedn'štvu s prošnio, da posreduje nri centralni vladi za pomoč. Prosnjti je bila radi malenkostnih poprav marca meseca vrnjena, nato pa je obležala na Dunaju več mesecev. Med tem pa je zveza slov. zadrug dovolila prekoračeni^ kredita in d*-*la na razoolago 7000 K. Ker na prošnjo le ni bilo odgovora, je šla na Dunaj deput^ci^a, ki je dosegla krasen usoeh. Prošnja je bila še isti dan rešena in «h-iištvu je bilo nakazanih takoj 5000 K podpore. Končno poudarja, da je možnost obstoja iz crospodar-<kega stališča le ta. če dobi društvo brezobrestno ali največ 2r/> posojilo 80.000 K, kajti društvo, ki krije s svojim zaslužkom kontni režiie. ne zmaga visokih rtbresti. Tudi glede t°-ga je deputacija na Dunaju napravila korake, ki pa še niso mocrli doseči pozitivnega usoeba. kajti dotični akt je ležal v notranjem ministrstvu namesto v finančnem ministrstvu. Ob-Ijohilo pa se je, da l">°de centralna vlada tudi to vprašanje v najkrajšem času rešila. Nato prebere revizor Zvze sl^v. zadrug bilanco, ki kaže 11.321 K 41 v izgube in pojasni teme-liito par točk v računu iu bilanci. Društvo je imelo koncem leta 438 članov s ol-'S deleži v znesku 12.337 K 77 v. KonŠtatiral na je pri tem, da '/a točko razni stroški v znesku 2669 K 70 v ni v knjicah, ki so silno pomanjkljive, nobenih podatkov. K tem pojasnilom se je oglasil k besedi bivši društveni tajnik Bradaška, ki se je obnaša] med celim zborovanj°m skrajno predi*zno in nedostojno. Začel je takoj z nedostojnimi opazkami. katere na so zborovalci takoj zavrnili z ogorčen iem, predsednik pa mu je odločno prepovedal spuščati se v vsake osebnosti.
Dalje se je možakar pral zaradi raznih nedostatkov in skrajno neokretno in otročje skušal dokazati, da je bilo prejšnje delovanje društva, ki je ravno privedlo društvo v tako opasen položaj, vzorno. Seveda je ta njegov nastop izzval samo pomilovanje in pokazal v jasni luči njeerovo duševno kvaliteto. Govoričil je stvari, ki niso spadale v zborovanje in vsi navzoči so bili skrajno nezadovoljni. Predsednik ga je zaradi njegovih naravnost nesramnih napadov zavrnil tako temeljito, da je bil možakar popolnoma konsterniran. Dokazal mu je, kako brezobzirno je on počenjal z društvom. Računal si je na primer za 3 dni vožnjo in dijete v Novo mesto celili 120 K, med tem ko so drugi računali le skromne faktične izdatke in kaže en račun za dva dni samo 4 K 50 v. Bradaška je nabavljal blago brez glave. A' zalogi se je našlo za okroglo 900 K starih trdih klolmkov, starih nogavic, ovratnic, srajc, kakršna zaloga mora tako društvo uničiti. Bila je. takrat v društvu doba brez prava. V zabojih z blasrom pa so prihajale od tvrdk razne nagrade za uslužbence, kakor lepe Čepice, krasne nogavice in Še celo ptičia kletka. Značilno je poročal o društvenem knjigovodstvu svoječasni revizor Zveze slov. zadrug, g. Reicher, ki je tej kot svoji delodajalki uradno poročal, da o društvu ne more dati pojasnil, ker v knjigovodstvu ni prav ničesar razvideti. To bodi povedano, da se pokaže predrznost Br»daške, po čigar trditvi se je baje g. Rpicher izjavil, da je knjigovodstvo naravnost vzorno. Vzorno je moralo biti gospo-
darstvo, ko je nakupil Bradaška v Osjeku moke, pri katerem nakupu je nastala diferenca glede tržnih cen za 4200 K, kar še danes ni sanirano in mora društvo prodajati moko v izgubo. Nadzorstveni svet nato poudarja pravilno sestavo bilance, nakar se izreče enoglasno absolutorij. Dalje se je sklenilo z vsemi proti enemu glasu, da se izpremene pravila v toliko, da jamčijo člani v slučaju likvidacije ali konkurza še s trojno vsoto zadružnih pravil, skupaj 160 K s pristav -kom, da se ta sprememba registrira šele takrat, ko vlada dovoli brezobrestno ali najmanj 2/o posojilo v znesku 80.000 K. V novi odbor so bili voljeni sledeči gg. Pečar, Pibemik, Šemrov, Zaje, Reisner, Rottl, Ko-man, Vesel, namestnika pa dr. Pom-jie in Beks; v nadzorništvo pa Ro-štan, Kladnik, dr. Kozina, Schiffrer, dr. Mara, Kosem in Gotz, za namestnika pa Podgornik in Maver. K slučajnostim se je oglasil zopet Bradaška, ki pa se je tako osmešil s svojimi otročje predrznimi izvajanji in svojim puhlim blebetanjem pred zborovalci, da je žel le pomilovanje, nakar ga je predsednik opozoril, da bi mu bili zborovalci sicer hvaležni za zabavo, a niso zadovoljni, da bi se vprizarjal tu kak »hausball«. Mož je zaslužil za svoje predrzno delovanje svoje plačilo, bil je moralično justifi-ciran.
Po kratki zahvali g. predsednika za izkazano zaupanje so se zborovalci razšli.
Dnevne vesti.
+ Blamaža dr. Šusteršiča in »Slovenca«. V torek je »Slovenec« priobčil vest, da je dobil dr. Susteršič, ki biva na počitnicah »v sveti deželi Tirolski« — v Toblachu, povabilo na konferenco z novim ministrskim predsednikom Gautschem. V sredo pa je »Slovenec« natisnil med »Telefonskimi in brzojavnimi vestmi« ta-le brzojav: »Dunaj, 28. junija. Daues je ministrski predsednik Gautsch konferiral z dr. Šusterši-čem.« — Vse te »Slovenčeve« vesti tako o povabilu dr. Šusteršiča na Dunaj, kakor tudi o konferenci barona Gautseba s Šusteršičem so, kakor poročamo na drugem mestu, izmišljene, zlagane. Na vseh »Slovenčevih« vesteh je le toliko resnice, da se je dr. Šnsteršič odpeljal iz Toblacha na Dunaj, vse drugo je laž. Vzpričo tega dejstva se človeku nehote usiljuje vprašanje, kakšne namene so imeli klerikalci in ž njimi dr. Susteršič, da so spravili v svet one lažnjive vesti? Najbrže so z onimi vestmi zasledovali pred vsem ta smoter, da bi slovenski javnosti dokazali, da je dr. Susteršič kljub temu, da je izgubil svoje mogočne zaščitnike — krščanske socijalce, še vedno v avstrijski državni politiki ena najvplivnejših oseb, tako ugleden in vpliven, da hoče eelo novi ministrski predsednik najprvo, še predno se je obrnil na druge politike, razpravljati o političnem položaju ž njim — z dr. Šusteršičem. S to lažnjivo vestjo se je hotelo doseči dvoje: izpodbiti trditev, da so slovenski klerikalci s padcem svojih zaveznikov — krščanskih so-cijalcev izgubili svoj vpliv na Dunaju, ter s tem odstraniti malodušnost, ki se je jela širiti v njihovih vrstah vsled strahovitega klerikalnega poraza v državni zbornici. V drugem oziru bi naj bajka o konferencah dr. Šusteršiča i baronom Gautschem opozorila vladne kroge, da dr. Šuster-šičeva stranka komaj čaka, da bi vstopila v vladno lopo. Pri tem so seveda klerikalci računali na to, da bo baron Gautsch tako, kakor preje Bienerth molčal na vse njihove lepe pripovedke in bajke. Toda baron Gautsch jim je prekrižal vse njihove račune ter dal objaviti, da on ni klical dr. Šusteršiča na Dunaj in da tudi ž njim ni imel prav nobene konference. Vlada, odnosno baron Gautsch, je torej pred vsem svetom blamiral dr. Šusteršiča in postavil na laž njegovo glasilo »Slovenca«. To je najhujša zaušnica klerikalcem, zakaj z vladne strani same so proglašeni za stranko političnih sleparjev in lažni-kov. Ves svet sedaj ve, kakšni so slovenski klerikalci in kako upravičeno jih imenujemo stranko ljudskih sleparjev. Javnost bo pač strmela nad pokvarjenostjo in impertinenco klerikalnih naših kolovodij in njihovega časopisja; nas pa stvar čisto nič ne preseneča, ker vemo, da so klerikalcem Kregar - Štefetove praktike že tako prešle v meso in kri, da brez sleparntev ne morejo več živeti. In prav zaraditega, ker vsa njihova moč in veljava sloni samo na slepariji in goljufiji, smo prepričani, da bo jim odklenkalo preje, kakor se sploh nadejamo.
+ »Naša zemlja, liepa i ponosna Dalmacija, nije i neće da bude druga Kranjska!« Pod naslovom »Poraz Šusteršičev v Dalmaciji« piše zadrški »Narodni List« o izvolitvi deželnega glavarja dr. Ivčeviea med drugim tole: »Vsa Dalmacija slavi z velikim navdušenjem zmago, ki io je izvoje-
vala narodna misel v drniško - tro-girskem okraju nad predstaviteljem
Susteršičeve politike. Šusteršičeve intrige, s katerimi je prepletel našo Dalmacijo, so doživele smrtni udarec na voliščih. Borba je bila ljuta, strašna. Mislimo, da kaj sličnega Dalmacija še ni doživela. Toda kljub vsemu, kljub lažem in obrekovanjem, kljnb zlorabi verskih čustev in cerkvenih svetinj, kljub terorizmu z nožem in revolverjem, kljub korupciji z denarjem od zunaj — vendar smo zmagali in to sijajno zmagali. A to ni bila zmaga enega, posaumika, ene stranke, nego cele narodne Dalmacije, ki hoče, da ostane zvesta tradicijam svojih preporod i tel je v in zapira svoja vrata pred nepoklicanimi zastrupi je vale i od znnaj. Vse, kar čuti plemenito in narodno, vse, kar ni zastrupljeno od strankarskega besnila, vse, kar spoštuje toleranco — družabno in versko, se je zbralo, da odbije divjaški napad, naročen iz Ljubljane . . . Ta borba bo ostala neizbrisna v analah naše politične povesti kot jasen dokaz političnega poštenja in zrelosti. Z imenom našega veleza-služnega deželnega glavarja dr. Ivčeviea, s katerim se ponašamo, si je Dalmacija osvetlila lice ter zaklicala vsemu svetu, da naša zemlja, lepa in ponosna Dalmacija ni in ne bo druga Kranjska!«
+ Svojo armado — »Čuke« in tretjerednike pripeljejo klerikalci v Ljubljano dne 17. avgusta. Ker se boje, da bi ta armada še ne bila dovolj veliko številna, jo pomnože še z dalmatinskimi »Čuki«. Napredna Ljubljana, sedaj bo po tebi, ker pripelje na-te dr. Evangelist Krek svoje bataljone, s katerimi je grozil na shodu v »Unionu«.
+ Rekurz idrijskih klerikalnih odbornikov je c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu zavrnilo kot neutemeljen. To se je pričakovalo, saj že dolgo niso idrijski klerikalci vložili bolj neumnega in nesmiselnega rekurza od zadnjega, in pozna se, da so mu bili avtorji taki inteligenti, kakor so Jože Novak, Vi tov š in Penko in od teh se ne more kaj pametnega zahtevati, da mora biti pri ožji vo-litvi tudi absolutna večina za izvoljene napredne ol>činske svetovalce. Glavarstvo je te učenjake sledeče poučila: »Pri ožji volit vi je samo ob sebi umevno potrebna le relativna veČina glasov, kar že izhaja iz pojma »ožja volitev« sploh in ker se po ožji volitvi sploh ne izvrši nobena nad al j -na volitev več, temveč odločuje žreb pri enakosti glasov.« S prvini korakom, ki ga je napravila klerikalna inteligenca v idrijskem občinskem odboru, se je že nesmrtno blamirala. Verujemo pač, da je klerikalne občinske odbornike zelo jezilo, da vsled odločnosti naprednih občinskih odbornikov niso dobili niti enega mesta v občinskem starešinstvu. Socialne demokrate je bilo brezdvomno malo sram, da bi sami glasovali za klerikalne občinske svetovalce. To bi bilo tudi malo čudno, da bi pomagali do svetovalstva v idrijskem občinskem odboru klerikalcem, ko so ravno malo preje s tolikim sarkazmom, pa ogorčenjem napovedovali zvezo idrijskih naprednjakov in klerikalee\. Treba je bilo torej posebne previdnosti, da se ni pisalo o drugih ministrantih Oswaldovih in slavnostnih govornikih. Klerikalno jezo je bilo torej treba ohladiti in če ni bilo drugega, je prav prišel rekurz, če še tako nesmiseln in neutemeljen. Tudi so bili klerikalci doslej trdno preverjeni, da mora vlada ugoditi vsaki klerikalni pritožbi, naj bi bila še tako neosnovana. Toda časi se spreminjajo in tudi vladne potuhe klerikalcem je po 20. juniju konec. Vlada je za to tukaj, da ščiti zakon, a ne da podpira ki erikalne nezakonitosti. Sicer pa utegnejo idrijski klerikalci poskusiti še svojo srečo pri vladi, kjer ne more Sch warz iz Susteršičevega naročja. M orda se bo tu obšlo zakon in rešilo pritožbo po ukazu kake klerikalne korifeje. Novoizvoljeni idrijski občinski zastop bo še nekaj časa čakal po zaslugi klerikalcev, da stopi na mesto starega. Take so klerikalne ljudske zmage! Sama brezmiselna nagajivost.
+ Klerikalci in poštni uslužbenci. Prijatelj našega lista nam piše: »Slovenec« od 24. t. m. se jezi, ter imenuje dopisnika »Poštnega roga« bandita. To škofovo glasilo, umazana cunja, rabi tako lepe izraze. Po-všeči mu ni, da so poštni uslužbenci tržaški mu povedali naravnost, koliko so naredili blaženi klerikalni poslanci za nje. Ne hodite z masleno glavo na solnce, da se vam ue raztopi. Za poštne uslužbence niste napravili nikoli nič, glasovali ste vedno le proti; le kadar se je šlo za izboljšanje plač farjem ter povišati armado, graditi vojne ladje, nalagati deželi davke, takrat ste bili pridni. Zastonj se ni sam Susteršič pohvalil, da je ponosen na to, da je glasoval za milijone. Poraženi ste, ne veste kako bi se skobacali, pa psujete čez poštne uslužbence. Vaša stranka je že tisočkrat prodala koristi slovenskega ljudstva,  samo da je nekaternikom
D7
25
preskrbela polnih korit. Vaša stranka nosi po krivici ime slovenske ljudske stranke, v resnici pa je internacionalna ter protiljudska. V Trstu niso za vas tla ugodna zato pa psujete čez tržaške dopisnike, psujete čez »Poštni rog«, ampak ne pomaga, vam nič, preveč izobraženi so Tr-žačani. preveč ponosni na svojo postojanko ter na svoj značaj, da bi z vami konferirali. Poglejte v zrcalo, pa bode te videli, kaj vam manjka. Tje bahajte se z svojimi Gostinčarji in drugimi enakimi filozofi, ampak {►oštni uslužbenci se vestno držijo svoje parole; proč s klerikalizmom, ki nas pozna samo za časa volitev. . tth     • Poštar.
-p Imenovanje. Finančni minister je imenoval kontrolorja Rudolia Vesela za blagajnika deželnega plačilnega urada v Ljubljani.
— Na I. državni gimnaziji, poleg »Narodnega doma« bode vpisovanje za I. razred v nedeljo ob pol 9. do 12. Več se razvidi iz današnjega »naznanila« med inserati in iz objave na črni deski v gimnaziji.
— Stavka pekovskih pomočnikov se deloma še nadaljuje. Pri onih mojstrih, ki so zahteve pomočnikov odobrili, gre delo redno, le pri mojstrih, ki še tega niso storili, se stavka še nadaljuje. V sredo je imela popoldne pekovska zadruga pri >; Štruklju« društven shod, pri katerem so nekateri mojstri sklenili, da se z organizacijo ne pogajajo, pač pa so zadovoljni, pogajati se vsak s svojimi pomočniki, ako jim ti stavijo sprejemljive zahteve, kar se pa dosedaj še ni zgodilo. Odobravati pa se ne more postopanja nekaterih stavku^očih pomočnikov napram stavkokazom. Kdor te ovira, da bi ne delali, se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Tedaj pamet in previdnost. Pekovski pomočniki so imeli glede stavke danes popoldne pri »Levu« shod, katerega sklepa pa danes nismo mogli priobčiti, ker se je končal za list že prepozno.
Odhodnico priredi pevsko društvo »Slavec« svojemu bratu peveu A. Kralju jutri v soboto, dne 1. julija t. 1. zvečer v gostilni Dražil. Rimska cesta 11.
Sora pri Medvodah. V nedeljo, dne 2. julija t. L se v Sori blagoslovita »Gasilni dom« in brizgalna. Za tem se vrši slavnostna veselica v gostilni pri »Starmanu«. Pri veselici sodeluje slav. domžalska godba. Ker je čisti dobiček namenjen v poplačilo »Gasilnega doma«, se slav. občinstvo vljudno vabi k udeležbi.
Nezgode. Pri podiranju drevja je padla na dninarja Matija Pibra iz Ribnega v radovljiškem okraju pod-sekana smreka in mu zdrobila desno nogo. — V Zagradišču pri Ljubljani je padel s češnje 5 m visoko 61etni posestnikov sin Anton Prusnik in si zlomil levo nogo. — Cestarja Josipa Majzclja v okraju Trebnje je pičil pred par dnevi gad v levo nogo, ki mu je takoj zatekla in je še sedaj popolnoma otrpla. Mož se brani vsake zdravniške pomoči. K tej nesreči se mu je pridružila še druga. L'mrla mu je namreč v torek žena.
Župnik Kocijančič v Mirni je bil v ijonedeljek v smrtni nevarnosti, ter ga je hotel, kakor piše »Slovenec« France Rugelj z železnim drogom ubiti. Vaščani so z največjim naporom ukrotili brezsrč^nega moža. A za župnika so se najbolj izpostavili možje, ki jih je doslej Kocijančič najbolj blatil in obrekoval. Vsi ti možje so postali hipoma poštenjaki in župnik jih je celo nagovarjal z — gospodi. Eden izmed njih je prav pošteno zabrusil župniku, rekoč; »Glejte, glejte, sedaj sem pa gospod, preje pa ste me povsodi proglašali za lumpa!«
Kaj je župnik na to zasluženo lekcijo odgovoril, nam ni znano.
Požar v Gaberji. Prijatelj našega lista nam piše: V Gorjancih jc velika, nad sto hiš broječa vas Gaberje. V tej vasi je pogorelo dne 23. junija r>opo!dne 40 hiš in gospodarskih poslopij. Hiše so stale v tej vasi pretesno ena pri drugi in v par urah je ogenj uničil toliko poslopij. Otroka -ta nesreče kriva. Zgorela sta revčka. Zgorelo je tudi 70 svinj. 7 komadov goveje živine, veliko že spravljene detele. Škoda je velika. Stavbni ma-terijal in zidarji, tesarji so dragi, davi bodo pogorele! sami storili dosti teharskega dela. Ali ti vaščani so po večjem ubogi. Tamošnji kmetijski svet je kamnit in precej ljudi živi na njem. Vsako leto odide veliko število v Ameriko, pa se jih zopet dosti več rodi. Ti pogorele! bodo težavno pred zimo prišli pod strehe. Seveda so tudi dolžni hranilnicam in nekateri tudi zasebnežem. Za te pogorelce bo morala skrbeti vzajemna pomoč, lastna občina^ dežela, druge občine bodo kaj prispevale in nemara tudi hranilnice. Zavarovalnice ne dajo več, kakor morajo. Zavarovalnine ne bodo dosti vrgle. Naš kmet varči v tem in v Gaberji nobeden pogorelec ni čez 1400 K zavarovan. S toliko denarja v sedanjem času komaj pokrije hišo in gospodarska poslopja. Naj bi vendar naši kmeti zavarovalne institute, ki imajo toliko dobička, bolj izkorišča-
li in se višje zavarvali. Poleti, ko gre vse ven na njive, travnike, ko leži mrva okoli poslopij, ko se raztroša listje okoli hlevov in je vse suho, je nevarnost v vsaki vasi, da nastane kje ogenj in iz njega velik požar. Naj bi tudi duhovniki, ki pravijo, da skrbijo za dušo in telo, našim ljudem svetovali, da ne stavijo hiš in gospodarskih poslopij pretesno vkup. Saj je dosti prostora in zdravejši bo zrak v vasi in varnejše bo vse proti požarom.
Izletnike in hribolazce, kakor v obče vse potujoče občinstvo v gore opozarjamo na nov, moderno opremljeni poštni avtouiobilni omnibus, prostoren za 30 oseb, ki vozi vsak dan ob 4. popoldne iz železniške postaje Sv. Lucija - Tolmin skozi celo Šosko dolino do Bovca in zjutraj ob 6 * 30 nazaj.
»Viribus Unitis«. Danes zvečer je še na sporedu kinematografa »Ideal« krasna slika spuščanja v morje prvega avstrijskega dreadnoughta »Viribus Unitis«. Poleg te slike se kažejo danes še impozantne slike kronanja angleške kraljeve dvojice in naravne slike katastrofalnega orkana v tržaški Inki in okolici. Jutri se prične predstavljati krasen senzačen film: boksarska svetovna tekma med belim Jcffriesom in črnim Johnso-nom.
S ceste. Ko je šel v soboto po Poljanski cesti 661etni delavec Gregor Sršen in stopil baš za njim pri-sedšim električnim vozom na progo, ga je ta zadel ter pahnil na stran, tako, da je padel. Pri tem si je izbil dva zoba ter se na glavi močno telesno poškodoval. Prvo pomoč mu je dal gosp. dr. Levičnik, potem so ga pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Istega dne se je tudi na križišču Stritarjeve ulice, Pred škofijo in Mestnega trga pripetila z električnim nezgoda. Ko se je namreč iz Stritarjeve ulice proti Mestnem trgu s tovornim vozom pripeljal posestnik Anton Novak iz Stepanje vasi, je takrat do križišča prišel tudi električni voz in se tam ustavil. Ker Novak ni mogel dalje, se je ustavil i ta. Ko pa je električni zabrenčal mimo konja, se ta vzpne na zadnji nogi ter udari z glavo v Šipo električnega voza. katero je razbil in napravil s tem 5 K škode, a tudi konj se je po glavi obrezal s steklom. Na Rimski cisti se je pa nek hlapec znesel nad konjem. Zategnil mu je vrvico v gobec tako tesno, da je konj od bolečin kar zijal. Plačilo dobi neusmiljenež zato pri pristojnem oblastvu. — Pred južnim kolodvorom sta se bila pa zaradi neke malenkosti sprla dva izvo-sčeka in je pri tem eden tako udaril s pestjo svojega nasprotnika po obrazu, da ga je telesno i>oškodoval. Poravnala se bodeta pred sodiščem.
Stari znanec. V sredo je opazil stražnik, da policiji dobro znani eno-roki Avgust Novak, na sejmišču prodaja še novo kolo. Ker se je stražniku to zdelo vsekako sumljivo, je Novaka vprašal, odkod ima kolo in ker jc trdil, da je njegovo, ga je stražnik predstavil k uradu. Tudi tukaj si je hotel pomagati z raznimi lažmi, katerim pa policija ni verovala, ampak poizvedovala dalje. Dognalo se je, da je Novak res kupil kolo pri neki tukajšnji tvrdki na obroke po 20 kron na mesec, katerih bi pa ne bil nikdar plačal. Na kup je dal le 10 K ter hotel nato, da pride do večjega denarja, kolo takoj prodati. Policija je Novaku odvzela kolo, njega samega pa ovadila državnemu pravdni-štvu zaradi goljufije. Novak je zelo navihan in jc bil že zaradi nepoštenosti predkaznovan.
Divjaki. Ko je šlo danes ponoči od Koslerjevega vrta dalje proti mestu pet izletnikov, sta jih brez vsakega povoda napatila dva civilista in dva topničarjn. Pri tem je eden divjakov enega izletnika tako udaril s palico po obrazu, da ga je telesno poškodoval, drugemu so pa prebili slamnik ter mu napravili 7 K škode. Ko sta topničarja potegnila sablje, so izletniki zbežali proti mestu, napadalci pa za njimi. Dospevši do mitnice na Marije Terezije cesti sta se vojaka vrnila proti Šiški, enega civilista je pa ustavil stražnik in ker je ta napovedal varnostnemu organu napačno ime, ga je odvedel k uradu, kjer so dognali poleg njegovega, tudi imena ostalih treh. Svoje junaštvo bodo vsi štirje morali opravičevati pred sodiščem.
Strah. Nek ključarski vajenec se je predzadnji večer preoblekel v Rebru v žensko obleko ter šel tak na Grad strašit otroke. A kmalu se pa prikaže za njim še hujši strah. Ko jc namreč ]>olicijski stražnik to zaznal, si je tudi on hotel ta strah ogledati. Ko ga dohiti, ga je legitimiral in tako sedaj otroci zopet prosto dihajo, vajenec pa je sedaj v hujšem strahu pred eventualnostjo, kakor so bili otroci na Gradu.
Pazite na otroke! Nek 71etni deček se je bil splazil na vrt dekliškega liceja na Bleiweisovi cesti ter tam polomil in poškodoval cvetlično gr-mičje, poleg tega pa odlomil tudi eno drevesce. V takih slučajih naj bi po-
seglo vmes šetajoče občinstvo, soseb-no še na nasadih, ki so izročeni javnemu varstvu.
Pepel se je bil uncl danes zjutraj na dvorišču hiše št. 5 na Sv. Jakoba trgu, katerega je bila prinesla neka služkinja v zaboj še tlečega. Začel je goreti s plamenom. Ogenj sta takoj pogasila stražnik in gospodar. Škode ni bilo pri tem nobene.
Zaradi pnnic. Ko je šel snoči nek prostak 27. pešpolka proti domu, sta mu jih dva hlapca tako zavidala, da sta navalila nanj ter ga je eden občutno udaril po obrazu s palico, drugi mu je zavalil pod nogo pa nek sodček. O zadevi je pri policiji vložena ovadba.
Izgubljeno in najdeno. Prodajalka Martina Jonkejeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Pavlina Lampetova je izgubila črn dežnik. — Cecilija Gostinčarjeva je izgubila še nov dežnik. — Mirea Ko-šokova je izgubila zlato brožo. — Stavbni vodja Vladimir pl. Šuklje je izgubil denarnico s srednjo vsoto denarja in poštnimi od rezki. — Alojzij Strupi je izgubil 8 K vredno železno verigo, katero je našla šivilja Frančiška Šinkovčeva. — Marija Tuttova je izgubila srebrno pleteno zapestnico s tremi obeski, med katerimi je eden zlat srček s tremi kamni. — Nežika Krištof ova je našla srebrno žlico. — Frančiška Mucova je našla srebrno žensko uro. — Dijak Ciril Bahovec je našel žensko ročno torbico, v kateri je bilo nekaj otroškega perila.
narodno ohramba.
Za družbo   sv. Cirila in Metoda
pošilja g. S. S., abs. iur. v Ljubljani — v spomin *f" Antona Muleca v Šmarju pri Jelšah — 15 K. — Veko-slav Benko pošilja znesek 10 K 24 v, ki jih je nabral na dan poroke g. Marije Benko in g. Leopolda Štubelja iz Dolenje Braniče. Iskrena hvala!
Združeni šentpeterski podružnici Ciril in Metodove družbe v Ljubljani sta proslavile v sredo zvečer na vrtu hotela Tratnik 251etnico svoje moške podružnice. Slavnost, katere čisti dobiček je bil namenjen v korist glavne družbe, je bila prvotno določena na dan 15. junija »na Ledini«, pa se je morala zaradi vremena preložiti. S tem je trpela tudi družba precej škode, oziroma ni prišla do tako znatnega doneska, kakršnega je bilo pričakovati, če tudi je prihitelo v sredo na veselico vse, kar je zavedno v šentpeterskem okraju in mnogo občinstva iz vseh drugih delov mesta. Predvsem podružnica ni mogla imeti v lastni režiji vse prireditve, kar je za družbo pomenilo zelo znaten izpa-dek. Kljub temu pa je bila vsa proslava zelo lepa in je podružnicam le čestitati, da so klub vsem oviram dosegle tako lep moraličen in gotovo nič manj dober gmoten vspeh. Da je bil ta vspeh že v naprej zasignran, je jamčila delavnost in neumorna požrtvovalnost gospa in gospodičen, ki so prevzele cel arangement, na čelu jim ga. Podkrajškova, ki je z go. Bavdekovo skupaj prevzela blagajno, med tem ko je prevzela vodstvo slaščičarne ga. Vuenikova. dobitke gdč. Vičičeva, evetljice pa gdč. Rohrman-nova in gdč. Kenda. Godbo je preskrbela celotna Slovenska Filharmonija, ki je z izbranimi točkami mnogo pripomogla k tako lepemu uspehu veselice. Vso prireditev je uvedel govor prvomestuika družbe g. ravnatelja Senekoviča, ki je v svojem govoru v izbranih besedah slavil pomen četrtstoletnice, ki jo slavi moška podružnica ter se s toplimi zahvalnimi besedami obračal do podružnic, ki sta v svoji delavnosti glavno družbo tako krepko podpirale, bodreč jih, da tudi v naprej ostanejo zveste sodelavke za vzvišene cilje družbe. Veselici, ki je trajala klub precej hladnemu vremenu do prvih četrtkovih ur. je dal posebno slavnostno obiležje ad hoc sestavljeni pevski zbor, ki se je sestavljal večidel iz članov društva »Slavec«, katero društvo pa samo zaradi svoje lastne prireditve ni moglo nastopiti s svojim celotnim pevskim zborom. Veselo vrvenje je trajalo pozno v noč in ko se je bilo treba ločiti, je gotovo vsak odnesel s seboj poleg šopov cvetlic in lepih dobitkov, lepe spomine in resno voljo, ostati zvest sobojevnik za narodno stvar, — in to je glavno.
Društvena naznanila.
Sokol I. vljudno vabi vse one dame, ki sodelujejo pri nedeljski veselici 2. julija na Ledini, da pridejo v petek ob pol 8. na Ledino na zadnje razgovore. — Vabila se članstvu že razpošiljajo. Predpriprave se do-vršujejo. V telovadnici in društvenih prostorih vlada čilo vrvenje, vse gre za tem, da se nudi posetnikom te velike društvene prireditve kar le mogoče mnogo in izbrano. Dame izvajajo vaje s kiji iz V. vsesokolskega zle-ta. To bo gotovo ena imed najbolj zanimivih točk,  posebno  za damski
svet. Dopoldne prične igrati Slov. Filharmonija že ob 10. na Ledini. Vršijo se razne izkušnje za popoldne. Za mrzel zajtrk bo skrbljeno. Pridite in pokažite svojo pozornost delu sto in sto mladih rok!
Sokol II. naznanja, da se udeleži korporativno v kroju javne telovadbe br. društva Sokol I. v nedeljo dne 2. julija. Odhod točno ob 3. popoldne izpred društvene telovadnice na Cojzovi cesti. Na zdar! Odbor.
Semenj v Šiški. Pod tem naslovom se je vršila včeraj na »Razgledu« na prostornem vrtu ZajČeve restavracije in v vsih gostilniških prostorih prav animirana in nad vse dobro uspela vrtna veselica slov. del. pevskega društva »Slavec«. Ves vese-lični prostor je bil v zastavah in razpoloženje občinstva je bilo zelo animirano, saj pa je tudi »Slavec« kar najbolj izdatno skrbel, da je prišel vsak na svoj račun in s svojim bogatim sporedom zadovoljil prav vsakega, ki stavi še toliko zahtev na vese-lični odbor. Skrbljeno je bilo za malo in veliko, za one, ki radi posedajo za mizo in za one ki nimajo miru pri mizah. Na sejmarskem štantu si dobil raznovrstno sejinarsko drobnarijo in zlasti najmlajši svet je kaj pridno segal po konjičkih, trobentah in piščalkah ter potem konkuriral s celotnim orkestrom Slovenske Filharmonije, ki je najprej z izbranim promenadnim koncertom nudila občinstvu pravi umetniški užitek, potem pa izvajala med raznimi pevskimi točkami »Slavca« večidel domače in tudi najmodernejše skladbe. Moški zbor društva »Slavec« je nastopil štirikrat in si je v svoji tradicijonal-ni preciznosti popolnoma zaslužil priznanje mnogobrojnega občinstva. Nastopil pa je v Vol ari cevem zboru »Slovenski svet« in Bajukovi narodni pesmi »Je pa davi slanca pala.« Zbor je nadalje izvajal Juvančev »Rožmarin« s tenorsolom g. M. Dachsa, Nedvedov zbor »Ljubezen in pomlad«, Bajukovo narodno »Odpiraj dekle kamrico«, Škroupov zbor »Bivali Čechove in »Kje dom je moj« istega skladatelja. Med tem se je razvila tudi v kleti zelo animirana zabava. Na plesišču so se zasukali ob zvoku harmonike mladi pari in kmalu se je razlegalo razposajeno ukanje po celi kleti. Zunaj pa so lovili srečo, ki se je bila skrila v male kuverte. Dražestne mlade dame so jo ponujale in nobeden se jim ni mogel ustaviti. V šišenskem bajerju so lovili drugi — pa ne rib, ne morskih deklic, eni so lovili odpustke, drugim je škrat pripel na trnek kaj drttjrega. kar se vsak dan ne dobi v šišenskem bajerju. Tudi Šišenska pošta je imela zlasti proti večeru, ko je bila zabava v polnem tiru, dovelj opravila. Nekaj posebnega pa se je še zgodilo na tej veselici in to utegne imeti nepregledne posledice. Spovednice so morale biti danes zjutraj po vseh cerkvah natlačeno polne, kajti vsi udeleženci in vse udeleženke so storile najmodernejši smrtni greh. Dvignil se je namreč Zepelinov zrakoplov. Kakor pa Zepeliu še ni imel nikdar sreče s svojimi poleti, tako je bilo tudi to pot. Zrakoplov, najbrže »Pareeval VI.« se je ponesrečil. Eksplodiral je bencin in zrakoplov je začel goreti in padel na zemljo. Seveda je bil avtomobil takoj pripravljen, ker pa se ni nikomur skrivil las, ni stopil v akcijo. Splošna pa je bila sodba, da je imel papež prav, ko je prepovedal zrakoplovne vzlete, ker potem zrakoplovci ne morejo padati, kakor muhe z zraka. — Gotovo so odnesli vsi udeleženci z veselice kar najboljše vtiske, za to pa gre hvala neumornemu odboru in njega načelniku g. Draži lu.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljubljani je imelo včeraj svoj IV. družinski večer. Ti večeri so postali jako priljubljeni, zlasti ker je na programu vedno kaka gledališka predstava. Včeraj so uprizorili zuano narodno igro »Rokovnjače«. Diletantom vsa čast, da so igro prav dobro nastudirali in videti je bilo, da so se potrudili, da jo uprizore kar najbolje. Pohvalno moramo omeniti zlasti Trebarja, ki je vlogo Blaža Mozola zadel prav dobro. Ugajala sta tudi Porenta v vlogi Nandeta ter gdč. Trebarjeva kot Polonica. Tudi Fran-kovič (čevljar Boječ) je dobro*pogo-dil svojo vlogo. Igra je v splošnem ugajala. Želeti bi bilo le, da se prihodnjič prične igra ob napovedanem času in ne celo uro pozneje.
Društvo za zgradbo Sokolskoga doma v Sp. Šiški priredi v nedeljo dne 2. julija t. 1. na Zajcevem razgledu (Bellevue) v Šiški veliko veselico. Spored je zelo zanimiv. Izmed vseh točk programa bo gotovo najbolj zanimal lov na zlate ribice. Ker je to specielno šišenska novost, naj si ga vsak ogleda v nedeljo. Dalje bo večkrat obkrožil ves veselični prostor g. Beppo Ledies s svojim čudovitim aparatom. Za žejne in lačne, bodo skrbele vrle narodne gospe in gospodične. Pridejo tudi sejmarke, pri katerih dobiš za mal denar lep verz ali pa veliko srce,  ki ti na mah osvoji
najlepše dekle. Za ženski spol je posebno važna tekma lepote, ker moramo že vendar enkrat vedeti, katera je najlepša. Zato dekleta v nedeljo na krov! Do ranega jutra bo igrala slav. Postojnska godba. Plesišče se nanovo uredi. Vseh stvari seveda niti našteti ne moremo. Poudarjamo, da se odiralo ne bode. Vstopnina je zelo nizka i u sicer samo 40 v, tako da pač vsakdo lahko utrpi to vsotico. Zato pa v, nedeljo popoldne vsi v Šiško na Razgled!
Podružnica slov. plan. društva v Kranjski gori priredi dne 2. julija t. I. pešizlet v Chiusa-Forte na Laško. Odhod iz Kranjske gore v soboto, dne 1. julija t. 1. zvečer ob 10. z vlakom do Trbiža, od tod peš čez Rabelj in Raccoland v Chiusa-Forte. Povratek z vlakom ob 5. popoldne. Tura je zelo zanimiva in gotovo ne bo nikomur žal, ako se pridruži na ta izlet. Pešhoda je 8 do 10 ur.
Prireditev »Narodne čitalnice« v Novem mestu. Veselica, ki jo je priredila narodna čitalnica v Novem mestu v nedeljo popoldne, je uspela jako dobro. Prostor veselice je bil na »Kapiteljskem marofu«, prijaznem hribu nad mestom. Vreme je bilo zelo ugodno. Na zelenih tratah je mrgolelo nebroj občinstva okoli paviljonov, kjer so cenjene gospodične stregle z okusnimi krepčili. Od 4. popoldne do pozne noči sta svirali dve grxlbi. Godba meščanske garde in »ogrski ciganski orkester«, čigar umetniško dovršenim melodijam se je divilo mlado in staro. Sodelovalo ji- tudi vrlo »Dolenjsko pevsko društvo«, ki je, kakor vedno, tudi pri tej priliki pripomoglo do boljšega uspeha veselice. Zanimive stvari so bile na pogled v raritetnem kabinetu in zvezdami. Vzlet aeroplana po Bleri-otovem sistemu se ni popolnoma posrečil, ker je bil aviatik pretežak in je bilo premalo sape. Vendar sta aviatik in aeroplan še cela. Tudi zrakoplov ni prišel višje od tal, ker špirit ni hotel goreti in ker je bil konstruiran po Zeppelinovem« vzorcu in je imel isto smolo, kakor vsi »Zeppelinci« v »rajhu«. Na večer so zaplapolali po gričih kresovi in rakete so švigale po zraku, kakor bombe v rusko - japonski vojni. Življenje in vrvenje je bilo zelo živahno in rekel bi, da je bilo občinstva toliko, da se je kar gnetlo ob zvokih dveh godb in glasovih naših pevcev.
Prosveto.
»Glasbena Matica«   v Ljubljani
vprizori jutri, dne 1. julija ob pol 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union svojo IV. produkcijo. Spored: 1. a^ Dvorak: »Na tačkach«. b) Grieg" Norveški ples. Na klavir igra gdč. Berta Marolt. (Šola g. J. Pavčiča, VI. razred). 2. Fr. Straus: Introduk-cija-Tema-in varijacije za rog. Na rog trobi g. Fr. Dolinar. (Šola g. Fi. Tamhine, III. razred). 3. Reinecke: Balada. Na klavir igra gdč. Mara abaj. (Šola g. Talichove, VIII. razr.).
4. K. Hillmann: Gondoliera. Za flavto, vijolino, vijolo in klavir. Igrajo gg. Oton Kollaritsch (flavto), Viljem Ločnik (vijolino), Leon Novak (vijolo) in Ciril Ličar (klavir). 5. Schumanu: Varijacije na ime »Abegg«. Na klavir igra g. Ciril Ličar. (Šola g. Talichove, VIII. razr.;. 6. G. Verdi: Dvospev iz opere »Rigu-letto«. Pojeta gdč. Pavla Bole in g. Leopold Kovač. (Šola g- Hubada). 7. Bortkiewicz: Utisi: I. Nevihta; II. Po dežju; III. Pastir in pastirica; IV. Ples mask. Na klavir igra g. Bogdan Šavnik. (Šoa g. Vedrala, VIII. razr.)
5. a) Nešvera: Uspavanka, b) Rits: Perpetuum mobile. Na gosli svira g. Ivan Trost. (Šola g. Vedrala, VIII. razred). 9. a) Liszt: Gozdno šumenje. Koncertna etida. b) Viteslav No\ak: Pri plesu. Iz slovaške suite. Na klavir igra g. J. Ravnik. (Šola g. Talichove, VIII. razrede). 10. Verdi: Cveterospev iz opere »RigoletP' Pojo gdčni: Pavla Bole in Pipa Tavčar in gg. Leopold Kovač in Emil Runii>elj. (Šola g. Hubada). Za ono občinstvo, katero hoče v pokritje stroškov kaj prispevati, so sedeži v sprednjih parternih vrstah in na des nem in levem balkonu po 1 K in v srednjih parternih vrstah po 40 v re-servirani. Ostali sedeži v parterju m na galeriji ter prostori na stojiščih so prosti. Občinstvo se prosi, da stopa v dvorano pred začetkom produ K-cije in eventualno v odmorih med posameznimi točkami. Med izvajanjem točk v dvorano stopati ni dovoljeno. Gojencem pri produkcijah ni dovoljeno odzivati se ponovnemu odobravanju.
Kazne stvari,
♦ Zaradi izida volitev ali klerikalna zločinska maščevalnost. Preteklo soboto je imelo v Lincu neko napredno društvo krasno veselico. Ko so zažgali kres, je naenkrat v ognju eksplodiralo in sta bila dva delavca ranjena na nadlehteh en delavec in neka delavka sta bila ranjena v obrazu in mnogo drugih ljudi je bilo de-
loma težko, deloma lahko ranjenih. Policijski zdravnik je konstatiral, da so bile vse rane polne železnih odpadkov. O storilcih ni sledu, brez dvoma pa gre tu za maščevanje klerikalcev zaradi izida državnozbor-skih volitev.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Notar Bežan umrl. Marnberjr, 30. junija. Tukaj je umrl notar Matej Bežan, star 62 let. Truplo prepeljejo na graško pokor>a-lišče.
Strahovit vihar v Kaplji.
Sv. Duh na Ostrem vrhu, o0. junija. Dne 27. junija je razsajal v sosednji Kaplji vihar, kakor ga menda lani še sploh niso doživeli. Trajal je sicer samo 8—10 minut, ali v tem kratkem času je popolnoma uničil gozdove 5 posestnikov. Najmočnejša drevesa leže na tleh. Več hišam in gospodarskim poslopjem je odneslo -trene. Škode je mnogo tisoč kron.
Nesreča na železnici.
Celje, o*0. junija. V Rimskih Toplicah se je ponesrečil 441etni železniški delavec Lovrenc Novak. lokomotiva mu je odrezala nogo. Ponesrečenega, ki je oce 5 nepreskrbljenih otrok, so spravili v celjsko bolnišnico.
Novo ministrstvo. Dunaj, 30. junija. Danes prevzame novi ministrski predsednik baron Gautsch pasle prezidi ja. Jutri dopoldne se bo vršil prvi ministrski svet pod njegovim predsedstvom. Kakor 96 }K>roča, se bodo pogajanja ministrskega predsednika s parlamentarci t.-k-pIh še-!e v ponedeljek. Kot prvi je povabljen k tem konferencam češko-neinški politik Urban.
Stranke.
Dunaj, 30. junija. V ponedeljek se vrši v parlamentu konstitutivna »o.nferenca eksekutivnega komiteja nemškega »Nationalverbanda«. Začetkom prihodnjega tedna se bo konstituirala tudi eksekutiva krščansko-soeijalne stranke.
Praga, 30. junija. Češka državnopravna stranka je imela včeraj sejo, v kateri se je sklenilo, da morajo njeni člani vstopiti v enotni češki klub. Tudi realistična stranka je imela včeraj jako burno sejo, v kateri se je razpravljalo o razmerju stranke napram Cehom. Razmerje je skrajno napeto.
Češko - nemško vprašanje. Praga, 30. junija. V »Narodni Politiki« pri občuje češki politik dr. Haxa članek, v katerem pravi, da iz-prememba v ministrskem predsedstvu še nikakor ne pomenja izboljšanja situacije za Čehe. Oficijozni krogci v Avstriji se pripravljajo na zo-petne češko - nemške ^pravne konference, toda v smislu nemških zahtev. Zato morajo hiti češki politiki, zlasti tj prehodni dobi do skrajnosti pozorni.
Gautsch in Poljaki.
Praga, 30. junija. »Narodni List y« poročajo, da se je ministrski predsednik Gautsch popolnoma sporazumel s Poljaki in da že v kratkem predloži parlamentu vodocestne zakone za Galicijo.
Profesor Masarvk.
Praga, 30. junija. Poslanec prof. Bdaearvk kritiku je taktiko mladoče-ske stranke in zelo verjetno je. da ne i>o več hospitant mladočeškega klu-ha, ravno tako pa je tudi še vprašanje, ali bo vstopil v enotni češki klub. Zopet kolera v Trstu.
Trst, 30. junija. Na parniku /Oceania« se je pripetil včeraj nov -lučaj kolere.
Narodni dan na Hrvaškem.
Zagreb, 30. junija. Hrvaško časnikarsko društvo je sklenilo, da ne bo izhajal v Zagrebu in na celem Hrvaškem 5. julija, to je narodni dan v prid hrvaškim manjšinam noben list.
Turčija in Malisori.
Carigrad, 30. junija. Na pritisk evropskih velesil se je vdala turška fada, da je priznala Albancem večje koncesije. Ministrski svet je dovolil Malisorom nositi orožje. Turška vlada zgradi na svoje stroške vsa poškodovana poslopja in razdeli med obubožano prebivalstvo živila, ter hoče tudi skrbeti za one, ki so šli med vstajo čez mejo. V deželi Malisorov naj opravljajo tudi v bodoče službe le uradniki, ki so zmožni deželnega jezika in vojaštvo, ki se dviga iz vrst Albancev, naj ostane v domovini. V ( arigradu mislijo, da so vstaši pripravljeni sprejeti te ponudbe.
Carigrad, 30. junija. Turški n.i-li.sirski svet razglaša, da turška vla-
da »e nikakor  ni ofioijalno dovolila
Albancem nositi orožje. Pač pa zahteva, da vsi brez izjeme oddajo orožje in bo turška vlada pozneje posameznim osebam, ki vživajo njeno zaupanje zopet izročila orožje. Port* In Vatikan. Carigrad, 30. junija. Uradni list se obrača v oficijoznem članku na Vatikan, ter zahteva, da naj Vatikan pomirjevalno vpliva na Albance :*n pregovori katoliške vstaše, da se pokore.
Mottl umira.
Monakovo, 30. junija. Nemški komponist   in dirigent Feliks Mottl umira in so zdravniki izgubili vsako upanje,   da mu podaljšajo življenje. Univerza brez teološke fakultete.
Frankobrod ob M., 30. junija. Frankobrodski občinski svet je sklenil ustanoviti lastno univerzo s tremi svetoynimi fakultetami. Teološka fakulteta je izključena.
Novo francosko ministrstvo.
Pariz, 30. junija. Ministrski predsednik Caillaux je razvil svoj program, ter je v svojem program-nem govoru poudarjal, da bo novo ministrstvo rešilo kakor hitro mogoče volilno reformo in prišlo pred parlament z novo davčno reformo. V zunanji politiki l>o novo ministrstvo zasledovalo staro pot.
Procesija in petarda.
Madrid, 30. junija. Tu se je vršil evharistični svetovni kongres. Ob zaključku kongresa se jč vršila evba-ristična procesija, katere se je vdele-žilo nad 50.000 ljudi. V ulici Calle Maior je naenkrat eksplodirala petarda, ki pa ni napravila ni kake škode. Med občinstvom je nastala strahovita panika, procesija se je pcpol-noma ponesrečila.
Naselitev Avstrijcev    v Argentiniji.
Kelniorajn, 30. junija. »Kolni-sche Zeitung« poroča iz Buenos Aire-Sa, da namerava avstrijski veleindu-strijalec Artur Krnpp nakupiti v Huttubu in okolici v južni Argentiniji velikanska zemljišča, na katerih hi naselil 1200 avstrijskih rodbin.
Gospodarstvo.
— Zvišanje delniškega kapitala
Živnostenske banke. Subskripcija na letošnjo emisijo novih delnic Živnostenske banke imela je jako dober uspeh. Novih delnic bilo je vpisanih več kot 130.000, toraj je bilo za vpisovanje vloženih 100.000 delnic Živnostenske banke emisije 1911 polnih 30/o prepisanih. Sedanji polno vplačani delniški kapital znaša £0,000.000 kron in rezervni fondi približno 20 milijonov kron.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
L|mM|{
•Kreditna kuka v Ljubljani*.
Ortia) kani susijtkt torte 30. joiija lili.
4*7» majeva renti 4-2«/f srebrni 4% avftr. kronski rente f/• o*r. 4«/, krcapske _ 4*/» k. o. etike del. tainke'
Srette ti 1.1880 Vi
»•    n  m 1^64 . ,
M II
m It
■emdjske J. Udi je
ogrske hipoietne • dan. komunalne
avstr. kreditne . .
ljubljanske  .  . .
avstr. rdet. krili •
ogr.    ii    » •
huatHfcu . . • • tneSkc        • •
Ljubljanske kreditne banke .
Avstr. kreditnega zavodi . .
Dunajske bančne dražbe . .
Južne železnice ,  . . . .
Državne železnice .  • • •
Alplne-Montan.....
Češke sladkorne družbe™. .
Živnostenske banke. • • •
MM*
Cekini
Marke ........
Frank!........
Lire . . RublJI.........
Ziftn* eene v Budimpešti
Dne 30. junija 1911.
T • r m i n.
Pšenica za oktober 1911. Rž za oktober 1911 . . Koruza za juli 1911 . . Koruza za avgust 1911 . Koruza za maj 1912 . . Oves za oktober 1911 .
SSSSfBl	!*Jai«d
99*20	92*40
9590	96*10
92*10	9230
9105	91-25
94-50	95*50
93*65	94-65
214-50	22050
306 —	312 —
152-50	158-50
290 —	296-
275--	281 —
247'-	253 —
500-—	510-—
504-—	514 —
8075	86 75
69*50	7550
44 60	50-60
33 60	37 60
248 —	251-
466-50	468 50
661-25	662-25
547-75	548-75
	124 75
759-40	760-40
8!3-25	814-25
287-50	289-
280*50	281*50
113.)	11-38
117-62«	117*82*
95-15	95*30
94-60	94-80
253*75	254-50
za 50 kg 11*67 za 50 kg 923 za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg
7-13 727
6 68 804
Heteorologično poročilo.
Visina cađ moriem 3M*2.
Sredaii iraćri tlak 730 9 mm
.51 Čas E opazo-«3* J vanja		Stanje barometra T mm	2« e 2 «* 3 1— ■	Vetrovi	Nebo
28. ! 2. pop. 1 9.zv. *• 29. j 7. zj.		742*1 743 7 7443	20 1 16-2 11 3	sr. jvzh. lak. oblač. sr. jug   del. oblač. slab jug j jasno	
»t 30.	2. pop. 9. zv. 7. zj.	741-9 7412 740-2	231 18i 140	sl.szah. Si jjvzh.	del oblač. soparno
Srednja predvčerajšnja temperatura 164*, norm. 19-0* in včerajšnja 175«, norm. 19*0»t Padavina v 24 urah 0*0 mm in 00 mm
Proda se
Vprašanja pod šifro „kolo" na uprav-
ništvo »SI. Naroda«.
Naznanilo.
Jta c kr. prvi državni gimnaziji v £jnbljani
(Tomanova ulica 10, zraven „Nar. doma")
bode
HsF vpisovanje za I. razred *^|
v nedeljo, dne 2. julija dopoldne od pol 9. do 12. ore v ravnateljevi pisarni.
Seboj je prinesti krstni ali rojstveni Ust in zadnje šolsko, oz. obiskovalno izpričevalo
IPeV  Sprejemni izpiti ""fjsv
bodo
v četrtek, dne 6. julija od 9. ure dalje.
Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopoŠljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu; zglasiti se morajo pa vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu.
Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu aH po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta. — Dotični roditelji naj si izposlujejo torej pravočasno to dovoljenje.
V Ljubljani, dne 23. junija 1911. 2232
Ravnateljstvo c. kr. I. drž. gimnazije.
Prva VMte tVtlttlM ** galvanske elemente in žepne baterije 2254
išče pripravnega
zastopnika.
Ponudbe pod šifro ,tP. 0. 491" na
Rudolfa Mosse v Pragi, Pfikopy Xt 6.
C0GNAC!
STAB, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesentne.
Dobi se edino pri tvrdki: 1066
BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana.
Vetja imovina z lesom ište
2286
kontoristo
veščega slovenskega in nemškega jezika (p-ednost imajo zmožni tudi italijanščine), z večletno prakso v lesni stroki. — Ponudbe na upravni štvo »Slovenskega Naroda« pod Šifro «-29"t
Za okraj Ircbnje se takoj sprejme
ki je že več let v tej službi in ne čez 40 let star. Mora biti tudi kolesar. Plača 100 kron mesečno in prosto stanovanje.
Ponudbe naj se pošiljajo na Alojzija Šlafpaha, reprezentanta v Veliki Loki, Dolenjsko. 2289
vešča slovenske in nemške samostojne korespondence ter obenem strojepisja se sprejme s 14, julijem
v železarni ji. Pogačnik v Rušah.
Naprodaj je v lepem s gorenjskem kraja s
hiša s pekarilo
•^lo ngodno %* to obrt Naslov se izve pri nprivniAtvn MSlov. Naroda." 223.-;
Doktor juris
• z dobro sodao prakso,
Ponudbe s pogoji pod šifro ,,Doktor juris, M. K." peste restante, Haupt-postlagernd, Oraz. 2267
Proda te \i preste rake v Kamniku m Kranjskem
% gostilniško koncesijo.
Poleg hiše je velik senčnat vrt, vrt za sočivje in njiva, prostorno gospodarsko poslopje, velike kleti in vse pritikline. Natančneje se poizve pri posestnici,
gospe Mariji Fischer v Kamniku,
Graben št 33. 2277
Kuharica
za gostilno na deželi, poštena, trezna, pridna, starejša, katera se pri gospodinjstvu dobro razume in ima tudi v 2288    računih nekaj zmožnosti
se išče za takojšnji nastop.
Ponudbe, katerim naj se navede dosedanje službovanje, naj  se pošlje na uredništvo »Slovenskega Naroda«, pod Pridna   gospodinja 300".
V večjem prometnem kraju na Kranjskem
z mešanim blagom.
Ozira se samo na reflektante, kateri zamorejo prevzeti trgovino najpozneje v 14 dneh. Gotovine je treba samo 3000 K. z278 Cenjene ponudbe pod „štev. 3008" na »Prvo anončno pisarno« v Ljubljani.
Naznanilo.
Na c. kr. drugi državni gimnaziji
v Ljubljani, Poljanska cesta
bode
laT vpisovanje za I. razred
v nedeljo, dne 2. julija dopoldne od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Seboj je prinesti krstni ali rojstveni list in zadnje šolsko, oz. obiskovalno izpričevalo.
WF  Sprejemni izpiti -!mi
bodo
v četrtek, dne 6. julija od 9. upe dalje.
Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo ime-vane listine pravočasno ravnateljstvu ; zglasiti se morajo pa vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu.
Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mnstu in Radovljici in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta. — Dotični roditelji naj si izposlujejo torej pravočasno to dovoljenje.
V Ljubljani, dne 23. junija 1911.
Ravnateljstvo c. kr. II. drž. gimnazije.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Dclniika slavni«. K 5,000.000. Stritarjeva Ulica Štev. 2. R«*r«nl fond 610.0O0 kron
Podružnice v Spljeta, Celovca, Trsta, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na kupce in na tekoS račnn ter jih         1] 01   JUpnje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst obrestuje oo dne vloge po čutu |2  [O po dnevnen koran.
33
Pojutrišnjem vsi k veselici v Šiško
ki jo priredi društvo za zgradbo „Sokolskoga doma" v Šiški v hotelu „Bellevue".
GD
29
8
2KY
Delniška glavnic« K 6,000.000.
837
Rezervni fond okoli K 300.000.
JADRANSKA BANKA, FI LIJ ALKA V LJUBLJANI
Selenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne poete).
Kupuje in prodajaš vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijo« ritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. — Promese k vsem žrebanjem.
Menjalnica.
u   Vloge na knjižice od dneva vložitve u
PaT -*%%
od dneva dviga, rentni davek plačuje banka svojega. —JMa tekoči in žiro račun po
dogovoru.
Živahna zveza Akreditivi.
Ameriko.
Centrala v Trstu.
Eskomptujei menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naročila. —-
Inkaso.
::      Filijalka v Opatiji.
mi
JL
Jt
D
Več črkostavcev
sprejme »Jfarodna tiskarna" v £jubljani.
ime
"C
Robert Smielowski
arhitekt in mestni stavbni mojster
stavbna pisarna, Rimska cesta ZmšmsLm
se priporoča sK občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, ::    katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo. ::
Sprejme se zanesljiv 2276
čevllarski poslovodja
vešč slovenskega in nemškega jezika. Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
C. kr. avstrijske    4$   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
IHotel
1913
„Zlata kaplja"
Ljubljani
Sv. petra cesta štev. 27
.*.   Lepe zračne sobe. .-.
Priznano fina kuhinja.
Iztrrae pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori.
[ivftiflifflizDi
Odhod Iz LJubljane (Jot, tel.)
6*4 8 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
7"*26 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št Janž, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*09 dopoldne. Osebni vlak v smeri* Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, DraŽdane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
11*30 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst
1*32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Straža-Toplice, Kočevje.
3.30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Trfič, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
©■35 zvečer. Osebni vlak v ameri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vlissingen' Trbiž.
7*39 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št Janž, Rudolfovo, Kočevje.
10-IO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst
Odhod iz Ljubljane (državni kolodvor),
7-28 zjutraj Osebni vlak: v Kamnik. 205 popoldne: Meanec v Kamnik. 7*IO zvečer Mešanec v Kamnik.
11*— ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
Mm   nta|a «911« Prihod v LJubljano (Jain zelezato
7'16 zjutraj: Osebni vlak iz Jeu nic, V zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždao Prage, Linca, Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsti, Tržiči
8*B2 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ra-dolfovega, Grosuplja, St Janža.
9-48 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Badgasteina. Beljaka.
11*13 dopoldne: Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča.
2*59 popoldne: Osebni vlak is Kočevja, Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, Št. Janža.
4* 18 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča.
C'53 zvečer: Osebni vlak is Jesenic v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k.
8*18 zvečer: Osebni vlak is Beljaka, Trbii j Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča.
9*O7 zvečer: Osebni vlak iz Kočevia. Straže« Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št Janža,
11-22 ponoči: Osebni vlak is Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic.
Prihod v Ljubljano (državne železnica).
6a41  zjutraj: Mešanec  iz Kamnika.
io*59 do poide: Mešanec iz Kamnika.
evio zvečer: Mešanec iz Kamnika.
10 30 po noči: Mešanec iz Kamnika Is oti nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednj a evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
^ t        *^** *.**" ******    t ^      k.     *•""*.■*,.*' k______*i___1_    * *______,_____ * * ____ -' ,~^**.    *^    '*** ^*
■
■
• ■ ■ ■
. ■ -J '
15
Spisal Ivan Lah. Cena broš. K 1*70, vez. E 2*70 s {pošto 20 v već.
Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih puntov.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar.
Cena broš. K 1*20, vez. K 2*20, s pošto 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. K 1-40, vez. K 2*40, s pošto 20 v več.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Brodkevskl odvetnik.
Spisal V. Beneš-Sumavsky.
Cena broš. K 1-50, vez. 2*50, s pošto 20 v več.
Ta odlični roman podaja  zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žen \ uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Undina.
Spisal Andre Theuriet.
Cena 90 v, s pošto 10 v več.
Eden najljubeznivcjših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broš. K 1-50, vez. K 2*50, s pošto 20 v več.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Štu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
Lita nos a malo.
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel.
Cena K 1*40, vez. K 2*20, s pošto 20 v več.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji rodovinc genalja.
Spisal Fr. Remec. Cena K 1-50, s pošto K 1-70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Lira m junaštva
Cena —-80 v, vez. K 1-00, s pošto 20 v več.
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovalci Mali lord. dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Cena broš. S 2-—, vez. K 4*—, s pošto 40 v već.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar. Cena broš. S 1-50, vez. K 2-50, s pošto 20 v več.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broš. K 1*50, vez. K 2*50, s pošto 20 v več.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
Spisal F. H. Burne«.
Gena broš. S 1*60, vez. 2*60, s pošto 20 v već.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v Šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
Spisal Valentin Žun.
Cena K 3-—, s posto K 3*20.
To jc najpopolnejše in najtemeljitejšc delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. K !■—, voz. K 1*80, s pošto 10 v več.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana ■ Prešernova ulica 7 • Ljubljana
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
D0C
0A
095970
42
626
04