Obrtne nadaljevalne šole in njih nadzorstvo. l)dkar iniamo tudi Slovenci nekoliko učilnic, v katerih se obrtni gojenei za svoj stan teoretično in praktično izobrazujejo, to je, da se jim potom šole nudi prilika, prisvajati si onih vednostij, katerih jim ljudska šola za praktično življenje ni mogla dati, a jih pri svojem obrtnem poklici neobbodno potrebujejo, ce hočejo zadostiti vedno napredujočim terjatvam sedanjega časa: odsihdob tudi merodajni krogi premižljujejo, ali — če tega ne store, — naj bi premišljevali, da li osnova takib učilnih naprav odgovarja dejanjskiui potrebain obrtnega stnnu in kako jih urediti, da bodo koristile ne sanio posainičnerau obrtniku jedne stroke, niarveč v jednaki meri vsem obrtnikom raznih strok. Glede na to, da je obrtni nauk pri nas še v začetnem razvoji, tako rekoč v povojih, priznal bode vsak, da je ustroj vsega nauka po jednem kopitu, osobito v obrtno-nadaljevalnih šolah za vse različne obrtne učence jako težavna stvar in da bode treba še mnogo reform, predno bode učni smoter točno omejen in določen, ako je sploh mogoče misliti na to v sedanji dobi napredka, in z ozirom na to, da duh človeški nikdar ne niiruje ter vedno hrepeni do napredku in popolnosti. Kakor pa je ves občni pouk pod strogim državnim nadzorstvom, isto tako je ranogo opazovalnih očij obrnenih na obrtno šolstvo, kar je glede vzdrževanja takih zavodov tudi opravičeno. Nadzorstvo ima važno nalogo. Od njega zavisijo uspehi prav zelo, dasiravno ne smemo prezirati, da je temeljito izobraženje gojencev največ oprto na individualno sposobnost, inlektuelnost in srečno metodiko dotičnih učiteljev. Vrle učiteljske moči pod dobrim nadzorstvom sijajno delujejo, a pod slabim, pomanjkljivim nadzorstvom dostikrat komaj zadostujejo, naj tudi vse svoje moči zastavljajo v izobrazbo prideljenih jim učencev. Bojimo se, da so pri nas deloma take razmere in da se vsled tega obrtni nauk niti ne razvija v zaželjeni meri, niti navzgor popolnoma ne zadošča. Posledica temu je neizogibna. Obrtne izobrazovalnice bode zadela krivična obsodba. Utegne se reči: ,,Slovenec je slabo pristopen za obrtni pouk; troški zanj so potrateni, torej — prenehajmo z neuspešnimi poskusi, razpustimo šole. In zakaj? — Zato, ker je nadzorstvo v takili rokab, ki niso povsem sposobne voditi in uravnavati pouka po našib slovdhskih učilnicab, glede narodnib potreb, glede domačih odnošajev. Dokler bodo sodili naše obrtno šolstvo organi, ki našega maternega jezika ne umejo, ali ga celo uineti nečejo, toliko časa jim hode le mari nemško izobraževanje, nemška ornika. ne pa o b r t n a s p r e t n o s t. Po naženi mnenji je strokovna izurjenost glavna naloga vsem manjšiiu in večjim obrtnim zavodom; ako se pa stavi ta naloga v podrejeno vrsto, zgrešen je pravi namen, izgubljene so vse žrtve in škoda je za vsak krajcar, potrošen za obrtni pouk. Ako nam visoko ministerstvo za uk in bogočastjereshočenaklanjati korist strokovnih šol, tedaj mu niora biti na tein, da je vsu organizacija panietna in deželnim raznierani ugodna; sicer bode prospevala samo šola, v kateri se obrtni gojenci znajo moški odrezati — po nemški! Druge bodo ostajale vedno same Bnebodijetreba", in naj dosežejo še toliko dobrih učnih uspehov, kateri pa nemškega jezika ne razodevajo. Kritična poročila nierodajnih pooblasčencev-presojevalcev obrtnoučnih raziner utegnejo nam Sloveucem torej celo škodljiva postati, in obrtni pouk se ne bode razvijal ter razširjal po Slovenskem v oneni obsegu, kakor bi to bilo vredno in potrebno. Več je še pri nas obrtnih krajev, kjer bi bila obrtno-nadaljevalna šola ne samoumestna, temveč silno potrebna. Po sedanjih okolščinab sodeč pa se temu nedostatku ne bode prišlo v okom in sicer iz prej navedenih razlogov. Kakor se ljudske šole silonia ustanavijajo. ako je njili naprava v zakonih utemeljena, istotako bi morali odločilni faktorji z vseni svojim uplivom delati na to, da se obrtnhn krajem preskrbi strokovni pouk z otvorenjein obrtno-nadaljevalne šole: saj od tega zavisi znaten del narodnega blagostanja, ki je tudi glavni steber državni blaginji ter sreči vseb narodov v cesarstvu. Iz navedenih razlogov zdi se nam silno važno, da se prej ko prej v nadzorstvo po- kličejo strokovnjaki, ki so tudi vešči našega domačega jezika, ki so prijatelji našemu na- rodu, ki imajo kaj srca za izomiko na na- rodni podlagi. Saj je vender silno potrebno, da se naša nadarjena slovenska mladina iz- obrazuje v onem jeziku, ki ga ume. Ufcna tvarina. ki naj jo zmaga v pičlo odmerjenem učnem času, je jako obsežna, to nam potr- jujejo učni načrti za obrtno-nadaljevalne šule, to nam pričuje tudi lepa razstava šolarskih izdelkov naše obrtno strokovne šole, ki smo jo pied kratkim občudovali v redutni dvorani. Pri toliki množini znanstva, ki je gojencem čisto novo in za katero je treba toliko ne- navadnih pojmov in terniinologije, pač ni umestno, da se gojenci mučijo z nemščino, z učenjem tujega jezika v obrtni šoli, bodi že nižje ali višje vrste, gotovo se ne bode bu- dila bistroumnost, duhovitost in obrtna spret- nost. Dragi čas učenja naj bi se porabil zgolj v praktično izvežbanje Naročniki ne bodo obrtnika vpraševali: Ali znaš neinški V marveč: Ali znaš delo izvršiti in kako je bodeš izgotovil?  Bodi obrtnik še tako vešč nemščine če pa nima mojsterske ročnosti, nikdar ne bode uspeval, ostal bode vedno le kvaiijivec Ne zanikavamo koristi, da zna obrtnik tudi nemški, a to je njegova stvar, priuči se je lahko sam in se je bode tudi priučil, ako bode uvideval, da brez nje nikakor ne shaja. Z obrtnikom, ki dobro in po ceni dela, se bode vsak rad pogajal, in če bi tudi tohnača potreboval. Tudi ni dvomiti, da bi izvrstno izurjeni delavec kruba ne našel v tujini, kajti delodajalec gleda vprvi vrsti na ročne spretnosti, ki več govore, kakor vse umljive ali neumljive besede. V strokovnih šolah torej nikakor ni kraj, kjer bi se gojenci učili druzega nego maternega jezika. Ako se temu načelu pritrdi — in po našem narelu je to jedino pravo, poteni moramo tudi priznati, da nadzorstvo le takrat odgovarja svoji nalogi, kadar sloni na narodnih principib. Tako nadzorstvo bode skrbelo za brzi razvoj strokovno-učilnih zavodov, ono jedino bode pospeševalo tudi slovstvo za obrtni pouk, katerega še sedaj popolnoma pogrešamo, in bodemo pogrešali, dokler ne dobimn nadzornikov, ki bodo z nami čutili, z nami in za nas živeli. Res da nani manjka še veščih mož v obrtnih strokab znanstveno izobraženib, res jih ni na izber; a če se je naša LjubIjanska obrtna šola izročila učnim silara, o katerih usposobljenji je visoko ueno ministerstvo preverjeno, tedaj smemo tudi svojo poblevno misel izraziti, da bi vodstvo naše obrtne šole bilo zmožno nadzirati obrtno-nadaljevalne šole in da bi ono v prvi vrsti moglo pravo sodbo izrekati o njih uspehih, ponianjkljivostib in njili potrebah. Ako sedanja uredba glede nadzorstva ne dopušča neposrednosti, tedaj bodi glavnemu nadzorniku prideljen doraač podnadzornik, ki bi bil nepristvansk tolmač obrtno-naučnih naših razmer. Le na ta naein ustanovljeno nadzorstvo bi bilo pravično ter bi naše obrtno šolstvo hitreje povzdignilo Iz narodnih ozirov — tako sodimo — je naša zahteva opravičena, istotako se da to mnenje zagovarjati z obrtnega stališča. Ako so drugi momenti važnejši, potem seveda moramo svoje nazore umakniti, in sodijo naj drugi. Vsekako pa menda ne bilo bi odveč, ako bi naši merodajni faktorji to vprašanje premišljevali. „81. N."