Kdo bo novi lastnik Pohištva?
GORNJI GRAD
LETO XXVI, ŠTEVILKA 9, 6.MAJ 1994, CENA 110,00 SIT
Intervju mag. Ivo Glnšič
RECICA
LJUBNO
Določeno
Sprejet proračun za leto 1994
mssmsmmssmimmsismBgssmsmmmgsmmmmiBmmtmi
Dtmiigiiigiiigi>HHiiii>giiiiiiiiniiiiiiiiigiiiii>igHigmgiiigiiigiiiiiiig
>lililili|gl!lglilililllilililHilga
Mareator - Zgom/aaavtnjaka kmatt/aka zadruga llozlrja 2.0.0.
Obveščamo cenjene kupce, da smo podaljšali odpiralni čas v prodajalnah v Ljubiji do 19. ure zvečer (razen sobot!)
KPC Ljubija tel. 831-040 Elektro	831-047
Samopostrežba 831-058
Cement (vreča) apno "
armat. mreže od salonitke kom str. okna 65 x 115 cm rezervni deli za BCS kosilnice elektro pastirji
ribe z zelenjavo pašteta Kekec 50 g mortadela kg kumare Eta 1/1 jabolčni sok 1/1 pralni prašek "WR" 3/1
500 SIT 350 SIT 3.362 SIT 790 SIT 24.900 SIT
mot. žage Jonsered mot. žage Stihi nahrbtne škropilnice Stihi nahrbtno-ročne kose Stihi televizor Gorenje 51 cm
od 51.000 SIT od 49.000 SIT 84.500 SIT
od 31.500-89.000 SIT 45.000 SIT
95.00	SIT 66,10 SIT
502.00	SIT 151,30 SIT 91,70 SIT 799,90 SIT
.. in še obilo drugega blaga vam nudimo po zelo ugodnih cenah!
H888l8l8lgä3ä8ää!l888lg88lg8lt8glägglä8S8ägSSä8l8äggSlgS8tglSä8g8ä888lgSI88gSlglläggIä8ä8ä8l8ä8g8lg88äg8Säg88ägg8ggS8ägä8^!
EPSI ^j ^		
	i . '	.. 1
Poročno		Pl. PLOČEVINA Kocenova 4, Celje Tej. & lax ; 063 / 442-300
fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...)	i	(OVO ! NOVO ! NOVO Cenjene kupce obveščamo, t/a smo. odprli novo trgovino z avto pločevino ZASmÀjWV GÓLF, RENAULT, LADA, SÀMAR4 OPEL ■a MpMoitifianočiiofiločevine za ostaiavozildt Nc zalogi imamo tudi stekla za omenjena vozila.
Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah!	,, J	P.E. PLOČEVINA se nahaja v KOCENOV1 ul. 4, e korak od AVTOPLUS trgovine v RAZLAGOVI 9, CELJE.
EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov	J	•::: .'iP'-y. v. >y iXf x-/; :j:j Xy'-X;. ::::: fRAVA TRGOVINA ZA »I4W0 f 	i		fi
		
ili!lii!8lglilililililililH!IHIIg|i!iItlg|illltliltlllilglilHllil!lil!HI!
NASLOVNICA
Rečica ob Savinji
Foto: Jože Miklavc
Kdo bo novi lastnik
V teh dneh bo odločeno, kdo bo novi lastnik podjetja GLIN POHIŠTVO, ki ga lastnik SKLAD ZA RAZVOJ prodaja zaradi poplačila upnikov
Sprejet proračun za leto 1994
Občinska skupčina je na zadnji seji sprejela letošnji proračun,
"Politiko razumem kot orodje"
Pogovor s predsednikom občinskega odbora SKD Mozirje mag. Ivom Glušičem o aktualnih razmerah v družbi.
Strategija razvoja turizma
Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikarje na okrogli mizi v Nazarjah predstavil strategijo razvoja turizma.
Himalajski
dnevnik
Avgust Robnik - Rubi iz Krnice predstavlja svoj zapis o lanskoletni slovenski himalajski odpravi Kumbakama ’93.
Podelitev priznanj Športne zveze Mozirje
Po dveletnem obdobju je mozirska športna zveza zaslužnim aktivistom s tega področja podelila priznanja.
raznični dnevi so dokončno minili, (skoraj) vse se
■	je vrnilo v stare tokove. V Zgornji Savinjski dolini
bi tokrat praznike pravzaprav morali imenovati "prazniki", saj zanje pač ni mogoče trditi, da so ; izrazito obeležili minule dni. Bo z drugimi držav-§:§ nimi prazniki, ki nas letos še čakajo, kaj drugače ali pa bomo sprejeli občinski odlok, da jih ne
potrebujemo?
Ljudem, ki ostajajo brez službe, seveda ni za proslav, četudi bi že bile. In takih ljudi je pri nas vedno več. Kot da tudi brezposelnost, kot večina ostalih dobrih ali slabih stvari, prihaja v ta del Slovenije Z zamudo. Na nivoju države se je namreč brezposelnost že umirila, pri nas pa so zdaj na tapeti delavci Glinovega Stavbnega pohištva. Krivca, tako kot vedno, ne bo.
Kar se občinske skupščine tiče, kijemedtemsprejela proračun, lahko rečemo, da ji gre, bolj ko seji izteka mandat, vedno na bolje. Celo dobro voljo zna pokazati. Pravo nasprotje gospodarstva torej. Gospodarstva, ki se mu skozi nove podjetniške projekte, o katerih je govora v tokratnem podjetniškem kotičku, sicer kažejo žarki svetlejše prihodnosti, a je to še zgolj začetek.
Naš tokratni gost je občinski prvak Slovenskih krščanskih demokratov, mag. Ivo Glušič. Kot lahko preberete v zapisu razgovora z njim, je dolina, ali pa vsaj njen del, glede določenih zadev znova postavljena pred dejstvo potrebnega samoorganiziranja, ki nujno terja sodelovanje, zaupanje, enotnost. Glede tega se Zgorn-jesavinjčani najbrž navzven ne moremo kdove kako pohvaliti, prej bi lahko dejali, da je zelo pogost pojav, denimo, nevoščljivost. Zgodi se, da slednja preraste celo sama sebe in povzroči škodo skupnosti in ne samo posamezniku. Zakaj? Mar res samo zato, ker pač sosedu v nobenem primeru ne sme biti bolje kakor nam? Na izkušnjeh se (očitno) premalo naučimo.
No, da za konec ne pozabim opravičila, ki ga dolgujemo malčkom in njihovim vzgojiteljicam iz mozirskega vrtca. V prejšnji številki smo jih namreč pozabili omeniti kot nastopajoče na prireditvi "Pomlad v naših srcih ", pa še sceno so tako lepo dekorirali! Naj nam bo zaradi poplave informacij vendarle oproščeno.
Na svidenje do 20. maja, ko vam bomo že lahko posredovali konkretne informacije glede referendumov o novih občinah, ki bodo dober teden dni kasneje.

Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek.	: ' ' a
Izdajatelj EPS} d-cuo. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/631-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni m odgovorni urednik-. Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A Videčnik, R. Pintar, E Mavric, F, Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: :'GEA d o.o, Savinjska c, 2, Nazarje; žiro račun EPSt 52810- 601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti/ v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebirtä sestavkov; ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Uredništvo si pridržuje pravico:krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov tn fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
RAZVOJ BODOČIH OBČIN
V	zadnjem poglavju o lokalni samoupravi smo se seznanili z možnimi viri financiranja razvojnih potreb bodočih občin. Kot je bilo ugotovljeno, še dejanski zakonski in podzakonski predpisi niso opredeljeni
-	sprejeti. Nujno pa je potrebno ugotoviti, da je financiranje razvoja le ena od razvojnih komponent, nikakor pa ne edina. Ce ni idej, če ni predlogov kam, kdaj in s kom investirati, potem tudi ugodni finančni viri ne zadoščajo za doseganje postavljenih ciljev in ugodnih rezultatov.
Niti sedanja, še manj pa prihodnja, še bolj razvejana lokalna samouprava, namreč ni sama sebi namen.
Osnovana mora biti tako, da bo omogočala smotrno usmerjanje razvoja (postavljanje razvojnih ciljev), istočasno pa ustvarjala pogoje za sproščanje iniciative in uveljavljanje sposobnosti prebivalstva. Le sproščanje pobud, iniciative lahko pripelje do ugodnejšega razvojnega ciklusa v posameznem ožjem ali širšem okolju. Svobodna iniciativa in ustvarjanje ugodnih razvojnih pogojev sta v prihodnje lahko integralna razvojna agregata. Od vodstev bodočih občin bo zelo odvisno, kako in kdaj se bo to načelo uspešno uresničevalo.
V	razvojnih prizadevanjih se vedno srečujemo s pojmoma centraliziranega in decentraliziranega razvoja. Pri tem moramo vedeti, da težnje po centralnem vodenju vedno obstajajo, zato je opozarjanje na preveliko stopnjo centralizacije vedno koristno. • Pri merjenju teh odnosov pa mora veljati odgovor vtem, v kolikšni meri lahko lokalne skupnosti funkcionirajo tako, da so sposobne odgovoriti t.j. realizirati razvojne potrebe določenega področja. Verjetno je danes zelo malo nasprotnikov, ki bi ugovarjali izgradnji t.i. cestnega križa v Sloveniji, ki se lahko edino uresničuje iz centra, saj tu poleg narodno gospodarskega obstaja tudi internacionalni pomen. Ob uresničevanju tega cilja pa se takoj pojavita dve dilemi:
-	kdo bo določil prostor, koder bodo potekale novozgrajene ceste, kajti le-te bodo zavzemale - gledano lokalno - bolj ali manj kvalitetno zemljišče in
-	kdo bo zagotavljal novogradnje, modernizacije priključnih cest, saj brezteh cestni križ ne bi omogočil kvalitetnejših in potrebnih cestnih povezav.
Iz povedanega sledi, da je nujno doseči skladen razvoj vseh območij Slovenije. To še posebej velja zato, ker je naša država razmeroma majhna in zato morajo vsi njeni deli tvoriti celoto. Pri tem vsestranskem razvoju pa moramo spoštovati tako različnost kot enotnost posameznih delov. Razvojne potrebe našega Krasa so gotovo drugačne kot našega Prekmurja. Vsako območje mora uveljaviti svoje prostorske, gospodarske, kulturne in druge vrednote, ki so lastne temu področju.
Tudi prostor sedanje občine Mozirje je zelo raznolik, vendar si upam trditi, daje geografsko kolikor toliko zaključen, zaprt. Tudi v preteklosti je bil opravljen določen razvoj celotne sedanje občine. K temu in takemu razvoju smo seveda največ prispevali tukajšnji prebivalci. Edino na te se bomo lahko zanašali tudi v prihodnje. Zaradi skladnosti tukajšnjega razvoja bo potrebno razmisliti tudi o bodoči medsebojni povezanosti novo nastalih občin, to pa seveda pomeni, da moramo o tem razmišljati že sedaj, ne pa šele po 1.1.1995, ko bodo nove občine dejansko oblikovane.
Ob teh razmišljanjih zopet trčimo ob pojem centraliziranega ali decentraliziranega odločanja oz. na regionalizem in lokalizem. Tako regionalizem kot lokalizem imata negativen prizvok. Oba lahko pozitivno prispevata k ožjemu ali širšemu razvoju, v kolikor spoštujemo, pa tudi poudarjamo značilnosti posameznih območij (seveda, četo le ne pomeni zapiranja vase) in oblikujemo primerno tekmovanje s sosednjimi območji, centri.
Nova občina, nova teritorialna enota bo morala postati slej ko prej samoupravna združba, kjer bodo prebivalci imeli občutek pripadnosti, možnost, da na učinkovit način povedo svoje interese. Vodstvo občine (župan, občinski svet...) pa bo moralo imeti pregled nad problemi prebivalstva. Nujno pa je, da bodo te probleme sposobni tudi reševati.
Pri oblikovanju razvojne strategije posamezne bodoče občine bo nujno spoštovati gospodarsko šibkejše občine, saj gre za demografsko ogrožena, kmetijska, gorska in komunalno manj opremljena pa večkrat tudi prometno težje dostopna območja. Takih območij pa je v Sloveniji med 40 in 50 odstotkov. Pri nas so to izrazita območja Solčave, Luč, Nove Štifte, Rovta pod Menino, Dobrovelj,
Šmihela, Lepe njive. Za razvoj teh in podobnih območij bo nujno oblikovati posebno razvojno politiko in pospeševalne ukrepe. Ta politika bi morala biti oblikovana pred finančno pomočjo. Ena izmed takih politik se že vsaj delno uresničuje skozi "celovit razvoj podeželja in obnove vasi" (CRPOV).
Za naše območje je potrebno povedati, da razen bodoče občine Mozirje nobena od ostalih ne bo dosegla željenega kriterija 3.000 prebivalcev. Bodoča občina Solčava z manj kot 600 prebivalci pa bo gotovo po tem kriteriju ena najmanjših občin. Tudi tu se kaže raznolikost sedanjega občinskega
prostora, vendar tu moramo spoštovati odločitev ljudi posameznih območij zaradi obvladljivosti različnega (specifičnega) prostora, ljudske kulture in lažje obvladljivih bodočih razvojnih problemov nasploh.
Za konec tega zapisa naj omenim še misli strokovnjakov za lokalno samoupravo, ki opredeljujejo potrebno politiko za sprostitev razvojnega cilka na lokalnem področju: politična in gospodarska pripravljenost za pospeševanje razvoja, .gospodarsko in drugo sodelovanje z drugimi območji, vendar ne v škodo lastnega razvoja, vplivni ljudje morajo podpirati razvojna prizadevanja posameznikov in jih tako ali drugače (finančno) podpreti, nujno je doseči soglasje glede globalnega razvoja določenega okolja, ljudje na ključnih položajih (funkcionarji, podjetniki...) morajo biti predani vsestranski razvojni politiki, nujno je oblikovati solidarnostno politiko za razvoj šibkejših območij, zagotoviti je treba kroženje informacij med posamezniki, razvojno usmerjenimi skupinami.
Prepričan sem, da opredeljena politika velja za vse bodoče občine kot tudi za eventuelno organizirano bodočo pokrajino (regijo) Mozirje. Od bodočih nosilcev javnih funkcij je zato realno in nujno pričakovati, da bodo oblikovali ustrezno razvojno politiko, ki bo omogočala vsestranski in za večino sprejemljiv razvoj.
Razčiščevanje v Komunali
Kot smo poročali, je občinski izvršni svet pred nedavnim imenoval posebno komisijo, ki naj razčisti stanje v javnem podjetju Komunala Mozirje in pripravi predlog ukrepov za sanacijo. Komisija se je najprej lotila pregleda poslovanja do konca leta 1993 in o tem poročala na seji IS.
Po besedah Jožeta Mutca, podpredsednika IS, ki vodi omenjeno komisijo, so precejšen problem terjatve, ki jih ima Komunala do krajevne skupnosti Mozirje. Gre za okoli 20 milijonov tolarjev na račun nekaterih investicij, ki so se izvajale v tej KS. Možna rešitev se kaže predvsem v dogovoru, da se obveznosti poravnajo na nekoliko daljši rok.
Glede mozirske avtobusne postaje Komunala dolguje 3 milijone tolarjev celjskemu cestnemu podjetju za asfaltiranje, neporavnane obveznosti pa ima tudi do dveh zasebnikov - kooperantov. Po zadnjem predlogu naj bi poskušali pokriti te dolgove s prodajo poslovnih prostorov. Ker je bila medtem sklenjena tudi petletna najemna pogodba z Izletnikom v višini 3 milijone tolarjev, bi na ta način investicijo nekako vendarle pokrili.
Komunala se je s koncem lanskega leta dokončno odpovedala dejavnosti prevozov, delavki, ki sta opravljali to delo, pa sta sedaj postali trajni višek.
Ker je Komunala del sredstev posodila Glinu, so le-ta padla v maso prisilne poravnave in se s tem seveda razpolovila na 6 milijonov tolarjev. Skrajni rok njihovega vračila je 31.12.1994.
Poseben problem so nedokončane investicije na področju komunalne infrastrukture, za katere so bila pridobljena nepovratna sredstva svetovne banke. Dva objekta namreč nista dokončana: čistilna naprava Ljubno ob Savinji (potrebnih še 10 milijonov tolarjev) in čistilna naprava Rečica ob Savinji (potrebnih še 40 milijonov tolarjev). Po mnenju komisije bi bilo mogoče letos s sredstvi iz drugih virov v višini 25 milijonov investiciji nadaljevati, ne pa tudi končati.
Komisija bo pri nadaljnjem delu poleg ostalih stvari poskušala preveriti v zapisniku SDK naveden sum, da so bila nekatera dela zaračunana dvakrat.
KF
Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, ing. les. ind.
Glin Pohištvo
Kdo bo novi lastnik?
Glin Pohištvo je bila prva Glinova hčer, nekako poskusno ustanovljena že aprila 1992, takrat samo s proizvodno funkcijo. Decembra istega leta so ji po znani reorganizaciji celotnega Glina priključili tudi tovarno ivernih plošč in ji dodali ostale poslovne funkcije. Število zaposlenih v tem podjetju se je od prvotnih 170 povzpelo na 300.
Po besedah direktorja Marjana Dobrovca ima podjetje trenutno preko 2 milijona DEM mesečne realizacije, od tega 35% izvoza. Lansko leto je podjetje poslovalo brez izgube in je pokrilo del izgube iz leta 1992. Od krovnega podjetja je Pohištvo dobilo za 2 milijona DEM zalog, navkljub likvidnostnim težavam pa se je lanska proizvodnja povečala kar za 40%. Letošnji plan je še 22% večji. Podjetje neposredno ali posredno izvaža praktično na vse svetovne celine, trg pa se še širi.
Razen ene proizvodne linije (njena vrednost je 2 milijona DEM) ima Pohištvo osnovna sredstva v najemu od Glina Holding in zanje plača letno okrog 40 milijonov tolarjev najemnine.
Glede na to, daje bila v načrtu prisilne poravnave dolgov Glina predvidena prodaja Pohištva, je Sklad kot lastnik očitno ugotovil, daje sedanji trenutek glede na rezultate poslovanja (nedvomno pa je posredi tudi resen kupec) ugoden za njeno realizacijo. Posledica tega je bil razpis za prodajo, po katerem pa menda tovarna surovih ivernih plošč naj ne bi bila namenjena prodaji. Tovarna je, kot je znano, onesnaževalec okolja, ki gaje potrebno čimprej sanirati. Projekt sanacije oziroma namestitve čistilnih naprav je "težak" 1,2 milijona DEM, kar pravzaprav ni prevelika številka, če upoštevamo, da v tej tovarni za tekoče vzdrževanje letno namenijo okrog milijon DEM. Po mnenju Marjana Dobrovca so v primeru, če bi projekt do ene tretjine sofinanciral še kdo drug, v stanju realizirati projekt ekološke sanacije v dveh letih. V Pohištvu vsekakor ne razmišljajo o zapiranju tovarne, saj računajo, dajo bo kdo od ostalih treh slovenskih proizvajalcev ivernih plošč zaprl prej, s čimer bi se razmere na trgu bistveno spremenile. Sedaj namreč vsi "iveraši" delajo s 65-odstotno zmogljivostjo in eden drugemu znižujejo ceno. Da pa je tovrstna proizvodnja v Sloveniji potrebna, pove podatek, da v lesni industriji letno nastane okrog
800.000	kubikov odpadkov, ki se predelajo v iverne plošče. Rešitev ekološkega problema je torej potrebno zastaviti v smeri sanacije in ne zapiranja.
Po doslej znanih neuradnih podatkih (razpis je bil zaključen 25. aprila) sta se na razpis za prodajo podjetja Glin Pohištvo prijavila tuji kupec in podjetje samo. Zaposlenim v Pohištvu namreč ni vseeno, kdo bo bodoči lastnik, saj je od tega nenazadnje odvisno tudi to, kako bo s podjetjem gospodaril in kam se bo prelival dobiček. Varianta lastnega odkupa je po mnenju poznavalcev razmer realno izvedljiva, pa tudi sklad naj bi bil tovrstnim oblikam menda na splošno naklonjen. O prihodnji usodi Pohištva se torej odloča v teh dneh.
KF
Glin Stavbno pohištvo
Stečaj!
Že v prejšni številki Savinjskih novic smo pisali o tem, da se je ena od Glinovih hčera - Stavbno pohištvo - po izgubi v letu 1993 (njena vrednost naj bi znašala okrog 215 milijonov tolarjev) našla v zelo resnem položaju, saj lastnik, Sklad za razvoj, glede na osnovno usmeritev pri saniranju Glina, da mora biti proizvodnja v novih podjetjih rentabilna, izgube ne namerava pokriti.
Ker je podjetje ostalo praktično brez sredstev za nabavo osnovnih reprodukcijskih materialov^ v začetku aprila ni bilo več v stanju zagotavljati nemotene proizvodnje v dosedanjem obsegu. Sklad je za Stavbno pohištvo preko Žagarstva v lanskem letu sicer odobril določena kreditna sredstva, vendar tudi to ni bilo dovolj. Njegova sedanja odločitev je zato bila, da se situacija v Stavbnem pohištvu temeljito prouči, na osnovi česar je bil na seji upravnega odbora tega podjetja sprejet sklep o uvedbi stečajnega postopka.
Proizvodnja, kije zaenkrat predvidena v obliki ene izmene, naj bi sev bodoče organizirala preko druge Glinove hčere, Žagarstva, in slej ko prej gre tudi trajnejšo organizacijsko rešitev iskati v tej smeri. Po sedaj znani shemi naj bi v tako organizirani proizvodnji dobilo delo od 140 do 150 delavcev, okrog 70 pa bi jih bilo torej preveč. Glede na trenutne potrebe v proizvodnji naj bi se jih nekaj pogodbeno zaposlilo v podjetju Glin Pohištvo.
Sklad zagotavlja, da skuša razrešiti problem brez večjih stresov.
Ob tem je treba dodati, da je Sklad medtem za 880.000 DEM prodal obrat v Polskavi, kjer je bilo včasih zaposlenih preko 80 delavcev. Del proizvodnje iz tega obrata je premeščen v Glin IPP in Glin Grif.
KF
Kdaj bo v proizvodnji Stavbnega pohištva spet tako ?
Podjetniški kotiček
V	petek, 22. aprila 1994, seje v organizaciji kluba Novus v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu odvijal prvi podjetniški forum koroške, savinjske in šaleške regije. Klub Novus je klub podjetnikov začetnikov, ki je nastal pred letom dni pod motom "začeti je težko, skupaj nam bo laže."
Srečanje je omogočilo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Velenje in izvršni sveti vseh šestih občin regije.
V	Slovenj Gradcu se je zbralo kakih 120 ljudi, od tega 74 podjetnikov. Prisotni so bili tudi predstavniki svetovalnih organizacij, ki so podjetnikom pomagali pri začetnih korakih, predstavniki Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote Velenje, preko katere so novi podjetniki začeli svojo podjetniško pot, predstavnik Republiškega zavoda za zaposlovanje iz Ljubljane, g. Žnodaršič, predstavnica Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ga. Irena Rezec, in predstavniki gospodarstva iz posameznih občin.
S strani občine Mozirje so se srečanja udeležili najvišji predstavniki gospodarstva, kar kaže na resen odnos odgovornih do nastajajočega podjetništva v dolini.
Po pozdravnih govorih organizatorja in predstavnikov IS gostitelja in Republiškega zavoda za zaposlovanje je sledila predstavitev podjetnikov iz posameznih občin. Podjetniki so predstavili svoje podjetniške začetke in svoje proizvodne programe oziroma storitve. Prav razveseljivo je videti, kako iz velikokrat nebogljenih začetniških idej nastajajo prav zavidanja vredni programi.
Občino Mozirje je na predstavitvi zastopal g. Franci Rup iz Gornjega Grada, ki je predstavil svojo pot do podjetnika in svoj proizvodni program. Svoj proizvodni program dobesedno, saj smo imeli priliko njegove slastne mesne izdelke tudi poizkusiti.
V	podjetnički borzi, ki je sledila, so se podjetniki, ki so pripravili tudi bogato obloženo omiszje s svojimi izdelki in reklamnim materialom, predstavili svojo dejavnost in ponujali oz. iskali.
Iz občine Mozirje je v podjetnički borzi sodeloval tudi eden po stažu najmlajših samostojnih podjetnikov, Jani Kaker iz Mozirja, ki je predstavil svojo mizarsko dejavnost za najzhtevnejše kupce. S podjetniško borzo je bil dosežen osnovni namen srečanja, promocija novih podjetnikov, ki le-to še kako potrebujejo.
V	spontanem nadaljevanju so se oglasili tudi domala vsi predstavniki občinskih izvršnih svetov iz regije. Veseli smo bili za drobno gospodarstvo vzpodbudnih besed predsednika IS SO Mozirje, g. Jakoba Presečnika, ki je pokazal naklonjenost malemu gospodarstvu in obljubil pomoč pri njegovem nastajanju in razvoju.
Smisel delovanja kluba Novus je tudi v ustanavljanju posameznih sekcij, v katerih naj bi se povezale sorodne dejavnosti in na ta način lažje dosegale željene cilje.
Na samem srečanju v Slovenj Gradcu je bila ustanovljena sekcija za poslovne storitve in vodenje poslovnih knjig, katere cilj je povezati stroko, se strokovno izpolnjevati in poenotiti izhodišča za kakovostno opravljanje te dejavnosti. S tem naj bi se dvignila moč stroke, kar naj bi omogočilo večji vpliv tudi na oblikovamnje predpisov, ki so pogostokrat neživljenski. Vsi knjigovodski servisi, ki ste zainteresirani za sodelovanje, se lahko zglasite v podjetju Vising Mozirje, ki je tudi vodja te sekcije.
Vsekakor ne smemo pozabiti na vezi, ki so stkale prav v zadnjem, družabnem delu srečanja.
Vsi prisotni smo si bili edini, da podobno srečanje potrebujemo tudi za predstavitev dejavnosti in povezavo mladih podjetnikov v občini Mozirje. Upamo, da nam bo to kmalu tudi uspelo.
Vida Skok
Pomembne spremembe v gozdarstvu
V	Savinjskih novicah smo že nekajkrat pisali o korenitih spremembah na področju gozdarstva, ki jih prinaša s sabo zakon o gozdovih.
Po tem, ko je bil le-ta lani sprejet v državnem zboru in ko bi se moral začeti izvajati že septembra, so bili konec aprila končno le izpolnjeni vsi pogoji, da je lahko Zavod za gozdove Republike Slovenije v celoti pričel z delom. Ker je ta tematika pomembna za vse lastnike gozdov in ostale, ki so s to dejavnostjo tako ali drugače povezani, teh pa v naši dolini ni malo, za naslednjo številko Savinjskih novic skupaj z Gozdnim gospodarstvom Nazarje in območno enoto Zavoda za gozdove Nazarje pripravljamo posebno prilogo, v kateri bodo bolj podrobno pojasnjene vse spremembe, ki jih uvaja nova gozdarska zakonodaja.
KF
Premalo sredstev za sanacijo vodotokov
Kot imamo možnost videti vsak dan, so vodotoki v naši občini po visokih vodah v minulih letih potrebni temeljite sanacije. Še posebej pereče je stanje vodotoka Savinje, kjer so bila tovrstna dela doslej opravljena ie na posameznih odsekih.
Kot je na zadnji seji skupščine povedal predsednik IS SO Mozirje, Jakob Presečnik, je v predlogu republiškega proračuna v ta namen predvideno 246 milijonov tolarjev. Od tega zneska naj bi bilo namenjeno našemu območju od 110 do 130 milijonov. Potrebe pa so seveda veliko večje. Vrednost potrebnih del v občini Mozirje je ocenjena na 600 milijonov tolarjev. Tako letos ne bo sredstev ne za jez v Spodnji Rečici ne za Zadrečko dolino, pač pa naj bi dokončali dela na območju Luč in Ljubnega ob Savinji. S strani izvršnega sveta je bil posredovan predlog, da se omenjena sredstva v proračunu povečajo.
KF
Otvoritev prodajalne HELKO
V	torek, 19. aprila, je bila na Ljubnem (Loke 6) otvoritev nove prodajalne mozirskega podjetja Izoles. Prodajalna HELKO, kot nosi naziv, ponuja kupcem pester izbor barv in lakov, kopalniškega pohištva in ostalih artiklov za dom in družino. Popestritev tovrstne ponudbe na Ljubnem in okolici, torej.
KF
Trgovina HELKO na Ljubnem
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, P.P. 45 63320 VELENJE Telefon: 063/856-920 Tel & Fax: 063/855-645
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Vabimo podjetnike, mala in srednja podjetja, da se priglasijo za sodelovanje na srečanju z velikim gospodarstvom, ter na srečanje s predstavniki združenja maiih podjetij API iz Benetk.
2.	V organizaciji Zbornice za Pomurje, bo 19. maja 1994 srečanje z madžarskimi podjetji v VESZPREM-u na Madžarskem.
3.	Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z IHK München pripravlja 29. junija 1994 predstavitev slovenskega gospodarstva v Muenchnu.
4.	Območna gospodarska zbornica Velenje vabi strokovnjake pravnega, finančno računovodskega in tehnološkega profila, da se vključijo v svetovalno delo pri Območni gospodarski zbornici Velenje.
5.	Obveščamo vas, da Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v sodelovanju z Gea College organizira PODJETNIŠKO USPOSABLJANJE ZA SVETOVANJE V TURISTIČNI DEJAVNOSTI. Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje.
6.	Obveščamo vas, daje bila objavljena v Uradnem listu št. (13.04.1994) Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994.
7.	Območna gospodarska zbornica Velenje skupaj z Obrtno zbornico Velenje in Obrtno zbornico Mozirje pripravlja KATALOG VSEH GOSPODARSKIH ENOT v savinjsko-šaleški regiji.
Vpis v katalog je brezplačen, saj ga sofinancira Ministrstvo za malo gospodarstvo in Izvršni svet Velenje. Katalog bo koristno služil pri medsebojnem spoznavanju, pri ažuriranju podatkov in pri stikih, srečanjih, povpraševanjih.
8.	Območna gospodarska zbornica Celje organizira skupno s holadskim managerskim svetovalnim programom (NMCP) ponovno ZAČETNI MARKETINŠKI SEMINAR, KI BO TRAJAL OD 30. MAJA DO 10. JUNIJA 1994.
Seminar bo potekal v hotelu Dobrna v Dobrni, soba Dobrna v 1. nadstropju. Seminar je BREZPLAČEN.
Po končanem seminarju prejmejo udeleženci certifikat.
9.	V Gdansku bo 9. in 10. junija 1994 organiziran EUROPARTENARIAT, srečanje poslovnežev iz Evropske unije, Efte, Srednje in Vzhodnoevropskih držav, Mediteranskih držav, ZDA in Kanade. Program EUROPARTENARIAT je sprejela Komisija Evropske skupnosti kot pomoč malim in srednjim podjetjem pri navezovanju stikov z novimi poslovnimi partnerji.
Gospodarska zbornica Slovenije, ki je koordinator za Slovenijo, bo v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti organizirala udeležbo slovenskih podjetij. V ta namen bo GZS poskrbela za vskladitev poslovnih srečanj slovenskih podjetij razen tega pa bo organizirala tudi skunno udeležbo (prevoz, namestitev) slovenskih podjetij, ki imajo interes sodelovati tako s poljskimi podjetji kot tudi s podjetji drugih držav, udeleženk prireditve.
10.	Prejeli smo nov izpis ponudb in povpraševanj iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA.
11.	Prejeli smo nov pregled tržnih raziskav (baza MAID) in nove ponudbe in povpraševanja Business Cooperation Centra iz Bruslja.
12.	Obveščamo vas, da bo od 20. do 24. maja 1994 v Veroni mednarodni strokovni sejem za tehnologijo predelave, konzerviranja in razdeljevanja mesa. Bienalni sejem EUROCARNE bo letos potekal že 19.
13.	Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani vabi na seminar NOVA PRAVNA UREDITEV REŠEVANJA DELOVNIH IN SOCIALNIH SPOROV. Seminar bo v čertek, 12. maja 1994, v Ljubljani
- poslovna stavba TR-3, konferenčna dvorana, Trg revolucije 3.
14.	Organizatorji treh mednarodnih sejmov ENERGETIKA in TEROTECH - VZDRŽEVANJE vas obveščajo, da bosta visoko strokovni sejemski prireditvi trajali od 10. do 14. maja 1994 n asejmišču dvorane Tabor, Koresova 6, Maribor. Organizirana bo tudi razstava NAŠ DOM - vse za hišo, dom in stanovanje. Sejem bo odprt vsak dan
od 9.00 do 19.00, razen sobote 14. maja.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, TEL: 063/ 856-920.
.....-'Z- . 	 POLITIKA	
	
Seja IS SO Mozirje
Problematika Komunale in Glina
Svojo četrto sejo, ki je bila v sredo, 20. aprila, je občinski izvršni svet začel s poročilom o delu Sklada stavbnih zemljišč za leto 1993 in njegovim planom za letos.
Kot je v uvodu povedal njegov predsednik, Jože Kramer, se je na računu sklada v minulem letu zbralo 16.086.036,00
tolarjev, medtem ko so odhodki znašali
11.027.711,40 tolarjev. Sredstva so se v največjem delu porabila za ureditev zemljišča za gradnjo avtobusne postaje v Mozirju, sofinanciranje izgradnje sekundarne kanalizacije v Nazarjah in za izgradnjo nizkonapetostnega elektro omrežja v stanovanjski coni Varpolje. Sklad je z javnim podjetjem Komunala v letu 1992 sklenil več pogodb, na osnovi katerih naj bi ji dolgoval skupaj še okrog 9 milijonov tolarjev. Po drugi strani pa je Glin dolgoval skladu 8 milijonov tolarjev
iz naslova, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so se s prisilno poravnavo v tem podjetju seveda razpolovili. Izvršni svet se je zaradi nedorečenosti problematike odločil, da naj upravni odbor sklada in komisija za sanacijo razmer v Komunali skupaj pripravita predlog rešitev spornih investicij, o čemer naj bi IS razpravljal na prvi naslednji seji. Takrat naj bi skladno s planom sklada za leto 1994 tudi določili novo vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
	POLITIKA	mk
		
Izvršni svet je v nadaljevanju sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske cone Tičjek v Gornjem Gradu, glede ureditvenega načrta za trško jedro Gornjega Grada pa je bil mnenja, naj se javni razpis zanj ponovi, saj firma Zmaj iz Trbovelj, ki je bila na prvem razpisu sicer izbrana, ni dostavila potrebnih referenc, da bi ji bilo moč zaupati ta zahteven projekt.
Na predlog Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti je izv/ršni svet odobril dvig cen vzgojnega dela oskrbnih stroškov v vzgojnovarstvenem zavodu za 9,5%, morebitno nadaljnje povečevanje teh cen pa je v nasprotju z mnenjem sekretariata tudi v bodoče zadržal v svoji pristojnosti.
Doberšen del seje je IS namenil razpravi o stanju v Komunali in v Glinu, o čemer podrobneje poročamo na gospodarskih straneh. Izvršni svet je na tej seji imenoval tudi vršilca dolžnosti direktorja JP Komunala, Rudija Hramca, ki je do konca marca letošnjega leta opravljal dolžnosti namestnika direktorja. Po sprejemu potrebnih aktov za reorganizacijo javnega podjetja bo izveden razpis za mesto njegovega direktorja. V Glinu se trenutne aktivnosti vrtijo predvsem okrog prodaje Pohištva in rešitve razmer v Stavbnem pohištvu.
Prihodnja seja IS naj bi bila v kratkem po prvomajskih praznikih.
KF
Zasedanje SO Mozirje
Sprejet proračun za leto 1994
Skupščina občine Mozirje je svoje 31. zasedanje opravila v četrtek, 21. aprila, na Ljubnem ob Savinji. Težav s sklepčnostjo ni bilo, za razliko od mnogih sej poprej je prevladoval konstruktiven dialog z občasno noto humorja, skupščina pa je sprejela najpomebnejši dokument za letošnje funkcioniranje občine Mozirje -proračun.
Kandidatov za podpredsednika skupščine tudi tokrat ni bilo. Njen predsednik, Franc Miklavc, je zagotovil, da bosta glede na to, daje bil medtem mandat občinskim skupščinam podaljšan do konca leta, na prihodnji seji dva kandidata, kot je potrebno, za izvedbo volitev podpredsednika. Se prej je predsednik statutarno- pravne komisije Andrej Presečnik v zvezi z zadevo Bastl-Mavrič pojasnil, da so bili vsi delegati skupščine verificirano izvoljeni.
Skupščina je nato potrdila sestavo volilnih komisij referendumskih območij za izvedbo referenduma za ustanovitev občin in podala soglasje k ponovnemu imenovanju prof. Antona Veneka za ravnatelja OŠ Mozirje in prof. Rajka Pintarja za ravnatelja OŠ Ljubno ob Savinji. Od dr. Ane Lenko, ki jo je komisija za volitve in imenovanja predlagala za direktorico Zobozdravstva Zgornje Savinjske doline, je skupščina zahtevala, da posreduje svoje videnje te dejavnosti v bodoče, predvsem glede privatizacije.
Pri obravnavi predloga občinskega proračuna je Mirko Zamernik izpostavil problem zobne ambulante v Lučah, ki ne obratuje, zanimalo pa ga je tudi, za kaj se porabljajo sredstva za ZZB. Na prvo vprašanje mu je predsednik IS Jakob Presečnik odgovoril, da ambulanta ne izpolnjuje osnovnih tehničnih pogojev (ni sanitarij za stranke), zato bo potrebna ustrezna rekonstrukcija. Na vprašanje glede sredstev za borčevsko organizacijo je odgovoril predsednik občinskega odbora ZZB Edi Herman, ki je prisostvoval zasedanju. Organizacija, ki trenutno šteje 927 članov, potrebuje sredstva za plačilo najemnine za prostore, ogrevanja, računovodskih storitev, potnih stroškov, počitniške prikolice v Podčetrtku ipd. Skupina delegatov zbora krajevnih skupnosti je nato vložila amandma, v katerem je predlagala linearno zmanjšanje vseh postavk proračuna za 2%, s čimer bi dobili dodatnih 10 milijonov tolarjev za KS. Sestal se je IS in predlagal svoj amandma (skupina delegatov je svojega nato umaknila), s katerim se vse postavke proračuna razen treh (kanalizacija Gornji Grad, urejanje kmetijskih zemljišč, proračunska rezerva) zmanjšajo za 1%, za 5 milijonov SIT pa se zmanjša tudi kolektivna komunalna raba. Na ta način se zagotovi dodatnih 10 milijonov SIT za krajevne skupnosti. Proračun je bil v taki obliki tudi sprejet, pri čemer pa je skupščina pozvala krajevne skupnosti, da sredstva trošijo skrajno racionalno. Z ustreznimi ukrepi bo potrebno tudi urediti stanje na področju odvoza smeti, kjer izvajalec opaža, da uporabniki v kontejnerje odlagajo neustrezne odpadke (vejevje ipd.), zaradi česar se po dolini pravaža zrak.
Skupščina je v nadaljevanju sprejela še odlok o določitvi gospodarskih javnih služb, odlok o uskladitvi organiziranosti javnega podjetja in osnutek odloka o javnem redu in miru v občini Mozirje.
Ob koncu zasedanja so delegati poslušali tudi informacijo o stanju v podjetju Glin Nazarje, ki jo je podal mag. Ivo Glušič.
KF
Pogovor s predsednikom občinskega odbora SKD Mozirje, mag. Ivom Glušičem
"Politiko razumem kot orodje"
V Zagorju seje pred nedavnim končala konferenca Slovenskih krščanskih demokratov, na kateri se je stranka odločala o svojih nadaljnjih potezah v slovenskem političnem prostoru. Pravšnja priložnost za pogovor s predsednikom občinskega odbora te stranke, mag. Ivom Glušičem.
SN: G. Glušič, razmere v slovenski politiki so v letošnjem letu silno dinamične in napete. Za razliko od državnega nivoja so se razmere v občinskem političnem prostoru po zamenjavi vlade dodobra umirile, kar gre verjetno razumeti v smislu dogovarjanja strank že v fazi sestave nove vlade. Kako vi gledate na sedanje razmere in kaj po vašem mnenju v tem trenutku nosi največjo težo pomebnosti?
GLUŠIČ: Najprej naj povem, da sam razumem politiko predvsem kot orodje za urejanje javnih zadev. Njen smisel naj bi bil v zagotavljanju boljših pogojev življenja in dela ljudi, kjerkoli že so. Da so se razmere pri nas umirile, je dobro, in če odgovorim še na drugo vprašanje: po mojem mnenju lahko trenutno najbolj pomembne zadeve razčlenimo na področje zakonodaje, proračuna, lastninjenja in lokalne samouprave.
SN: Zakonodajno področje ste omenili na prvem mestu. Kaj ste konkretno mislili s tem?
GLUŠIČ: Na nivoju države se sprejemajo zakoni, ki določajo bodisi okvire delovanja posameznih institucij bodisi služijo kot osnova za delovanje gospodarskih subjektov. Vsi ti zakoni potem neposredno vplivajo na delo na lokalnih nivojih, pogosto pa terjajo tudi ustrezne odloke, ki glavna določila prenesejo v življensko okolje. Kot primer lahko navedem teze zakona o mejnih emisijah, o katerih smo pred
kratkim razpravljali v komisiji državnega zbora za področje znanosti in tehnologije. V tezah so upoštevani vsi evropski standardi, na koncu pa je poglavje, ki določa prehod s sedanjega na "up to date" stanje. Slednje je namreč potrebno, da ne bi z uveljavitvijo zakona v trenutku ustvarili pogoje, ko bi bilo treba vse prekoračitelje zapreti. Po drugi strani pa je tovrsten zakon nujen, saj preprečuje onesnaževanje v nedogled, sploh če je lastnik objekta tujec. Ko se vse skupaj prenese na lokalni nivo, je stvar podobna. Odloki morajo že v osnovi jasno izražati svoj namen, ne pa da človek pri branju dobi občutek, da se odlok predlaga zato, da bo neko podjetje obdržalo delo.
SN: Glede občinskega proračuna je Občinski odbor SKD Mozirje svoja stališča predstavil tudi javnosti. Proračun je v nekoliko drugčani verziji od predloga sedaj sprejet. Vaš komentar?
GLUŠIC: Resje, proračun smo sprejeli, tudi letos pa smo ugotavljali, daje na prihodkovni strani, kot vedno, prevelik, saj gaje potrebno napolniti, in na odhodkovni strani premajhen, saj je potreb več od možnosti. Kakorkoli že, v končni fazi je proračun pač kompromis. Mi smo svoje poglede nanj predstavili. Večina pripomb je bila s strani predlagatelja proračuna tudi upoštevana.
SN: V Sloveniji je postopek lastninjenja v polnem teku. Tudi v naši občini bo slej ko prej prišlo do lastninjenja največjih gospodarskih subjektov. Kako v stranki SKD gledate na ta proces, ki je po mnenju nekaterih prehiter in nekontroliran, po mnenju drugih pa prepočasen in v velikem zaostanku?
Mag. Ivo Glušič
GLUŠIČ: Pri procesu lastninjenja moramo vsekakor imeti pred očmi dejstvo, da ni vseeno, kdo je lastnik proizvajalnih sredstev, saj je namreč on tisti, ki mu pripada dobiček. Izhajajoč iz tega bi torej moral biti naš interes, če se sedaj usmerim na našo dolino, da bi kapital, ki je sedaj v obliki družbene lastnine, pridobljen in ustvarjen z delom naših očetov, ostal doma kot ekonomski temelj tudi za prihajajoče generacije. Osebno si res ne bi želel, da bi o nas zanamci razmišljali, kako smo zapravili ta temelj in kako smo na račun tega postali "dolina hlapcev", v kateri prodajamo zgolj svoje delo.
SN: V teh tednih se odloča bodoča usoda enega od Glinovih podjetij - Pohištva. Kot je znano, obstaja realna možnost, da podjetje odkupi tujec, po drugi strani pa je možen tudi odkup s strani podjetja samega. Kako vi gledate na to izjemno pomembno odločitev?
GLUŠIČ: Tujec se za nakup Glina Pohištvo zanima seveda predvsem zato, ker vidi v njem možnost povečanja vloženega kapitala. Če bi se torej to splačalo njemu, bi se splačalo tudi nam samim. V primeru, da bi do odkupa s strani tujca dejansko prišlo, bi se le-ta verjetno obvezal, da bo določen čas zadržal število zaposlenih, kar je s socialnega vidika torej isto, kot če bi bili lastniki sami, za delavce pa prav gotovo ne. Tuji lastnik bi, kar se ekološke sanacije tiče, vlagal v podjetje gotovo samo toliko, da bi izpolnil zakonski minimum, o katerem sem govoril prej, vendar bo ureditev razmer zahtevana predvidoma šele leta 1998, kaj pa bo takrat, se še ne ve.
SN: Koliko je druga možnost, torej tista s strani podjetja samega, realno izvedljiva?
GLUŠIČ: Realna možnost vsekakor obstaja. Glede nato, daje kupnina namenjena predvsem poravnavi Glinovih dolgov iz preteklosti, kaže razmišljati o sledečih virih pokrivanja kupnine: trajni vložki domačih upnikov, bančni kredit podjetja in bančni kredit zaposlenih. Z nekaj znanja in spretnosti bi po moji oceni firmo lahko obdržali v rokah doline.
SN: Dotakniva se še zadnjega sklopa aktualne tematike, ki je povezana z lokalno samoupravo. Menite, da bo prinesla pričakovane prednosti ali pa bo zgolj podražila funkcioniranje sistema?
GLUŠIČ: Težko je biti prerok in napovedovati: tako bo ali tako ne bo. Lokalno samoupravo je po mojem mnenju treba jemati kot eno izmed stvari, zapisanih v slovenski ustavi. V osnovi gre za ločevanje državnih od lokalnih funkcij, za ločevanje državnih in lokalnih problemov torej. Lokalno problematiko je gotovo najlažje reševati s tukaj živečimi ljudmi, ki zadeve dovolj dobro poznajo. Potrebna pa so seveda ustrezna materialna sredstva. Vsi trije faktorji so neposredno odvisni od velikosti občine, predvsem od števila prebivalcev oziroma aktivno zaposlenih v njej. Če je zadeva večja, je denarja več poznavanja pa manj in obratno. Treba je torej poiskati optimalno rešitev, za katero strokovnjaki pravijo, da je med tri in pet tisoč prebivalci. Kot kaže sedaj, bomo pri nas nekje na spodnji meji tega ali celo pod njo. Rezultat referenduma konec maja pa bo pokazal, koliko je to res optimalno.
SN: Lokalna samouprava bo prinesla s sabo tudi lokalne volitve, za katere ste v stranki ocenili, da so letošnji najpomembnejši projekt. Ali bodo znani politični dogodki na nivoju države kakorkoli vplivali na pristop SKD k tem volitvam?
GLUŠIČ: Ker smo majhna država, noben dogodek ne mine neopažen. Posledice zato gotovo bodo, upam, da ne prevelike. Na lokalnih volitvah bomo izbirali ljudi za vodenje novih skupnosti. Krajani se bodo odločali za ljudi, ki jim zaupajo, da bodo znali uspešno poiskati rešitve za njihove probleme. Razgovori o skupnih kandidatih bodo zato potrebni, saj bo v vseh novih občinah, razen v mozirski, sistem volitev večinski. Stranke bodo na račun tega primorane k usklajevanju, čeprav pa je ob tem treba opozoriti, da se ponavadi ne zaplete pri splošnih odločitvah ampak pri podrobnostih.
Okrogla miza v Nazarjah
Strategija razvoja turizma
V	sredo, 20. aprila, je bila v nazarskem Delavskem domu okrogla miza o Strategiji razvoja turizma, ki jo je pred nedavnim v obliki posebnega dokumenta sprejela slovenska vlada. Okrogle mize, katere sklicatelj je bil predsednik SO Mozirje, Franc Miklavc, so se poleg predstavnikov izvršnega sveta udeležili zgornjesavinjski turistični delavci, kot gost pa je na njej sodeloval minister za gospodarske dejavnosti, dr. Maks Tajnikar.
V	strategiji so po besedah ministra Tajnikarja zajete vse poglavitne točke slovenskega turizma, o podrobnostih pa strategija ne govori. Lani je turizem doživel največjo stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, beležil pa je tudi največ investicij.
Zelo pomemben je po mnenju Tajnikarja kadrovski vidik turizma, saj le-ta cveti samo tam, kjer so sposobni ljudje. V ta namen je predviden projekt turistične šole v Portorožu.
V	strategiji je navedeno, da moramo v Sloveniji povečati število ležišč in dvigniti nivo turistične ponudbe. S tem bi se dvignili v višji cenovni razred in postali bolj zanimivi za petičnejše goste.
Pomembna komponenta turizma je tudi promocija. V Sloveniji naj bi
Dr. Maks Tajnikar je pojasnil strategijo razvoja turizma
ustanovili Zavod za pospeševanje turizma, kjer bi združili vsa sredstva, namenjena za promocijo, in profesionalne kadre, ki bi takoj pričeli z aktivnostmi na tem področju. Poleg zavoda naj bi ustanovili tudi regionalne centre. V zakonu o turistični dejavnosti bi bilo treba opredeliti posamezne organizacije v turizmu in določiti njihove cilje. Zakon naj bi določil tudi načine financiranja.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je postalo soupravljalec sklada za investicije, kar bo koristilo tudi turizmu. V načrtu je akcija "Iščemo najboljšega podjetnika s področja turizma". Ministrstvo bo v letošnjem letu preko razpisov podprlo izdajo propagandnih materialov in turistične aktivnosti na regionalnih nivojih.
V razpravi je bilo opozorjeno, da bi bilo treba več sredstev vlagati v turistično nerazvita a perspektivna področja. Minister Tajnikar se je s tem strinjal in povedal, da bo tovrstna sredstva mogoče dobiti preko razpisov vendar s konkretnimi projekti.
KF
(Pre)skromno
praznovanje?
Bo najbrž kar držalo, da pravkar minulih praznikov, 27. aprila - Dneva upora proti okupatorju in 1. maja - Praznika dela, v naši občini ne cenimo kaj prida. Kako si sicer drugače razlagati (pre)skromen obseg njunega obeleževanja?
Delavska godba na pihala občine Mozirje Dokaz: v občini, po nam znanih podatkih, ni bilo niti ene same proslave v počastitev Dneva upora! Kdo bi jo "moral" organizirati? Kdo ve, morda bi glede tega povprašali v sosednjih občinah, kjer so takšne proslave (vendar brez pretiravanja) imeli. "Moč spomina in zgodovine so neizmerljivi," je na eni od takšnih proslav dejal govornik. In res. S kakšno vestjo lahko pozabljamo na vse tiste, ki so si drznili reči "ne" brez ozira na barvo politične pripadnosti? Gre seveda za simboliko, a kaj ko ravno simbolika najbolj zgovorno pokaže mnenje in zavest družbe.
Nekoliko ugodnejšo oceno lahko naslovimo na praznično ureditev (vendar le nekaterih) krajev. Sodeč po tem bi že lahko sklepali, da v tej dolini spoštujejo državne praznike.
In prireditve ob prvem maju? če odmislimo nazarski nogometni maraton, jih praktično ni bilo. Le neumorna godba na pihala je, kot vsako leto, zaigrala budnico v vseh večjih krajih občine. Nobenega srečanja, nobene druge družabne prireditve.
Skromno, (pre)skromno!
Mozirski trg v prazničnih dneh
Določena referendumska območja
Državni zbor je prejšnji teden dokončno potrdil referendumska območja za ustanovitev novih občin. Kot smo poročali, je občinska komisija za lokalno samoupravo na DZ v predvidenem roku posredovala ugovore na prvotno določitev glede Homec-Brda in Prihove ter mnenje glede Solčave.
Državni zbor je naselje Homec-Brdo, ne glede na ugovor komisije in na glede ne sklepe zborov krajanov, v celoti uvrstil v referendumsko območje Nazarje. V naselju Prihova naj bi na referendumu, ki bo v vseh referendumskih območjih v državi 29. maja, odgovarjali na dva alternativna vprašanja: ali so krajani tega naselja za občino Rečica ob Savinji ali za občino Nazarje. Glede Solčave je Državni zbor upošteval občinsko mnenje, da le-ta izpolnjuje šest minimalnih pogojev za lastno občino.
Seveda tudi glede Homec-Brda in Prihove ni nič dokončno zamujenega. DZ je namreč že pri prvotni objavi odloka o referendumskih območjih apeliral na občinske skupščine, naj v primerih, kot sta, denimo, omenjena dva, sproži postopek za formalno-pravno delitev naselij. Konec koncev je vendarle najbolj bistveno, da bodo nove občine oblikovane v skladu z voljo ljudi.
KF
ORGANIZACIJE
TURISTIČNO DRUŠTVONAZARJE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
VABILO
VABIMO VSE GODCE Z DIATONIČNO HARMONIKO IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE IN OKOLICE NA
IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO 94,
ki bo v soboto, 25. junija 1994 v popoldanskem času v NAZARJAH pred gradom VRBOVEC.
Prijave pošljite do 10.6.1994 na naslov:ZKO Mozirje
Hribernikova 1 63330 MOZIRJE
Vrstni red nastopajočih bo določen glede na čas prijave (zadnji prijavljeni bo nastopil prvi). Podrobnejše informacije boste prejeli po prijavi!
Pravilnik tekmovanja zajema štiri kategorije nastopajočih glede na starost godcev:
I.	kategorija do 16. let
II.	kategorija od 16. let do 45. let
III.	kategorija od 45. let do 65. let
IV.	kategorija od 65 let naprej - veterani \
Vsak tekmovalec ima možnost nastopiti z dvema skladbama, ki imata različen ritem.
ODREŽI IN POŠLJI
PRIJA VNICA ZA IZBIRNO TEKMOVANJE ZLATA HARMONIKA 94
1.	PRIIMEK IN IME GODCA...........................
2.	DATUM ROJSTVA...................................
3.	NASLOV GODCA....................................
4.	TELEFON.........................................
5.	NASLOV SKLADB IN AVTOR: prva...................
druga
(skladbi sta v različnem ritmu)
o o
H ORG ANIZ ACIJ E
MLADI POPOTNIKI, NE PREZRITE!
Vse srednješolce in študente, ki so že dopolnili osemnajsto leto in si želijo potovati po svetu, obveščamo:
V Ljubljani, na Bregu 12, ima sedež neprofitna in nevladna organizacija MOST; društvo za prostovoljno delo. Je podružnica Servis civil international (SCI) in skrbi za mednarodno izmenjavo študentov. Tako je mladini dana možnost, da potuje na počitniško delo na vse celine sveta. MOST namreč skrbi za udeležbo Slovencev na mednarodnih delovnih taborih, ki se odvijajo v poletnih mesecih -in trajajo nekaj tednov.
Pogoj za udeležbo na taborih, kjer je uradni pogovorni jezik izključno angleščina, je pravočasno izpolnjena prijavnica. (Prijave so pričeli zbirati prav te dni, zato pohitite!)
In še nekaj o taborih: Iz vsake države lahko odpotujeta na določen tabor le dva predstavnika, saj organizatorji želijo, da je udeležba resnično mednarodna.
Mladi, ki e odločijo, da bodo v zameno za 6-urno dnevno delo spoznavali svet, morajo poskrbeti le za prevoz, vse ostale stroške (nastanitev in hrana) krije država gostiteljica. Delo poteka v ekoloških, socialnih, terapevtskih... taborih, tako da si lahko vsakdo poišče najustreznejšo dejavnost.
Za vse neangleško govoreče (in teh je žal med savinjsko mladino zelo veliko) pa tolažba, da potekajo v Sloveniji hkrati z mednarodnimi tudi domači tabori s pestro izbiro dejavnosti.
Če želite izvedeti še več informacij ali pa naročiti brošuro s podrobnejšim opisom vseh letošnjih taborov, pokličite MOST: 061-125-3244, int. 71.
Pa srečno pot in ne pozabite pisati kartice tudi Savinjskim novicam!
Karolina Grudnik
PD Ljubno ob Savinji vabi na
15. tradicionalni pohod " Bolnica Celje - Travnik",
ki bo v nedeljo, 15. maja 1994.
Avtobus z Ljubnega ob Savinji do Rastk, kjer je pričetek pohoda, odpelje ob 7.00 uri izpred Osnovne šole Ljubno.
Vsi ljubitelji planin, vabljeni!
ORGANIZACIJE
Društvo izgnancev Slovenije
Pridobitev potrdil o izgnanstvu
Izvršilni odbor Društva izgnancev Slovenije, Občinska organizacija Mozirje se je sestal dne 19. aprila 1994 na svoji peti seji.
Med drugimi aktualnimi zadevami so člani izvršilnega odbora obravnavali tudi Spomenico za dosego moralnega zadoščenja in vojne odškodnine izgnancem. Spomenica je bila predložena Državnemu zboru, Predsedniku RS in Vladi RS.
Kaj in koliko bo od tega doseženo, je odvisno od Vlade in Državnega zbora, ko bodo sprejemali posamezne zakone.
Po predvidevanjih bo kmalu v Državnem zboru predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja. Ker gre po omenjenem zakonu za priznanje posebnih pravic zdravstvenega in socialnega varstva, bodo morali vsi izgnanci pridobiti "Potrdilo o izgnanstvu", ki ga izdaja Arhiv Republike Slovenije. Da bi delo potekalo organizirano, ima društvo ustrezne obrazce, ki jih je treba izpolniti in dostaviti Občinski organizaciji DIS do 20. maja 1994.
V	zvezi s tem prosimo vse izgnance, člane društva, da se zaradi izpolnjevanja zadevnega obrazca zglasijo pri najbližjem poverjeniku najkasneje do 20. maja 1994.
Da osvežimo spomin! Naši poverjeniki za posamezna območja so: Solčava ^ Vavdi Minka, Ljubno - Juvan Zora, Gornji Grad - Bezovšek Franc in Žerovnik Andreja, Bočna-Štiglic Alojz in Čeplak Anka, Nazarje - Pečovnik Jožica in Hlačun Marica.
V	Mozirju bosta Lamut Ivka in Troger Pavla obrazce za izgnance izpolnjevali dne 9.5. in 10.5.1994 od 9. -12. ure v pisarni TD Partizan. Spoštovani izgnanci! Naše delo rojeva prve, čeprav še skromne rezultate, zato se nadejamo vašega sodelovanja.
Tajnik IO Društva izgnancev Slovenije Občinska organizacija Mozirje Jožica Pečovnik
Koristna pravna pomoč
V Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Velenju že nekaj časa deluje služba pravne pomoči, namenjena članom te sindikalne organizacije. Profesionalno zaposlen odvetnik, ki pravno pomoč v praksi izvaja, je v Velenju na razpolago vsak dan (v Delavskem domu v Nazarjah vsako sredo od 15.00 do 16.30). Da je pomoč še kako dobrodošla v času, ko so delavci po pravni plati zelo slabo zaščiteni, potrjuje podatek, daje lani iskalo pomoč preko 1.700 članov ZSSS. Več kot 95 odstotkov sporov na sodišču je bilo rešenih v dobro delavcev, kar je podatek v prid trditvi o kvalitetni pravni pomoči. Vendar je potrebno opozoriti, da opisano pravno pomoč, kar je nenazadnje tudi razumljivo, lahko koristijo izključno člani te sindikalne organizacije.
KF
Začenja se boj za zgornj e savinjsko kakovost
Ste že poskusili letošnje želodce? So takšni, kot se spodobi pravemu zgornjesavinjskemu želodcu? Verjetno so, glede na to, da je bilo letošnje leto kar pravo za to našo specialiteto.
Sedaj se počasi bliža čas, ko bodo tudi drugi ocenjevali vaše izdelke. Turistično društvo Rečica ob Savinji že pripravlja vse potrebno za letošnje ocenjevanje, ki bo predvidoma 26. maja. Vse ostale podrobnosti, točen datum, čas in kraj zbiranja, bomo sporočili v naslednji številki Savinjskih novic. Kot veste, vse nagrajene, sploh pa zmagovalce, čakajo priznanja in lepe nagrade.
V TD Rečica bodo letos vsa prizadevanja usmerili v čimboljšo izvedbo izbiranja najboljšega želodca, saj pričakujemo, da bo akcija tudi letos dobra promocija Zgornje Savinjske doline. Prvič smo zgornjesavinjske specialitete že ponudili v pokušino na večeru z umetniki v Grabnerjevi hiši v Mozirju in že prvi odziv nas je prepričal, da je naša posebnost res posebnost, ki vsem tekne. Torej, izberite želodce, ki jih boste oddali na ocenjevanje, vse podrobnosti pa prihodnjič.
TD Rečica
	
NARODOPISJE	
"KILPET" (otroška postelja) "NAZBEVK" (na zibelj položeno)
Ta običaj je bii poznan samo v Zadrečki in Zgornji Savinjski dolini.
"Otročnica" so imenovali žensko, ki je bila v času poroda in šest tednov po njem v klimpetu. "Imovit" in dober mož je pa za ta čas kupil 50 I rdečega vina. To pa zato, da si je spet podredila kri, ki jo je ob porodu izgubila. Tako si je ob dobri hrani, vinu in počitku spet nabrala moči za ponovno rojevanje.
Botra, ki je nesla otroka h krstu, mu je kupila svečo, meter belega platna, "židasto mašno” (svilen trak), za dečka modre, za deklico pa roza barve. Porodnici pa je v cekarju prinesla nazbevk. To je bila debela kura ali petelin, ducat jajc, štruca masla, bel hleb in kilo "birfl cukra" (sladkor v kockah).
Porodnici stregla, pa je bila dolžna, da je vsaki, ki je prinesla nazbevk postregla s "šnitami", vinskim čajem in "šatojem". Šnite so bile rezine belega kruha, namočene v stepenem jajcu in ocvrte na maslu. Šato pa je jed iz penasto stepenega jajca, vina in sladkorja, kuhano na sopari. Število nazbevkov, ki jih je porodnica dobila, je bilo merilo o njeni priljubljenosti in "imenitnosti" (bogatija). Obenem pa tudi socialno čustvo ali solidarnost žensk med sabo. Po navadi so bogatejše nosile revnejšim otroke h krstu.
(Besede v narekovajih so naši narečni izrazi)
Vera Poličnik
|§ • • Ilfll	NARODOPISJE	,,
		
Ix Orožnovih zapisov
Župnija Marije Snežne v Solčavi
Na dan sv. Elizabete leta 1365 so v Gornjem Gradu sprejeli v konvent Friedricha, kaplana pri cerkvi sv. Marije Snežne v Sulzbahi (v besedilu napisano Fridricus Capellanus Ecclesie s. Maria in Sultzpaks). To pisanje je dejansko prvi vir o cerkvi v Solčavi. Orožen posebej opozarja, da ni šlo za župnika ali vikarja, ampak za kaplana, ki je očitno v Solčavi kaplanoval po zaslugi Grofov Celjskih, ti so namreč dali postaviti v cerkvi oltar. O župniku oziroma vikarju je govor šele v urbarju iz leta 1426, ta že piše o vikarju v Solčavi. Sklepati je, daje v Solčavi že dolgo pred tem obstojal vikariat gornjegrajske fare, zajemal pa je območje tja do Igle in K.O. Solčava, Sv. Duh in je mejil na župnijo Luče oziroma na Koroško.
Cerkev in kapele
Županjska cerkev Marije Snežne je gotska zgradba z eno ladjo. Značilna so kamnita rebra od stropa do tal. Okna so raznih velikosti in ne strogo geometrična. Stranski portal iz kora v zakristijo ima obliko položne detelje, dočim sta oba druga portala okroglo obokana, le z razliko, da je glavni obdan z zidnim okvirjem, stranski pa ima nad samim obokom poseben okras. Nad glavnim vhodom sta grba, desni je prazen, levi pa ima zvezdo in spodaj pod njo polmesec. Orožen domneva, da gre morda za grb gredbenega mojstra. Po zunanji in notranji podobi cerkve je možno sklepati:
-	da spada cerkev v sedanjem izgledu med poznogotske stavbe in časovno opredeljene med 1375 in 1520,
-	da je na zgradbi opaziti ostanke veliko starejše gradnje, kar bi smeli uvrstiti v čas od 1000 do 1225.
V	letu 1485 so, po virih iz listin, cerkev razširili in prenovili. Po istih virih so tedaj zgradili kor, verjetno so ga nanovo postavili. Domnevati je, da so tedaj tudi ladjo temeljito prenovili in obogatili z raznimi, sedaj zanimivimi podrobnostmi.
Orožen zaključuje z mnenjem, da je prvotna cerkev v Solčavi bila zgrajena ali od gornjegrajskih benediktincev, ali pa od prejšnjih lastnikov te gospoščine.
Nekaj' drugih zgodovinskih podatkov
V	letih od 1341 do 1365 so cerkev v Solčavi izdatno podpirali grofje Celjski.
Na dan Marijinega vnebovzetja, leta 1415, je Friderik Celjski cerkvi podaril večno luč.
V	letu 1426 je vpisan dar Jakoba Ložekerja.
Leta 1485 je cerkev dobila dva nova oltarja in kor, skratka šlo je za obsežne posege v stavbo samo, zato je bila opravljena blagoslovitev po škofu Sigmundu.
27. novembra leta 1631 je bila opravljena vizitacija. V zapisniku navajajo, da je cerkev tedaj imela 4 oltarje in sicer Marije Snežne, sv. Janeza Evangelista, sv. Jurija in sv. Katarine, govor je tudi o sv. Sebastianu, ni pa jasno ali gre za oltar ali le za sliko. Vsekakor so tega leta naredili nov tabernakelj.
Zapisnik vizitacije iz leta 1641 govori jasno o petih oltarjih, ki da jih cerkev ima.
Leta 1662 so odstranili oltar sv. Katarine.
1710 so zgradili nov zvonik, baje je med gradnjo padel v globino nek delavec ne da bi se pri tem poškodoval.
Več zvonov so nabavili v letu 1735, posebej pa se omenja mali. Leta 1858 so v Celju naredili za solčavsko cerkev dva nova zvona, že leta 1558 pa so kupili velikega, težkega 1.100 kg. Ta je bil narejen pri Samassi v Ljubljani.
V	letu 1860 so nabavili nove orgle z 12 registri, izdelal jih je Martin Cajhen v Trbovljah.
V	letu 1860 je oba nova stranska oltarja (sv. Jurija in sv. Janeza) blagoslovil gornjegrajski dekan Jožef Florjančič. Orožen še navaja, daje oltar sv. Janeza izdelal mozirski kipar Andrej Cesar.
Cerkev so popolnoma obnovili v letu 1871 in kot piše Orožen, dosledno slogu, v katerem je zgrajena.
Stranski oltar sv. Katarine so zaradi dotrajanosti podrli in na njegovo mesto uredili neke vrste vdolbino s kipom sv. Barbare. Andrej Cesarje leta 1873 postavil povsem nov glavni oltar, ki ga je 13. julija 1873 blagoslovil župnik Ivan Janc.
Iz urbarja (1751) je razvidno, daje tedaj imela cerkev 4 podložnike in to: Peter Pästerkh (verjetno gre za Petra Pastirka), Tomaž Strgar, Jakob Pečnik in Luka Weitzmann iz Črne.
Kapela sv. Ane
Na vzhodni strani cerkve stoji kapela, posvečena sv. Ani. Po ustnem izročilu naj bi bila prvotna veliko starejša od same cerkve. Okoli leta 1584 je kapela pogorela. 21. julija 1605 so župnik Jakob Terki in ključarji Tomaž Knez, Luka Tolstovršnik in Tomaž Prodnik sporočili škofu Tomažu, da je kapela sv. Ane pred dolgimi leti pogorela, spet pa so jo na istem mestu zgradili in prosijo škofa, da bi jo na dan sv. Lorenca (7. avgust) posvetil. Hkrati pa naj bi tedaj v Solčavi bila tudi birma, ki je tod že 30 let ni bilo. Povsem nerazumljivo je pisanje Orožna v nadaljevanju, ko navaja ponovno pismo škofu Hrenu, ki da so ga pisali 30. avgusta 1609 vikar Julij Heinellius in ključarja Rupret Ušovnik in Rupret Mecesnik, kjer naj bi bilo zapisano, da je lesena kapela sv. Ane pred kakimi 25 leti pogorela, sedaj pa so jo pozidali nanovo in škof naj bi jo posvetil. Kaj se je dogajalo, ni jasno, vsekakor piše dalje Orožen, da so 17. julija 1610 cerkveni ključarji spet prosili škofa Hrena, da bi kapelo sv. Ane posvetil dne 1. avgusta 1610.
Leta 1867 so kapelo sv. Ane temeljito prenovili. V njej so naredili nov oltar, ki ga je župnik Ivan Janc, 24. novembra 1867 blagoslovil. Med obnovo kapele so naleteli na grobnico, v kateri sta bili okostji, ena od lobanj naj bi bila izredne velikosti.
Cerkev sv. Duha
Na južnem pobočju Olševe stoji podružnična cerkev sv. Duha. To je natančno nad Strelčevo pečjo. Kor je obokan, dočim je strop nad ladjo lesen in poslikan. Glavni oltar cerkve je iz leta 1725. Iz istega obdobja je tudi stranski oltar na evangelski strani ladje. Oltarje posvečen sv. Marku Bartolomejskemu. Nov pa je oltar nasproti omenjenemu, ki je posvečen sv. Primožu in Felicijanu. V cerkvi nahajajoče se orgle so leta 1861 prenesli iz farne cerkve. V zvoniku visijo trije zvonovi, najstarejši naj bi bil iz 14. stoletja. Ostala dva pa sta bila narejena v Celju leta 1735 oziroma 1739. V cerkvi se nahaja lep gotski kelih.
Vizitacijski zapisnik govori o tej cerkvi že 27. novembra 1631, ko navaja, da so v njej trije oltarji. Gre torej za staro cerkev, vendar pa Orožen ne navaja letnice njene gradnje.
(se nadaljuje)
Piše: Aleksander Videčnik
LJUDJE IN DOGODKI
Čebele so njegov svet
V naši dolini se lahko ponašamo z vrsto odličnih čebelarjev, kar ni naključje, je le posledica čebelarskega izročila, ki je v naših krajih zelo prisotno.
Čebele moraš razumeti, da jih lahko pravilno ceniš, pravi Jože Goltnik, vodja čebelarskega krožka na osnovni šoli v Mozirju. Delo z mladino ga veseli in zato smatra za posebno poslanstvo, mladim tolmačiti pomen čebel in življenje v panjih. Sedaj je že 16 let mentor in hkrati skrbi za šolski čebelnjak. Njegovi varovanci so doslej že dosegali uspehe pri raznih tekmovanjih v okviru republike oziroma države, kar 14-krat so tekmovali in dosegli še trikrat drugo mesto v hudi konkurenci, pogosto kar 4o tekmovalnih skupin od vsepovsod. Tudi letos so bili uspešni, saj so bili peti v višji skupini in šesti v nižji. Pa saj ne gre zgolj za tekmovanja, pravi mentor Goltnik, gre bolj za to, da v mladini vzgajamo prijatelje čebel.
nazaj v svojo mladost, rad pove, da je že pri šestnastih letih kupil prva dva panja. Po vrnitvi iz vojske je pričel resneje čebelariti, učil ga ni nihče, le prisluhnil je	izkušenim
vrstnikom in veliko je bral.
Ko ga pobaramo, koliko ima sedaj panjev, pove, da bi jih najraje imel 500, pa ne zmore in jih ima le 50. JožeGoltnik	Prve poglobljene
nauke je dobil že kot
mladenič od šmihelskega "šoštarja" Mihevčevega Franca, ta mu je tudi pojasnil skrivnost gozdnega medenja. To so bila prva spoznanja na poti v samostojno čebelarjenje, ki pač zahteva celega človeka.
Ko takole pokramljamo z Jožetom Goltnikom, kaj hitro spoznamo njegovo veliko ljubezen do čebelarstva. Ko seže
Delo v panju poteka povsem nagonsko, vendar po določenem redu. Zato je nevarno, če se ta red poruši. Letos je bilo razmeroma hladno, pa je veliko starejših delavk zletelo nabirati in so zaradi mrazu otrpnile in odmrle. To je seveda velika škoda, ki jo je težko nadomestiti. Sedaj čebele zalegajo in potrebujejo veliko cvetnega prahu, vode in medu. Če ni vsega zadosti, je zalega slaba.
Naša, slovenska "sivka" je po vsem svetu cenjena, zato bi jo morali tudi doma bolj ceniti! Pa kaj se dogaja? Nevestni ljudje čebelji rod množično uničujejo s škropljenjem ob nepravem času. Brezobzirno škropijo v času, ko so čebele zunaj in tako jih zastrupljajo. Vendar bi z malo dobre volje lahko vse lepo uskladili, lahko bi škropili v večernih urah in bi se tako malo oddolžili čebelam, ki vendarle pomagajo opraševati njihova drevesa, človek je torej lahko hkrati pospeševalec in uničevalec naravnih dejavnikov, med katere spadajo tudi čebele.
Zlata poroka zakoncev Zupanc
78-letni Janez in 73-letna Štefanija Zupanc iz Luč sta si v soboto, 30. aprila, po natančno petdesetih letih skupnega življenja znova nataknila zlata prstana v znak zvestobe do konca življenja. Obred zlate poroke je v imenu Skupščine občine Mozirje ob asistenci matičarja Jerneja Plankla opravi! njen predsednik Franc Miklavc.
Redki so primeri praznovanja 50-letnice poroke in redki so torej zakonci, ki dočakajo tako lep jubilej. Zupanca sta ga dočakala v letih obojestranskega razumevanja, spoštovanja, prijateljstva 'in podpore drug drugemu. Srečni in manj srečni dogodki so povezovali njuno življensko pot, na kateri sta vztrajala v borbi za vsakodnevno preživetje tako sebe kot potomcev.
Poročila sta se v vojni, 30. aprila 1944. Že po tednu dni je bilo skupno življenje razklano - Janeza so zaprli v celjski Stari pisker. A usoda je bila prizanesljiva, znova je posijalo sonce in po vojni sta si zgradila dom v Lučah. Leta 1945 se je rodil sin Ivan, tri leta kasneje še hčerka Danica. Skrb za družino in vzgojo otrok ju je prevevala vsak dan skupnega življenja. Svojo dobrosrčnost pa sta razdajala tudi preko organizacije Rdečega križa, kjer je bil Janez skoraj četrt stoletja predsednik, Štefanija pa članica upravnega odbora. Ljubezen do narave je Janeza Vodila tudi med ribiče, lovce in čebelarje.
Ob lepem jubileju se številnim čestitkam pridružujemo tudi v uredništvu Savinjskih novic!
KF
Zlatoporočenca s pričama
DEVET PRIZNANJ ZA ŠEST SIROV
Ste vedeli, da imamo v Savinjski dolini tako dober domač sir, da je bil nagrajen že z devetimi odličji? Ta nadvse zdrav, predvsem pa okusen mlečni izdelek prihaja s Tera na Ljubnem, kjer gospa Ana Hudej predeluje mleko v dobrote, ki se jih ne bi branili niti gurmani.
A. Videčnik
LJUDJE IN DOGODKI
Na kmetiji, kjer spomladi vse spominja na prizor iz pravljice, je skrbna gospodinja brez šol. Kot otrok je bila nekaj časa tako bolehna, da naporne poti do trške šole ni zmogla. Tako je z desetimi leti ostala doma in pričela pomagati pri vsakdanjih opravilih. S sirom pa je kljub temu pričala šele pred štirimi leti, ko so na Kodunčevem, kot se reče po domače, ugotovili, da se račun z mlekom ne izide. Enkrat ga je bilo preveč, drugič premalo, zmeraj pa ga je bilo treba peljati v rad-mirsko zbiralnico. Tako je zaslužek komajda zadoščal za bencin.
V tistem času se je sin Stanko, študent, vrnil z obiska v tujini in mami pripovedoval, kako dobre sire je jedel. Prinesel ji je recepte in jo prepričal, da sta poskusila. Najprej z navadnim kuhanim (mehkim) sirom, ki mu je bil dodan le beli poper. Danes pa Kodunčeva gospodinja pripravlja že šest okusov, spet na sinovo pobudo. Takoje sirs papriko, drobnjakom, hrenom, lešniki, orehi ali poprom, že nekaj povsem običajnega. Poleg izvrstne skute ali domačega masla, seveda.
Ko smo Ano Hudej povprašali, koliko bi zaslužila s prodajo sira, smo ugotovili, da ne prav dosti. Za kilogram sira porabi kar 8-12 litrov mleka, odvisno od letnega časa, saj krmijo krave povsem naravno. Poleg tega je njen sir, ki ga naredi še za prijatelje, cenejši kot sir v trgovinah. Ljudje, ki ga že poznajo, pa so se nanj tako navadili, da mora gospa Hudejeva znance obiskati vsaj dvakrat mesečno.
Otroke je nekako treba šolati, saj višinska kmetija, obremenjena z visokimi katastrskimi dohodki, sama po sebi ne prinaša dovolj denarja. Prav zato se pri Kodunčevih toliko bolj potrudijo, da prijateljev ne bi razočarali: pripravijo jim manj slane sire, če želijo, manj mastne, torej nizkokalorične... maslu pa se tako ni mogoče upreti: diši, pa še tako ljubkih oblin
Ana Hudej
Okusni siri
Zanimiva
V	prostorih nazarskega samostana potekajo občasna srečanja, na katerih obravnavajo razna pereča vprašanja časa. Zadnje, tretje po vrsti, je potekalo v znamenju predstavitve EPSI-jevih publikacij, s katerimi ta založna hiša predstavlja našo dolino na sodoben in prikupen način v knjigah, prospektih in sedaj tudi v reprezentančni mapi za prospekte in ostali informativen material.
V	času delovanja mladega podjetja EPSI so uspeli zapolniti hude vrzeli v turistični ponudbi, seveda prvenstveno v prikazu, tako v besedi kot sliki, lepote in zanimivosti doline in ljudi v njej. Smemo se torej pohvaliti z odličnimi vodniki, monografijo in kot zadnjo v vrsti knjig še s predstavitvijo krajine na starih razglednicah.
V	nadaljevanju je A. Videčnik orisal dosedaj znana dejstva okoli ljudske medicine v naših krajih. Gre za raziskovanje te zanimive ljudske dejavnosti, ki še povsem vendarle ni izumrla. Okoliščine, v katerih so živeli naši predniki, niso bile primerljive s sedanjimi, posebno je to veljalo za hribovske domačije, ki so bile predvsem pozimi dolgo odrezane od središč in so si tako morali ljudje med seboj pomagati tudi v primeru bolezni. Ljudsko izročilo v tej smeri je zelo bogato in pestro, tako da ga velja vedno znova predstaviti, kajti ne
je, da gaje kar škoda pojesti. (Se pozna, da dela modelčke zanj Hudejev najbližji sosed Milko.)
Pa kaj bi govorili! Najprepričljivejša so priznanja in zadovoljni odjemalci. Zato pokličite na Kodunčevo (841-071) in čestitajte gospe Ani za letošnje novo odličje, ki ga je aprila prejela na ptujski razstavi "Dobrote slovenskih kmetij". Morda pa vam jo uspe prepričati, da bo enega svojih odličnih sirov na naslednjem "obhodu" po dolini prinesla tudi do vaših vrat.
Karolina Grudnik
srečanja
Podpis: p. Bernard Goličnik
gre le za dejavnost, ki je bila v danih razmerah nujna, gre vse bolj za ljudsko modrost, ki je kot taka tudi pomagala k preživetju v trdih življenjskih pogojih. Seveda se na en sam večer ne da niti približno opisati vsega, kar zanima današnjo znanost in morda tudi prebivalce naše doline.
Ta srečanja so prilika za izmenjavo mnenj in odkritega pogovora, zato pritegnejo številne, tudi mlade ljudi. Vsebine, ki se obravnavajo, so že doslej zadovoljile udeležence. V naprej pa bodo poskrbeli za predavatelje, ki bodo predstavili razne teme, bilo je govora tudi o tem, da bi govorili o Slomšku in Mohorjevi družbi, ki je bila njegova zamisel.
V prizadevanjih za uspeh teh srečanj velja poudariti, kot je na zadnjem povedal Veljko Žvipelj, da so namenjena širokemu razmišljanju in nudijo za vsakogar nekaj. Tako meni tudi glavni organizator p. Bernard Goličnik.
Tekst: AV, Foto: KF.
Še en znan Savinjčan
Sam sicer sicer nisem Savinjčan, občudujem pa lepote Savinjske doline in njene ljudi že od takrat, ko sem pešačil s svojimi študenti iz Krškega od zadnje železniške postaje preko Mozirja, Ljubnega, Luč, Solčave, Logarske doline, Okrešlja, Kamniškega sedla, Korošice in Presedljaja v Kamniško Bistrico.
Občina Mozirje najbrž niti ne ve, da ima še enega velikega umetnika - samorastnika, ki dela slike, napravljene iz vzorcev in barv zemlje, zbrane po raznih krajih Slovenije in katerim pravimo "zemljanke".
Stanislav Ermenc se je rodil leta 1933 v kraju Meliše, končal srednjo šolo v Ljubljani in nato ekonomsko fakulteto, kjer je diplomiral leta 1960 in magistriral v Zagrebu leta 1972. Od leta 1£52 dalje je bil zaposlen v raznih podjetjih in kot ekonomist opravljal različne funkcije v svoji stroki kot analitik, vodja komerciale, direktor Sanolaborja in zaključil svoje službovanje kot direktor Papirnice Vevče. Bil je invalidsko upokojen, za svoje uspešno delo pa je prejel leta 1988 tudi nagrado mesta Ljubljana. Zanimanje za upodabljanje je kazal že v srednji šoli, toda študijske obveznosti (študiral je ob delu) so ga odvajale od tega veselja. Po upokojitvi leta 1988 seje z vso vnemo in sposobnostjo lotil slikarstva in se izpopolnjeval na tečajih Društva samorastnikov v Ljubljani in drugod. Občinstvu seje samostojno predstavil oktobra 1992 z razstavo v Kulturnem domu španskih borcev v Ljubljani. Za razstavo je odbral slike in zanje napisal mnenje ter razstavo tudi odprl akademski slikar prof. Igor Pleško.
Stanislav Ermenc je izdelal že več kot šestdeset slik, ki jih tudi sam uokvirja. Njegova garaže v Polju je že prava galerija, ki jo še popestrijo njegovi izdelki iz gline, broške, slike na steklo in akvareli.
Savinjčani imate torej še enega omembe vrednega rojaka, katerega bi v svojo zeleno dolino lahko povabili razstaviti omenjena dela. Ne njemu ne vam ne bi bila v sramoto.
JK
OGLASI	
	
SERVIS
HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV VSEH VRST
ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO.
V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM.
SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA
TERGLAV MILAN POLZELA 137!A TEL. FAX 063-721-406
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
... Mi imamo svoj naj...
Tak je bil naslov naloge, s katero smo se člani turističnega krožka iz OŠ Gornji Grad predstavili na regijskem festivalu v Rogaški Slatini, letos 7. aprila.
Omenjeno nalogo smo najprej poslali komisiji pri Turistični zvezi Slovenije, ki je izbrala predstavnike za republiški festival, ki je bil v Postojni, 21. in 22. aprila.
Ker je bila celjska regija zastopana z več kot 10 šolami, so se letos prvič odločili za regijsko srečanje. Škoda, da smo bili mi edini udeleženci iz mozirske občine!
Predstavili smo naš kraj, njegovo geografsko lego, kratko pot skozi zgodovino, zgodovinski oris nastanka današnje katedrale, kot vrhunec pa tri najpomembnejše znamenitosti iz nje:
-	Kremser-Schmidtove oltarne podobe, ki so pravi biser iz njegove zapuščine,
-	Andrejev oltar iz leta 1527, ki je danes postavljen v vitrini ob vhodu v župnišče,
-	Kacijanarjev nagrobnik, ocenjen kot najlepši viteški nagrobnik na slovenskem. Predstavitev le-tega smo podkrepili z odlomkom iz drame o Kacijanarju, v katerem smo prikazali njegov umor.
Veseli smo, da smo se lahko predstavili tako daleč od doma in ponesli glas o Gornjem Gradu. Ko bomo naslednjič sodelovali na kakšnih podobnih natečajih, se bomo lotili še katere izmed mnogih znamenitosti, ki jih pri nas še imamo, le opozoriti ne znamo nanje in jih približati obiskovalcem.
Člani turističnega krožka OŠ Frana Kocbeka GORNJI GRAD
SPORT
I:. ^ . È!
L l. 9 '
m. y
HIMALAJSKI
DNEVNIK
Piše: Avgust Robnik
Avgust Robnik - Rubije doma iz Krnice pri Lučah. Z alpinizmom se ukvarja enajst let. Opravil je preko 500 plezalnih vzponov v domačih in tujih gorah. Obiskal je francoske Alpe, trikrat znameniti Verdon v Provanci, bil je član odprav v ameriški park Yosemite (88’ in 90’), kjer je kot prvi Slovenec, v navezi z Dušanom Debelakom, preplezal smer z najvišjo tehnično oceno A5. Lansko leto pa seje udeležil slovenske himalajske odprave Kumbakarna 93’. Tričlanska odprava (v njej sta bila še Dušan Debelak in Tomaž Žerovnik)
ŠPORT
je poskušala splezati na še neosvojeni vrh Kum-bakarna East (7468 m).
Kathmandu, 4. sept.
Prijetno je sedeti na balkonu hotela, srebati čaj in gledati drevesa, ki se umivajo v popoldanskem dežju. Nebo je črno-sivo in furjasto. Do mojih ušes občasno prodrejo vzkliki z ulice. Thamel, najbolj turistična četrt v Kathmanduju, glavnem mestu Nepala, živi ob tem času zelo intenzivno.
Trgovci s preprogami, oblačili iz jakove volne, spominki in tisoč drugimi stvarmi, vabijo vse številnejše turiste v svoje prodajalne. Tu je možno tudi menjati denar, črna borza imenitno uspeva. Po ulicah krožijo z vozički in košarami prodajalci sadja. Majhni dečki, ponujajo kukrije -legendarne zakrivljene nože gurkovske armade, razna glasbila, vso to trgovino pa le malo moti dež. Tropi potepuških psov, ki svobodno tekajo okoli in pohabljeni otroci, ki prosijo vbogajme na Tridevi Margu, se stisnejo bliže k zidovom. V bolj temačnih zakotjih pa preprodajalci drog obljubljajo raj na tem svetu vsakemu, ki hoče kupiti njihove naravne ali kemične izdelke.
V	štirih dneh smo uredili birokratske zadeve pri nepalski vladi, določili so nam zveznega oficirja, ki nas bo spremljal na poti, na agenciji pa smo najeli sirdarja (vodja poti) in kuharja. Nakupili smo še hrano in opremo. Začela se je pot v hribe.
Prašna pot v drugačen svet, 8. sept.
Zgodaj zjutraj se zbašemo na smrdeč kamion.Po tesnem Thangalu si utremo pot na Ring road. Vozimo se skozi blatna predmestja. Vojaki v kratkih hlačkah tečejo po blatnih ulicah. V majhni, s slamo kriti nadstrešnici, je mož zaklal kozo. Raztrgan malček joče ob cesti. Zagleda nas in začudeno utihne. Kathmandu ostaja za nami. Peljemo se proti Pokhari. Lepa, široka, na novo asfaltirana cesta vodi tja. Na žalost jo vsako leto ob deževjih zasujejo zemeljski plazovi. Tudi letos je tako, zato se pomikamo po polžje.
V	Kathmanduju smo pozabili plin. Tomaž in sirdar Pemba se vrneta ponj. Zlezem na streho kamiona. Udobnejše je kot v kabini. Na desni zagledam širok rjavi trak - Trisuli river. Za mano prileze šoferjev pomočnik, mlad fant, ves zamazan in bos. Ponudi mi banano. Hoče začeti pogovor, jaz pa samozadovoljno uživam ob opazovanju okolice, ne ljubi se mi govoriti. Toda poba se ne da. Tečen je kot podrepna muha in končno me razoroži.
"Ime mi je Prem", začne "kaj pa tebi?"
"Rubi".
"Odkod prihajate?"
"Iz Slovenije".
"Slomonija", reče Prem.
"Slovenija", ponovim.
Iz njegovih ust pride nekaj med Slomenija in Slavonija, oba se zareživa. "Mi rečemo namaste, kako pa vi?"
"Mi rečemo zdravo."
"Izdravo", ponovi Prem.
"Zdravo, ne izdravo."
"Izdravo."
"Zdravo, bumbar, ne izdravo."
"Izdravo."
"Dobro, naj ti bo", se vdam, "fejst fant si."
"A znaš vozit kamion?"
"Seveda, dobro vozim, a še nimam izpita, rad bi naredil izpit, drag je, jaz sem pa reven. A si ti bogat?"
"Ne, Prem, nisem bogat."
"Še nikoli nisem videl ameriškega dolarja?"
"Pokazal ti ga bom, če boš dobro delal."
Začne deževati. Z večerom pricijazimo v Mugling, kjer čakamo Tomaža in Pembo. Šofer pravi, da bo vozil vso noč. Zavijemo na jug, v nižino. Delamo velik ovinek, vendar je to edina cesta, po kateri je možno priti na vzhod Nepala, kamor smo namenjeni.
Nogometni MARATON
Športno društvo Vrbovec Nazarje je tudi letošnje leto organiziralo nogometni maraton v počastitev praznika dela. Tokrat je bila oblika maratona nekoliko drugačna, saj seje namesto ekip "starih" in "mladih" med sabo pomerilo dvanajst ekip, ki so se prijavile na razpis v Savinjskih novicah.
Ekipe so bile razporejene v tri skupine. V skupini A so se po medsebojnih tekmah ekipe razvrstile takole: 1. Lipa iz Šmartnega ob Dreti, 2. Polda’s club iz Lok, 3. Borac iz Nazarij in 4. Davidov hram iz Bočne. V skupini B je bil rezultat predtekmovanja naslednji: 1. Gaj iz Mozirja, 2. Bo-Bo iz Bočne, 3. Pekel iz Nazarij in 4. Okonina. V skupini C pa je bilo takole: 1. Ranč Veniše iz Kokarij, 2. Zg. Nazarje, 3. Trnava iz Mozirja, 4. Bloki iz Nazarij.
Tako se je začelo; pozdrav ekip Polda'sclub in Davidov hram v prisotnosti sodnika Vilija Krajnca
V	polfinalnem delu, v katerega sta se uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine, so bili rezultati naslednji:
Lipa : Bo-Bo 3:2,
Gaj : Zg. Nazarje 7:1,
Ranč Veniše : Polda’s club 4:2.
V	finalni del maratonskega turnirja so se uvrstili zmagovalci polfinalnih tekem in se pomerili med sabo:
Gaj : Lipa 0:0 (penali 3:4),
Gaj : Ranč Veniše 8:2,
Lipa : Ranč Veniše 10:2.
Zmagovalec turnirja je tako postala ekipa Lipa iz Šmartnega ob Dreti, ki ji je pripadla nagrada 25.000 SIT in pokal v trajno last. Na drugo mesto seje uvrstila ekipa Gaj iz Mozirja in zato prejela nagrado 15.000 SIT, tretja pa je bila ekipa Ranč Veniše iz Kokarij, za kar ji je pripadla nagrada
5.000	SIT. Najboljši strelec turnirja je bil s trinajstimi doseženimi zadetki Srečko Hudobreznik iz ekipe Gaj, iz iste ekipe pa je bil tudi najboljši vratar turnirja Ivi Slaviček.
Zamisel drugačne izvedbe tradicionalnega nogometnega maratona v Nazarjah seje torej obnesla. Z bolj domiselnim marketinškim pristopom bo mogoče na tej osnovi v prihodnjih letih narediti iz sedanje prireditve še veliko več.
KF
Občinsko prvenstvo z zračno puško
V	soboto, 23. aprila, so se na strelišču v Mozirju v streljanju z zračno puško med sabo pomerili strelci iz občine Mozirje. Prvo mesto je osvojil Marjan Prodnik iz Solčave s 147 krogi (od200 možnih),drugi je bil Primož Prodnik iz Solčave s 141 krogi in tretji Roman Mežnar iz Mozirja s 130 krogi. Organizator prvenstva, Občinska strelska zveza Mozirje, pripravlja v mesecu maju tekmovanje z malokalibersko puško.
KF
(SE NADALJUJE)
ŠPORT
Podelitev priznanj športne zveze Mozirje
Športna zveza Mozirje je po dveletnem obdobju znova podelila priznanja zaslužnim aktivistom športne dejavnosti v občini Mozirje. Podelitev je bila v sredo, 20. aprila, v gradu Vrbovec v Nazarjah.
Kot je ob podelitvi dejal predsednik ŠZ Mozirje, Martin Aubreht, se lahko v naši dolini pohvalimo z razgibano športno dejavnostjo, katere pa gotovo ne bi bilo brez prizadevnih posameznikov, ki v svojih sredinah predstavljajo gonilo aktivnosti in napredka. Prav tem pa so tovrstna priznanja tudi namenjena, kot skromna oddolžitev za vložen trud in prizadevanja. Tokrat so priznanja mozirske Športne zveze prejeli:
-	Alojz Mikek za dolgoletno uspešno delo v Planinskem društvu Ljubno ob Savinji in Športni zvezi Mozirje,
-	Gustelj Fale za dolgoletno uspešno delo v Planinskem društvu Gornji Grad,
-	Danilo First za dolgoletno uspešno delo v Planinskem društvu Gornji Grad,
-	Jože Marovt za dolgoletno uspešno delo v Planinskem društvu Ljubno ob Savinji,
-	Anton Glojek za zasluge pri ustanovitvi Športnega društva Lipa Šmartno ob Dreti in dolgoletno uspešno delo v njem,
-	Anica Purnat za dolgoletno uspešno delo v TVD Partizan Gornji Grad,
-	Rajko Pintar za dolgoletno uspešno delo v izvršilnem odboru Športne zveze in za povezovanje šolskih športnih društev v dolini,
-	Darko Repenšek za nesebično pomoč pri organizaciji športnega življenja v naši občini,
-	Vamče Dugaris za dolgoletno uspešno delo v športnem društvu Raduha Luče,
-	Vinko Moličnik za dolgoletno uspešno delo v športnem društvu Raduha Luče,
-	Uroš Žerovnik za dolgoletno uspešno nastopanje v vseh športnih disciplinah in za uspešno delo v TVD Partizan Gornji Grad,
-	Drago Poličnik za dolgoletno uspešno delo v Strelski družini Mozirje in delo z mladimi v njej,
-	Jože Sušnik za odlične rezultate, ki jih je kot član ljubenskega kluba dosegel v kegljanju, in za aktivno delo v Smučarskem skakalnem klubu Ljubno ob Savinji,
-Toni Tiršek za zasluge pri uveljavitvi tenisa v naši dolini in za uspešno delo v športnem društvu Mladost Rečica ob Savinji,
-	Jani Janko za uspešno delo v TVD Partizan Mozirje in za zasluge pri obnovi igrišča po poplavi,
-	Franček Pukart za dolgoletno uspešno delo v športnem društvu
Vrbovec Nazarje,
-	David Paulič za dolgoletno uspešno delo v športnem društvu Vrbovec Nazarje,
-	Toni Planovšek
za dolgoletno uspešno delo v športnem društvu Vrbovec Nazarje,
-	D a m j a n a Mihalinec,
Aneta Donko in Polona Rifelj za odlične rezultate, ki so jih dosegle kot igralke odbojkarskega kluba Gornji Grad.
KF
		PISMA BRALCEV	
			
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev na največ 30 tipkanih vrstic v rubriki "Pisma' bralcev" in največ 60 tipkanih vrstic v rubriki "Prejeli smo", daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
Kje se porabi denar, ki se iz proračuna nameni za ZZB NOV?
Ker na to vprašanje, katerega sem postavil v skupščini, nisem dobil odgovora, temveč sem bil obtožen nagajanja, s strani predstavnika te organizacije, ponovno javno postavljam ta vprašanja.
Za bralce, ki tega ne vedo, naj povem, da je denarja 527.600 SIT ali ena letna BRUTO plača delavca na Glinu. To je, po besedah predstavnika ZZB, majhen znesek, kajti toliko so dobili že lansko leto in so letos hoteli več, vendar so se temu več, glede na težke razmere, velikodušno odpovedali. Je pa ta denar namenjen za stroške najemnine prostorov, telefona, elektrike in za počitniške prikolice. Članov te organizacije v naši občini pa naj dì bilo okrog 900.
To je bilo vse, kar sem uspel razumeti iz razlage predstavnika ZZB, res pa je, da celotnega odgovora nisem slišal zaradi podpisovanja amandmaja v predprostoru skupščine.
Ker verjamem, da bodo odgovori zanimali širši krog bralcev , postavljam sledeča konkretna vprašanja:
1.	Kje se je v preteklem letu porabilo dobre pol milijona SIT?
2.	Koliko prostorov ima ZZB NOV v najemu?
3.	Ali je plačevanje teh stroškov sploh potrebno?
4.	Zakaj odgovorni iz organizacije niste hoteli nameniti sredstev za čiščenje spomenika NOV na Rečici, Turističnemu društvu in so ga do lanskega leta vzdrževali s svojimi sredstvi sedaj pa so se temu uprli.
5.	Kdo bo sedaj skrbel za vzdrževanje tega in ostalih obeležij NOB v dolini, če organizacija ZZB NOV tega ne počne?
6.	Koliko je točno število članov organizacije in kolikšna je članarina?
7.	Nazadnje bi, kot poslanec občinske skupščine, želel dobiti poimenski seznam z rojstnimi podatki članov, kajti žal težko verjamem, da je v Savinjski dolini pri 16000 prebivalcih še 900 aktivnih borcev NOB.
Za konkretne odgovore se vani že v naprej zahvaljujem.
Mirko Zamernik Podvolovljek Luče
Martin Aubreht podeljuje priznanje Rajku Pirnatu
KRONIKA
20.4.94 se je v hmeljišču pred naseljem Rečica ob Savinji zgodila delovna nezgoda, pri kateri je drog žičnice za hmelj padel na 23- letnega Andreja B. iz Hrvaške, ki je tam sezonsko zaposlen. Le-ta je pri tem dobil lahke telesne poškodbe.
21.4.94 je okrog 17.30 ure Bojan O. (34) iz Topolšice vozil osebni avto iz Letuša proti Mozirju. V Soteski je zapeljal desno z vozišča, kjer se je vozilo prevrnilo na streho. Policisti so kasneje ugotovili, daje voznik avto pred tem odvzel lastnici v Šoštanju, zato so zoper njega podali ovadbo na temeljno javno tožilstvo in predlog sodniku za prekrške.
25.4.94 sta med 23.00 in 23.30 uro v bifeju v Bočni kršila javni red in mir Alfred Ž. (57) iz Laškega in Vinko M. (35). Zoper oba so posredovali predlog sodniku za prekrške, kakor tudi zoper natakarico v istem lokalu Klementino J. (24) iz Gornjega Grada, kije vinjenima gostoma postregla z alkoholom.
26.4.94 ob 11.55 je Hinko K. (35) iz Podolševe vozil kolo z motorjem v Solčavi. Pri tem je zapeljal na bankino in padel na travnik ter se hudo telesno poškodoval. Moral bo k sodniku za prekrške.
28.4.94 je prišlo okrog 18.10 ure do spora med sosedoma Valentinom F. (49) in Jožefo Ž. (61) z Rečice ob Savinji. Drug drugega sta žalila, Valentin pa naj bi Jožefo tudi udaril. Zoper oba so napisali predlog sodniku za prekrške.
V	času od 26. do 28.4.94 je neznani storilec z gradbišča v Sp. Krašah odtujil 10 kosov alkaten cevi na škodo podjetja PUV.
-
V	času od 25.4. do 2.5.94 je neznani storilec iz počitniške prikolice, ki je stala na parceli v Mozirju, na škodo lastnice Alojzije T. (83) iz Mozirja odtujil vsa svetlobna telesa in kolo.
OBVESTILO:
V ponedeljek, 9.5.1994 bo zaradi kolesarske dirke "Po Sloveniji" okrog 14. ure začasna mobilna zapora ceste na relaciji Soteska - Mozirje -Gornji Grad - Črnivec.
STEKLARSTVO
BUDNA
Kaj storiti, če se razbije šipa ali pa če je potrebno okviriti sliko in zastekliti gobelin? Rešitev vam ponuja Steklarstvo Budna
z Ljubnega, kjer pričakujete hitro in kakovostno rešitev problema.
Pred približno osmimi leti je gospod Bernard Budna bolj po naključju kot zaradi nuje pričel z obrtjo. Sprva je rezal stekla za tahografe, kasneje pa prešel na "splošno" steklarstvo, saj so ga ljudje večkrat prosili za pomoč.
Tako se je v nekaj letih na Forštu 52, nekaj metrov od zdravstvenega doma, razvilo steklarstvo. V dveh velikih prostorih je danes mogoče najti poleg vseh vrst strojev in orodja, ki jih potrebuje mojster, predvsem bogato izbiro stekel in okvirje. Ljubenski steklar se namreč ukvarja s stavbnim steklarstvom in okvirjanjem.
Prva dejavnost obsega zasteklitev novogradenj in vseh drugih površin, kjer je potrebno ravno steklo. Tako je v delavnici vedno v zalogi veliko vrst, še posebej iskano ornamentno steklo, ki rešuje probleme vrat z večimi šipami.
Stekli stopsol (refleksno steklo) in persol (dimno steklo) pa sta artikla, za katera je največ povpraševanja.
če pa slučajno poleg stekel za traktorske šipe in avtomobilska ogledala rabite še kaj posebnega, ni problema, gospod Budna bo ustregel vsaki vaši želji, če je le uresničljiva v okviru pestre ponudbe na slovenskem trgu.
Medtem ko izbirate med tridesetimi vrstami okvirjev za slike, boste morda pomislili tudi na ogledala. V steklarstvu Budna jih lahko dobite vseh oblik in tudi okvirjena. Strankam, ki v paleti različnih okvirjev le niso našle pravega, pa je na voljo katalog s stotimi vzorci.
Opozoriti moramo še na posebna stekla, s katerimi vam ljubenski obrtnik zastekli gobelin ali sliko, saj to steklo omogoča, da je umetnina videti iz vseh kotov enaka.
Informacij je najbrž za spoznanje, da smo dobrega mojstra te stroke potrebovali, dovolj. A vseeno ne čakajte na obisk pri steklarju do jeseni, kjer je takrat gneča največja. Raje že te dni pokličite na 841-224, če bo steklar slučajno na montaži, pa od osmih do desetih zvečer na številko 841-303.
Ne oklevajte, za obsežnejše storitve je možen odlog plačila!
Karolina Grudnik
		INFORMACIJE	wm&		
PREDSTAVLJAMO VAM:

INFORMACIJE
PREDSTAVLJAMO VAM:
TRGOVINO "EN KRAJCAR"
Ljubno je pred dobrim mescem dni dobilo še eno, že sedmo trgovino z mešanim blagom. Lastnik, mlad podjetnež iz Žalca, Boštjan Vozelj, zatrjuje, da tudi najcenejšo.
Na Lokah 5, ob glavni cesti Luče - Mozirje je 55 kvadratnih metrov, na katerih trgovina "En krajcar" ponuja pestro izbiro blaga.
Kljub temu, daje bila konkurenca že obstoječih trgovin videti nevarna, se je lastnik ne boji. Že ves čas je imel v mislih lokacijo trgovine nekje v zgornjem koncu doline. Odločitvi je poleg tega, da je njegovo dekle z Ljubnega, botroval tudi vtis, da so cene drugod previsoke. Tako je z veseljem izkoristil priložnost, da najame prostor na Lokah, saj so dovolj veliki, daje trgovina razdeljena na dva dela.
Oddelek z mešanim blagom privablja kupce predvsem z nizkimi cenami in bogatim izborom prehrambenih artiklov, še posebej pijač. In pa slovitega vranskega kruha iz pekarne Brglez, ki omogoča, da si lahko kupci privoščijo tudi ržen kruh, pa ovsenega, oziroma ajdovega z orehi. Stranke pa rade posežejo tudi po šestih vrstah keksov iz iste pekarne, ki se poleg polnega okusa lahko pohvalijo še z nizko ceno.
Boštjan Vozelj in Hermina Mikek, ki zaenkrat občasno pomaga pri knjigovodstvu in prodaji, zatrjujeta, da je v trgovini mogoče najti tudi največjo izbiro posode na Ljubnem. Krožnike, kozarce, plastiko...; vse, kar se potrebuje v vsaki hiši.
Neživilski del trgovine razveseljuje zlasti vrtičkarje in kmetovalce. Poleg vrtnega orodja, korit za rože, zemlje in gnojil, je mogoč tudi nakup krmil za živino. Prav tako niso pozabili na male živali, zato ponujajo zanje hrano slovenskega proizvajalca Hobby program.
Pa še nekaj je, kar "En krajcar" razlikuje od drugih trgovin v Zgornji Savinjski dolini: blago je vodeno s pomočjo računalniške evidence, kar pomeni prednost za stranke. Na vsakem računu je namreč poleg zneska izpisana še količina in vrsta kupljenega blaga. Že v mescu dni pa bodo poslovanje še bolj racionalizirali in blago opremili s črtnimi kodami.
Če se boste pozanimali, če imajo v zalogi blago, ki ga potrebujete, pokličite na 841-512. Ali pa se oglasite osebno in se prepričajte o ugodni ponudbi. To lahko storite vsak delavnik od 7h do 19h, ob sobotah od 8h do 15h in na nedeljo od 8h do 12h. Vsi, ki nikakor ne utegnete ob navedenih dnevih, pa lahko pridete celo ob praznikih in si za nameček takrat privoščite še sveži kruh.
Karolina Grudnik
irGOVINA-ENKRAJCar
	
	
Ariel 1.095,00	Sladkor 50/1 86,90
Persil 899,00	Kava 1 kg cela 735,00
Oscar 439,00	Kava 10 dag 79,90
Toal. papir 10/1 169,00	Olje Zvezda 169,90
Pampers 1.599,00	Jeruzalemčan 149,00
Rozine 1/2 kg 119,00	Cviček 155,00
Weisserise 749,00	Pivo# 1.669,00
Moka T500 25/1 44,90	Šum 1,51 79,90
Moka T850 25/1 37,90	Fanta, Cola 21 197,00
Koruza 29,50 Krmilna moka 19,90 Pesni rezanci 24,90 NUDIMO PREVOZE NA DOM! Tel. 841-512
OGLASI

4fc SAVINJSKA O sJU^ trgovska družba dt*. Žalec B \/ AhANKAD. D. I.IU8UANA Ekspozitura Žalec NUDIMO SUPER POSOJILO SUPER POSOJILO SUPER za vse blagovne skupineBREZ POLOGA			MARKETING d.o.o. ÄSKy 63311 Polzela 38 vJlUI Tel. & Fax.: 063/721-052 NOVO PRI OLDY-ju SUZUKI
6 MESEČNI KREDITI, MINIMALNA FIKSNA OBRESTNA MERA			SWIFT 1,0 GL HB cena z gotovino 18.228 DEM kredit - polog 5.756 DEM - obrok 48 x 374 DEM
12 MESEČNI IN 24 MESEČNI KREDITI S SAMO			SWIFT 1,3 GL cena z gotovino 19.804 DEM kredit - polog 6.253 DEM - obrok 48 x 402 DEM
8% RE ALlSlO OBRESTNO MERO			SAMURAI LX cena z gotovino 24.643 DEM kredit - polog 7.778 DEM - obrok 48 x 513 DEM VITARA VX cena z gotovino 34.568 DEM kredit - polog 10.916 DEM - obrok 48 x 719 DEM Pri gotovinskem plačilu 5% popust. Krediti z devizno klavzulo za dobo 1 - 4 let z 10% -11,5% letno obrestno mero, 30% polog. Možnost staro za novo.
V NAŠI PONUDBI TUDI ZELO UGODNO POSOJILO ZA NAKUP POHIŠTVA IN SICER: 9 ČEKOV ALI OBROKOV, 20% POLOGA IN BREZ OBRESTI			
GOTOVINSKI POPUSTI PROIZVAJALCEV, KI ZNAŠAJO TUDI DO 27%, SE UPOŠTEVAJO TUDI PRI NAKUPU NA POSOJILO! NUDIMO TUDI BREZPLAČNO MONTAŽO IN BREZPLAČEN PREVOZ DO 30 KM!			
			
INFORMACIJE:			JJ U kJ
POHIŠTVO: POHIŠTVO ŽALEC TEL. 063/712-126 DOM VRANSKO TEL 063/725-028 BLAGOVNICA POLZELA 063/721-251			ELEKTRO-TRGOVINA-MONTAŽA Rakovlje 16, BRASLOVČE Tel. 0609/612-649
GRADBENI MATERIAL: KURIVO ŽALEC TEL. 063/711-178 BLAGOVNICA POLZELA TEL. 063/721-251 BLAGOVNICA PREBOLD TEL. 063/723-611			ZA VAS PRI NAS Vam po najugodnejših cenah nudimo
TEKSTIL, AKUSTIKA, BELA TEHNIKA, DROBNI GOSPODINJSKI APARATI, POSODA, KOLESA: BLAGOVNICA SAVINJKA ŽALEC TEL. 063/711-307 BLAGOVNICA POLZELA TEL. 063/721-251 BLAGOVNICA ŠEMPETER TEL. 063/701-185 BLAGOVNICA PREBOLD TEL. 063/723-611 TEKSTIL: MANUFAKTURA ŽALEC TEL. 063/711-178 BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, KOLESA, ELEKTRO MATERIAL, SVETILA: TEHNIČNA ŽALEC TEL 063/713-124 -ŠPORTNI ARTIKLI: SPORT SHOP ŽALEC TEL. 063/715-184			! * ELEKTRO MATERIAL ; * VELIKO IZBIRO SVETIL *	MALE GOSPOD. APARATE Del naše bogate ponudbe *	kabel PPR 3 x 1,5 41,80 SIT/m *	mavec 59,00 SIT/kg *	vtičnica motorska 4 X 32 A 977,00 SIT *	vtikač motorski 4 x 32 A 628,00 SIT *	likalna miza 2.095,00 SIT ZDAJ JE NAJUGODNEJŠI ČAS ZA NAKUP PRI NAS! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE.
mmmmnižu
NMMM 4#,#*
STEBLOVNIK IVAN
Parižlje 11 /c 63314 Braslovče tel&fax: 063/ 721 -667, 063/ 721 -043
- pogrebna služba - cvetličarna
- izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov
- CENA KLASIČNEGA POGREBA Z OSNOVNO OPREMO (KO ODŠTEJEMO POGREBNINO) MANJ KOT 30.000,00 SIT
-	PREVOZ DO 50 KM ZASTONJ
-	RAČUN LAHKO PLAČATE V ŠTIRIH OBROKIH BREZ OBRESTI
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
ZAHVALE
O, mati - kaj naj najdem v ■ zameno za tvoje srce?
A. Gradnik
V SPOMIN
7. maja mineva žalostno leto, odkar smo izgubili drago mamo in babico
Angelo Krefl
iz Sp. Rečice
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in se je spominjate.
Vsi njeni
Zakaj ste morali umreti, ko z vami je bilo tako lepo živeti, odkar utihnil je vaš glas, žalost bolečina domujeta pri nas.
Po hudi in težki bolezni smo k večnemu počitku položili našega dragega
MILANA ZAGRADIŠNIKA
iz Radmirja
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali sv. maše, sveče in cvetje.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku Vratanarju, dr. Natekovi in vsem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata
JOŽEFA PETRINA, po domače MRŽIČA
iz Rečice ob Savinji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovane sv. maše, sveče in cvetje ter govornikom za poslovilne besede.
Lepa hvala gospodoma Vratanarju in Bračunu za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem ter dr. Širku za njegovo pomoč ob najtežjih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi___________
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje dd. od 1 .MAJA 1994dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
letne	mesečne
obrestne obrestne
___________ mere v % mere v %
Tekoči računi občanov	14,48	1,16
Žiro računi	13,09	1,05
Hranilne vloge na vpogled	13,09	1,05
Varčevalna knjižica	27,72	2,10
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	44,33	3,17
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	45,60	3,24
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	46,88	3,32
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	20,20	1,58
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni		
- depoziti do 50.000,00 SIT	35,39	2,61
- depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT	37,94	2,77
-depoziti nad 100.001,00 SIT	40,50	2,93
Depoziti, vezani nad 3 mesece		
- depoziti do 50.000,00 SIT	39,22	2,85
- depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT	41,77	3,01
- depoziti nad 100.001,00 SIT	43,05	3,09
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	43,05	3,09
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	44,33	3,17
Depoziti z valutno klavzulo		
od 30.000,00 SIT naprej		
- za čas od 31 do 90 dni	10,00	
- za čas od 91 do 180 dni	11,00	
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	51,99	3,62
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	78,81	5,06
Ob boleči Izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: -prevozzavtofurgonom (vključnona upepelitev)
-dekracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam
-	postavitev žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	odštejemo pogrebnino v višini 56.600 SIT
Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji
in njegovi prodajalni IZOLES mozirje in HELKO trgovina Izoles Ljubno ob Savinji
vas v maju vabita k nakupu:
*	enoročnih baterij iz uvoza,
*	tuš kabin,
*	premazov za les in kovino po izjemno ugodnih cenah,
*	vrtnih stolov in miz,
*	svetil in plafonjer,
*	bele tehnike in gospodinjskih aparatov,
*	in še veliko ostalih stvari za gradnjo in topel dom.
Vljudno vabljeni!
Tel. & fax: 832-011 in 841-267
MLINAR JOŽE s.p. j
Šentjanž 40 Rečica ob Savinji Tel. 841-255
' Prevozniške storitve z gradbeno mehanizacijo. Sejan gramoz vodni, primeren za vsako betonažo, \ dostava na dom	\
UGODNO!
REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Komisija za dodelitev poslovnih prostorov v najem
Na podlagi 8., 9., 11., 12. in 13. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list RS, št. 44/93) objavlja
JAVNINATEČAJ
za oddajo v najem dveh poslovnih prostorov v Mozirju, Na trgu 12 in v Nazarjah, Zadrčka cesta 19.
1.	Poslovni prostori v Mozirju, Na trgu 12 so v pritličju večstanovanjske hiše in sicer: prostor v velikosti 18,02 m2, prostor v velikosti 17,17 m2, prostor v velikosti 9,54 m2, prostor v velikosti 9,66 m2 ter souporabo WC-ja v velikosti 1,31 m2, hodnika v velikosti 2,82 m2 in predprostora v velikosti 1,18 m2. Skupna površina poslovnega prostora znaša 59,70 m2. Najmenina za celoten poslovni prostor znaša na dan objave 31.922 SIT.
2.	Poslovni prostori v Nazarjah, Zadrečka cesta 19 so v kletnih prostorih in sicer: prostor v velikosti 4,65 m2 in prostor v velikosti 3,88 m2. Skupna površina poslovnega prostora je 8,53 m2. Najemnina za celoten poslovni prostor znaša na dan objave 5.243 SIT. Poslovni prostor nima sanitarij, zato lahko kandidirajo le interesenti s stalnim prebivališčem v neposredni bližini poslovnega prostora.
3.	Za najem obeh poslovnih prostorov lahko kandidirajo le interesenti, ki opravljajo mirno obrt.
4.	Poslovna prostora se oddajata za nedoločen čas. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od objave javnega natečaja.
5.	Interesenti morajo poleg vloge dostaviti še naslednje dokumente:
-	obrtno dovoljenje oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti,
-	potrdilo o plačanih družbenih obveznostih.
6.	Ponudbe oz. vloge morajo interesenti poslati priporočeno po pošti na naslov: Občina Mozirje, Izvršni svet, Komisija za dodelitev poslovnih prostorov v najem z oznako "JAVNI NATEČAJ".
7.	Oba poslovna prostora si je mogoče ogledati.
8.	Vsi interesenti bodo o izidu natečaja pisno obveščeni.
9.	Vse podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo na tel. št. 831-086, ga. Romana Čanžek.
OBVESTILA
REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora
Na podlagi sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem z dne 22.4.1994, razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo garaž v večstanovanjskih hišah in sicer: v Mozirju, Praprot-nikova ul. 4, na pare. št. .325 k.o. Mozirje, Praprotnikova ul. 6, na pare. št. .326 k.o. Mozirje, v Nazarjah, Zadrečka cesta 25, na pare. št. .387
k.	o. Prihova in Zadrčka cesta 31 a, na pare. št. .497 k.o. Prihova, v Gornjem Gradu, Attemsov trg 4, na pare. št. .300 k.o. Gornji Grad. Javna dražba bo v petek, dne 20.5.1994 ob 11. uri v sejni sobi SO Mozirje pod naslednjimi pogoji:
l.	Izklicna cena je določena na podlagi cenitve sodnega cenilca z dne 13.4.1994 in znaša:
-	garaža Praprotnikova ul. 4 - vrednost 293.304,00 SIT,
-	garaža Praprotnikova ul. 6 - vrednost 303.559,00 SIT,
-	garaža Zadrečka cesta 25 - vrednost 295.504,00 SIT,
-	garaža Zadrečka cesta 25 - vrednost 295.504,00 SIT,
-	garaža Zadrečka cesta 36 a - vrednost 278.916,00 SIT,
-	garaža Zadrečka cesta 36 a - vrednost 278.916,00 SIT,
-	garaža Zadrečka cesta 31 a - vrednost 287.059,00 SIT,
-	garaža Attemsov trg 4 - vrednost 180.494,00 SIT.
2.	Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne ali fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o plačani varščini ter:
-	pooblaščenci pravnih oseb z izpiskom iz registra iz katerega je razvidno, da imajo sedež v RS ter ustrezno pooblastilo
-	fizične osebe - potrdilo o državljanstvu RS
3.	Prednost nakupa garaž v Praprotnikovi ul. 4 in 6, Mozirje, Zadrečki cesti 25, Nazarje in Attemsov trg 4, Gornji Grad imajo etažni lastniki navedenih več stanovanjskih hiš, v Zadrečki cesti 31 a, Nazarje pa imajo prednost nakupa garaž dosedanji najemniki.
4.	Varščina v višini 10% izklicne cene mora biti izplačana do začetka dražbe na ŽR št.: 52810-630-3010082
-	sredstva od kupnin stanovanj s pripisom "ZA JAVNO DRAŽBO". Neuspelim udeležencem bomo varščino brez obresti vrnili najkasneje v treh dneh po končani dražbi. Kupcu bomo varščino brez obresti všteli v kupnino.
5.	Kupec mora v petih dneh po javni dražbi skleniti pogodbo, kupnino pa plačati v petih dneh po podpisu pogodbe, sicer varščina zapade.
6.	Garaže se bodo prodajale po načelu "VIDENO-KUPLJENO" in kasnejših reklamacij glede napak ne bomo upoštevali.
7.	Prometni davek ter vse druge stroške v zvezi z nakupom in prepisom plača kupec.
8.	Za ogled garaž in druge informacije pokličite tel. št. 831- 086, ga. ČANŽEK.
SEKRETARIAT ZA GOSPODARSKI RAZVOJ, FINANCE IN UREJANJE PROSTORA SEKRETAR: Jože MUTEC, dipl. oec., l.r.
ZA VAŠO STREHO J
dostava na dom alt na objekt
*	žlebovi - aluminij barvan, bakreni, pocinkani, vseh j
velikosti in dolžin do 6 m v enem kosu	;
*	kljuke, kotlički, kolena, zaključki, vseh dimenzij in j
materialov	;
IN POSEBNA PONUDBA
aluminijasta estetska kritina	*
TeL 061/482-585
Minulo zasedanje občinskega parlamenta je potekalo, kot ste gotovo že obveščeni, v nadvse delovnem vzdušju z občasnimi duhovitimi vložki.
*	Predsednik je tako, na primer, osebno zagotovil, da se bosta na naslednji seji pojavila potrebna dva kandidata za podpredsedniško mesto. Kako naj si to razlagamo? Ali je predsedniku brez svoje desne roke postalo dolgčas ali pa jo enostavno potrebuje!
*	Savinjske novice objavljajo od njih zahtevani proglas zgornje-savinjski javnosti: občani, v kontejnerje za odpadke ne nalagajte zraka, ker ga je na odlagališču težko stisniti!
*	Če bo obdržal predlog predsednika zbora krajevnih skupnosti, mimogrede - njegovim delegatom je v zadnjem trenutku nenavadno elegantno uspel veliki proračunski met, bo v enem od sklepnih členov novega odloka o javnem redu in miru pisalo: "Odlok naj se izvaja življensko."
*	Pa še dialog med predsednikom in delegatom:
Delegat (za mikrofonom): če mi dovolite, g. župan, moram povedati, da smo storili..."
Predsednik (avtoritativno): "čakaj, čakaj, vprašal si za dovoljenje, ki pa ti ga še nisem dal... Dovolim. Izvoli!"
Ste se ob tem morda spomnili tistega starega vica o avtobusnem sprevodniku in njegovih besedah: "Ko to kaže odhod? Dok’ ja ne kažem odhod, nema odhoda! Odhod!"
Na sliki je, verjeli ali ne, novi službeni avto župana mozirske občine. Po doslej znanih neuradnih in nepreverjenih informacijah mu gaje podarila angleška kraljica, njegovo poreklo pa to tudi potrjuje. Gre namreč za limuzino svetovno znanega proizvajalca ROLLCE ROYCE s katero bo župan gotovo lahko dostojno obiskal bodoče občine.
ZA RAZVEDRILO
NAGRADNA KRIŽANKA
T r , , • .0					UTRDBE OKROG CERKEV ZA	PEVKA DREMELJ	VULKANSKO OTOČJE PRI ALJASKI	(DALMATIN.)	^ÄjvÜje^ BOŽANSTVO V SKANDIN. MTOLOGIJI		RANAR	IRSKA REPUBLIK. ARMADA
					PROTI TURKOM (15.-17.stol.)							
					MADŽAR• SKO MOŠKO IME							
					LONČENA POSODA NAŠA TV							
												
-.v;		■ • : ' * ' •			f							POLOŽAJ, STANJE
1 NAMIŠLJEN KROG NA 1 ZEMELJSKI POVRŠINI |VZP0REDEN EKVATORJU		PREBIVALKA DALMACIJE	SESTAVIL : METOD ROSC NOSILCI DEDNIH LASTNOSTI LUKA PRI NEAPLJU	SKUPINA PTIČEV VRSTA ZVONCA					CEZIJ . TIP Švedskega AVTOMOBILA			
KRATICA ZA VRŠILCA DOLŽNOSTI								POGRINJEK PRIPRAVA PRI REWTG. MERJENJU				
MESTO V BOLGARIJI (STARA i							DVORANA MENIH, PUŠČAVNIK					
TALIJANSKA SMUČARKA ASTRID						SREDOZEM. OKRASNA RASTLINA						
GRŠKA ČRKA						MESTO V ROMUNIJI TRIVALENTE KISIK						
AMERIŠKI OTOK. V ALEUTIH				SLAP ZAHOD. OD BOVCA Španski rokomet, klub					KRAJEVNA SKUPNOST			
DRŽAVNI SOCIALÌZEFV									NEOPRANA IN NEOČIŠČENA VOLNA		MUSLIMAN. VERSKI VODJA	BARVILO ZA BARVANJE LAS
DOLNIČAR IVAN			IZBRANEC, P0SVECENEC									
ANGLEŠKI REŽISER KEN			AMERIŠKA TV DRUŽBA									
k							ZAČETNIK SL. ALPINIZMA HENRIK RUDI HfTI					
INDIJSKI POLITIK MUHAMAD 1873-1938						FRANCOSKI « AVSTRIJA						
CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB				MESTO SEVERNO OD MOSKVE								
REŠITEV KRIŽANKE IZ 8.
ŠTEVILKE:
DO, kas, Egmont, Prater,
Solčava, tonik, RŠ, ha, glicerin, Ina, Aja, ani, pehota, SZ,
C, omega, čapka, tore, Tirol, Emonke, Aria, Nen, Esbjerg, UT, Sepe, Kir, zelenica, ne, arabeska, GŽ.
ANNAKIN : AngleSki režiser (Ken)
MINI	GAETA: Luka pri Neaplju
SLOVARČEK :	SKIAMETER : Priprava za merjenje trdote rentgenskih žarkov
---——.......... TERINA : Veöja lončena posoda za serviranje hrane
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami iz 8. številke smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 4.500 SIT): Aleksandra Vrunč, Parižlje 10/a, Braslovče;
2.	nagrada (blago po izbiri v vrednsoti 3.000 SIT): Cilka llovšek, Lesarska cesta 15, Nazarje;
3.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT): Jerica Plesnik, Logarska dolina 12, Solčava.
Nagrade koristijo dobitniki iz ponudbe otroške konfekcije ČIRA ČARA iz Mozirja. Čestitamo!
Križanko s kuponom iz 9. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 16. maja 1994, pošljite na naslov EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva Elektroinstalacije in telekomunikacije DUŠIC iz Nazarij:
1.	nagrada: telefonski aparat ISKRA COMET,
2.	nagrada: zaščita proti streli za telefonski aparat,
3.	nagrada: popust v znesku 1.500 SIT pri nakupu ali storitvi.
Nagrada
zvestemu
naročniku
Za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado - zaščito proti streli za telefonski aparat
Alojzu
BASTLU
iz Dele 7, Šmartno ob Dreti
Nagrajenec prevzame nagrado osebno v prostorih elektroinštalacij_ in _ telekomunikacij DUŠIČ v Žlabru 21, Nazarje
Čestitamo!
OGLASI
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
S 1. januarjem 1994 smo ukinili možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je sedaj namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo obliko po vzorcu Delove VROČE LINIJE z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO...
Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja!
V
0!
prnrm
000
IZDELAVA IN POPRAVILO HIDRAVLIČNIH CEVI
Izdelava in popravilo hidravličnih cevi. Tel. 831-585.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109.
ANTENE
Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194.
LETOVANJA V DOMOVINI IN TUJINI
Ugodne cene in plačilo na obroke. Gardaland!
Turist biro Sonja Nazarje, tel. 831-316, del čas: 9.00-17.00.
KNJIGOVODSKI SERVIS
Odpiram knjigovodski servis za mala podjetja in obrtnike. Storitve opravljam poceni in kvalitetno. Inf. (063)832-347.
TRGOVINA "TADI"
Van nudi:
Tajnšek Diana Gornji Grad, Tlaka 32 tel.:843-633
-	rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna
-	olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage
-	dodatni asortiman
ZELO UGODNE CENE GORSKIH KOLES!
Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT 5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta.
Del. čas: 8.00 - 1 5.00, sobota 8.00- 12.00.
MALI OGLASI 1
Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu Ì2 zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljna beseda 110,00 SIT. Mali ogias v okvirju 1.100,00 SIT.
Prodam borove deske, čebele, roje. Tel.: 844-326, zvečer.
*
Prodam APN 6S v odličnem stanju. Tel.: 843-221.
*
Prodam R4 GTL letnik 92, dobro ohranjen. Tel.: 832-024.
k
Iščemo varuško za punčki stari 1 in 2 leti. Tel.: 832-506.
k
Prodam motokultivator Muta Gorenje s priključki dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Pavla Venek,
Dol-Suha 17, Rečica.
*
Prodam diatonično harmoniko -c,f,b, Melodija. "1100" DEM. S lavko Podbrežnik, Tlaka 5, Gornji Grad.
*
Prodam seno. Tel.: 831-472.
*
Kupim kravo za nadaljno rejo. Tel.: 832-237.
Italijansko gorsko kolo, kupljeno 8/93, z veliko dodatne opreme. UGODNO!!!
k
Poceni prodam tridelni priklop za traktor. Tel. : 831 -658.
Prodam čebele - kranjiče. Tel.: 063-844-287-zvečer.
k
Prodam RENAULT 4 GTL, letnik 84, reg. 16.3.95. Tel.: 832-218.
•k
Prodam TV sprejemnik, nov, nerabljen in glasbeni stolp tudi čisto nov. Tel.:
063-832-233.
*
Prodam: rabljeno, raztegljivo, ohranjeno sedežno garnituro. Cena 15.000,00 SIT. Tel.: 832-
985 - popoldan.
*
Prodam cca 100 kom polnil MONTA. Tel.:831-663.
■k
Prodam vrtni kamin "Breza" (nov) za 50% ceneje. Tel.: 832-780.
k
Prodam sode 1001, 170 I hrastove. Anton Felicijan, Spodnje Kraše 43.
k
Prodam dobro ohranjeno moško kolo mountain bike.
Tel.:831-108.
*
Prodam dekliško in fantovsko obhajilno obleko.
Tel.:831-668.
*
Prodam otroško kolo BMX 16. Tel.:831-484.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 10.st.SN
Ime in priimek:	______
Naslov:

MARKETING d.o.o.
63311 Polzela 38 Tel. & Fax.: 063/721-052
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
■ SUBARU		FIAT	I 1
i Vivo GLI 4WD	17.980 DEM	Cinquecento	1 ■
! Justy J 12 4WD	22.560 DEM	900 i.e. CAT	13.540 DEM i
! Impreza Compact		Uno 1,0 i.e. S	1
! 2WD1.6	31.850 DEM	CAT	15.730 DEM !
i Legacy ranger		Tipo 1,4 i.e.	1 ■
DL 1,8 4WD	36.000 DEM	CLIP CAT	18.900 DEM j
; Ugodni krediti na 48 mesecev.		Tempra 2,0 i.e.	1 ■
1		SX CAT	23.600 DEM
DAIHATSU		Croma 2 OTDI	20.000 DEM !
Charade TS 1,0	15.280 DEM		1
Cuore	16.800 DEM	LADA	1 ■
Applause XI	27.500 DEM	Samara že od	858.000 SIT ;
Feroza EL II	35.950 DEM		1 1
Hijet Pick-up	17.000 DEM	PEUGEOT	1 1
Možnost leasinga		106 že od	18.460 DEM !
1 1 Saxon sportstar -		306 že od	21.020 DEM ! 1 1
MUZ ETS EM 125	3.890 DEM	POSREDNIŠKA PRODAJA I	
MOBITEL - omogočamo nakup in montažo že od 2290 DEM + TPD
SONČNE STREHE
FARMONT ŽE OD 24.000,00 SIT.
AVTOMOBILOV AUTO	AKUSTIKA
BLAUPUNKT.
AUTO ALARMI GT.
AL. PLATIŠČA ŽE OD 12.000,00 SIT
POGREBNA SLUŽBA
STRAHOVNIK cLo.o.
-	Pogrebna oprema
-	Pogrebne storitve
- Ureditev pofgpatišč * 'Dobava spomenikgv - POobava cvetja
Odštejemo pogrebnino v vrednosti 56.600 S Id.
Vrečerjeva 2,63310 Žalec, Tel.: 063/712-261,714-686 Mobitel: (0609) 615-427
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
CIZEJ
d.o.o.
Parizlje 1, Braslovče, tel: 063 721-081
vam nudi material za centralno ogrevanje in vodovod.
Na zalogi imamo
-	peči na olje proizvajalca Sime - Italija in KIV Vransko,
-	gorilce,
-	cisterne,
-	radiatorje,
-	material za bakreno instalacijo,
-	vodovodne armature Armai Maribor po zelo ugodnih cenah,
-	keramične komplete za kopalnice - bele barve,
-	Kolpasan program,
-	in ves pripadajoči material za izvedbo instalacij.
Na zalogi imamo tudi črpalke vseh vrst ter pribor za zalivanje.
Nudimo vam tudi montažo!
Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo.
AA zgornjesavinjska HRANILNO KREDITNA SLUŽBA MOZIRJE SPOŠTOVANI VARČEVALCI! Obveščamo vas, da nudimo ugodne pogoje za vse vrste varčevanja po konkurenčnih obrestnih merah od 1. maja 1994 dalje. TOLARSKE VEZANE VLOGE OBRESTNA MERA	
	mesečna letna
NAD 1 MESEC	
do 50.000 SIT	2,77% 37,94%
od 50.001 do 100.000 SIT	2,85% 39,21 %
nad 100.001 SIT	3,09% 43,05%
NAD 3 MESECE	
do 50.000 SIT	3,01% 41,77%
od 50.001 do 100.000 SIT	3,16% 44,32%
nad 100.001 SIT	3,20% 44,96%
NAD 6 MESECEV	3,24% 45,60%
NAD 12 MESECEV	3,32% 46,88%
NAD 24 MESECEV	3,40% 48,16%
NAD 36 MESECEV	3,47% 49,43%
Tolarske vezane vloge z devizno klavzulo, vezane na	
tečaj DEM.	
NAD 1 MESEC	10%
NAD 3 MESECE	11%
Prijazno vas pričakujemo v vseh blagajnah Zadružnih	
enot M-ZKZ Mozirje.	
ZGORNJESAVINJSKA HRANILNO	
KREDITNA SLUŽBA MOZIRJE	
mvvyiv
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
Celje - skladišče D-Per
7/1994
VIIIUIIUIIIIIlll
5000001673,9
«juuuuuio/o
COBISS o
foto mm
v papirnici Mozirje od 14. do 21. moja 1994
00	0 nOn
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
03.05.	do 08.05. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-769)
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE,
tel. 831-017, 831-418, 0609-616-978
IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure.
OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH
PUNKTIH.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
02.05.	do 08.05. TRATNIK FRANC, Pusto Polje, te. 831-263
09.05.	do 15.05. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877
16.05.	do 22.05. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910
V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242ali25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
B8S88g88888888SaSS88a88888S8S88SS88a888^a
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
I.	MLADINSKA LITERATURA:
*	Bončina-Žgavec: Pravljica o Nejki ’ Novak: Zaletene! " Novak: Kekec in divji mož * Goudge: Beli konjič * Snedden: Kaj je cvetlica * Snedden: Kaj je riba * Hawthorn: Moja prva blokflavta * Muck: pod milim nebom * Kuščar: Živa zemlja
*	Desetnica * Kako se je razvijalo slikarstvo ” Nebo nad nami * Brezina: NLP Amadeus * Mate: Bosopeta druščina *
II.	STROKOVNA LITERATURA:
*	Pahor: Odisej ob jamboru * Štoka: Prevara ogledala * Tryckare: Velika knjiga o ribolovu * Kitzinger: Me, matere * Enciklopedija vrtnarjenja * Od Triglava do treh vrhov sveta * Česen: Plezališča Slovenije * Šivajmo z Burdo *
III.	LEPOSLOVJE:
*	Holt: Sedemkrat zapečateno * Rebula: Kačja roža * Rožanc: Prišel je Matevž
*	Hudeček: Vonj po gori * Grisham: Pelikanovo poročilo * Bossi Fedrigotti: Iz boljše družine * Bernhard: Izbris * Updike: Čarovnice iz Eastweka *
IV.	VIDEOKASETE:
*	Korak do sreče - Stepping out * Vrnitev v Modro laguno - Return to the Laguno
*	Paket - The Package ’ Deseti človek - The Tenth Man * Howardov kot - Howard End ’ Perfektno orožje - The Perfect Weapon * Ognjeno nebo - Fire in the Sky ’ Mož imenovan narednik - A Man called Sarge * Vonj po ženski - Scent of a Woman * Pejan in Glorija - Mad Dog and Glory *
SPORED FILMOV
KINO LJUBNO OB SAVINJI
07.05.	in 08.05. NEČISTI POLICAJ - ameriški film - kriminalka
14.05.	in 15.05. ROMANCA V SEATLU - ameriški film - roman, komed. KINO "JELKA" NAZARJE
07.05.	in 08.05. PUŠČAVSKI VIHAR - ameriški film - akcijski
14.05.	in 15.05. DENIS POKORA - ameriški film - zabavni KINO "DOM" MOZIRJE
07.05.	in 08.05. DENIS POKORA - ameriški film - komedija
14.05.	in 15.05. NESKONČEN DAN - ameriški film - roman, komedija
EPSI
OSREDNJR KNJ. CELJE