Šentjur do 0 ŠENTJURSKE NOVICE 2012 352(497.4 šentjur) 0105603 ,6 COBISS o UH CoMsUfO e L^JLUJ Radio Rogla ^ v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101,8. y JELOVICA Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 GSM: 041 596 790 Jelovica PSC Celje Trgovina JELOVER Tel 03 5413 050 Gsm: 041 209 549 trgovina.celje@jelovica.si Drofenibova 16,3230 Šentjur Tel.: 03 749 19 60, Gsm: 041 693 388 mF/tm 031 652 437 d.o.a Zadobrova 69 X5^,3211 Škofja vas snmE tel./fax.: 03/545 1870 www.trakom-slo.com O o in r- oc xt- xr r^- POPOLDANSKA (PO 15.00 URI) OTROCI (do 15. leta starosti) ODRASLI CELODNEVNA UPOKOJENCI IN INVALIDI OTROCI (do 15. leta) 3,00 € VSTOPNINA NA BAZEN 2.50 € 3.50 € 3,00 € Otroci do 3. leta starosti imajo PROST VSTOP. Upokojenci morajo ob vstopu, če želijo uveljavljati popust, ODRASLI UPOKOJENCI IN INVALIDI NAJEM LEŽALNIKA IN SENČNIKA NAMIZNI TENIS SEZONSKE KARTE OTROCI ODRASLI 40.00 € 55.00 € 8.00 € (s kosilom) 4.00 € 10,00 € (s kosilom) 3,60 € 9,50 € (s kosilom) BREZPLAČNO I 2.00 €/uro pokazati ustrezno identifikacijo. '»m# Jurij Salamon s.p., Dolenji Boštanj 55a, 8294 Boštanj POLETNA PONUDBA V SALONU KERAMIKE IN KOPALNIC V CELJU! www. extraf orm. si Poslovalnica Celje, Teharska c. 4, 3000 Celje. Tel. 059 943 289; Gsm: 030 641 570 Na zalogi izredna 4^ ponudba keramike || » p/ imitaciji lesa. VRHUNSKA NVzgtogi AKCIJA KERAMIKA: Tuš kabin /°0/T^b />_ o > ' K(j^ španska, italijanska, poljska -A \ % GE)qj33 in srbska 8 - l-znii Polkrožna dim. 80 ali 90, srebrni profili, prozorno ali I mat steklo,1 snemljiva vrata za lažje čiščenje Cena:!249 EUR NA ZALOGI Občina Šentjur in Pihalni orkester Šentjur vabita na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI, ki bo v ponedeljek, 25. junija 2012, ob 20. uri na Mestnem trgu v Šentjurju. GLASBENI SPOMINI ... KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA ŠENTJUR Z GOSTI: Mešanim pevskim zborom Sonce iz Ponikve, sopranistko Martino Zapušek, Blažejem in Nežico (Miha Andrinek in Klara Koražija) in voditeljico Polonco Jazbinšek. Izbor in priprava besedila Maja Furman. Slavnostni govornik bo mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur. Vljudno vabljeni. SLOMŠKOVO | leto 1501=1 V OBČINI ŠENTJUR I Koncert bo posvečen tudi buditelju narodne zavesti Antonu Martinu Slomšku. V primeru slabega vremena bo prireditev v Športni dvorani Hruševec Šentjur. Počivališče PEČOVJE Store Počivališče EK^RP m 9 m VI. ;i kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt delno financira EU. V OKVIRU PROJEKTA CELOSTNA UREDITEV TEMATSKIH POTI V OBČINI ŠTORE IN UREDITEV TEMATSKE POTI V ŠTORAH OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE ODPRTA JE PORTNO-REKREATIVNA POHODNA POT »PO ŠTORAH« D ŽELIMO VAM O UŽITKOV OB ODKRIVANJU RAZNOLIKE IN ZELENE POKRAJINE! LEGENDA / LEGEND O 2 O# n/NAKAVARIANU POtl OSO • 'HAI1 VARIANT ntSIGNADON Počivališče KAPELICA PRI MARIJI rvl spletna anketa ‘novice Se boste poleti kopali tudi v šentjurskem bazenu? Novo vprašanje: Bi rajši živeli se v Jugoslaviji? www.sentjur.net uvodnik novice Piše Jure Godler urednik Šentjurskih novic Težak začetek Ko sem prejšnji teden tekel iz Šentjurja v Primož, pa na Botričnico in nazaj domov, sem s peno v ustih, z dvema kilograma težko mikico, ki je bila napita od znoja, razmišljal, o čem naj pišem v junijskem uvodniku. In ko mi je pot tekel z nosa in kapljal na tla, mi je kapnilo. Ja lahko napišem, kako smo ljudje zafrustrirani, ko se bliža poletje, ko bo treba obleči kopalke ... Nekaterim se že nekaj let nabira, sicer pravijo, da mora pravi mojster vedno imeti orodje pod streho, a ko je tehtnica pokazala 105 (!) kilogramov, pa je bilo že malo preveč. Žal je moje delo takšno, da večinoma čepim za domačim računalnikom in vse, kar razgibavam ob tem, je delovanje vseh mojih prstov na roki, kar pa je še daleč od tega, da bi izgubil kakšen kilogramček. K sreči sta mi v pomoč priskočila moj nekdanji sosed Matevž in moja starejša hči Sara. Matevž, ki ima kar nekaj fitnes certifikatov, tudi iz tujine, inv Šentjurskih novicah piše kolumno Kako postati fit, mi daje kar nekaj koristnih nasvetov. Zadnjič sem se počutil precej otročje, ko sva pri njem na vrtu premetavala tisto okroglo utež, a na koncu sem se počutil prav odlično. Moja hči pa polna življenjske energije venomer sili ven: »Ati shujšati moraš, greva se s kolesom peljat, ati greva teč...«In sva šla. Že tretjič v dveh tednih. Počasi stopnjujem svojo formo, medtem ko je ona tekala okoli mene kot muha in sem jo večkrat prosil, naj ne teka naprej, nama je uspelo. Prvih sedem kilometrov po skoraj desetih letih. Ni veliko, ampak nekje je potrebno začeti... Kaj in koliko so lani delali šelljurski policisti? Kazniva dejanja. Šentjurski policisti sojih obravnavali več, tudi tri umore, povezane z nasiljem v družini. Prometne nesreče. Lani umrli dve osebi, osem huje poškodovanih, statistika zadnjih let kaže izboljšanje. Piše: Nina Krobat Policisti Policijske postaje Šentjur so lani delali več. Ugotavljajo, da se je varnost v primerjavi z letoma 2009 in 2010 poslabšala, vendar so kljub temu prepričani, da je varnostna situacija v občini še zmeraj dobra. In kaj je tisto, ki v statistikah dela šentjurskih policistov najbolj izstopa? Tudi trije umori Med obravnavanimi kaznivimi dejanji komandir šentjurske Policijske postaje Ludvik Petrič izpostavlja družinsko nasilje, ki je lani močno zaznamovalo njihovo delo. Na tem področju so namreč obravnavali kar za 45 odstotkov več zadev kot leto poprej, natančneje 45 primerov. V več kot polovici primerov so izrekli ukrep prepovedi približevanja, skupaj 25, kar pomeni kar 76 odstotkov več kot v letu 2010. Da je problem nasilja v družini vse bolj pereč poleg statistike, govori tudi podatek o kar treh 'družinskih' umorih. Februarja je moški svojo partnerko v Šentjurju obesil. Avgusta je na Starih Slemenah, na meji z občino Slovenske Konjice, moški z območja šentjurske policijske postaje ustrelil svojo ženo, septembra se je podobno zgodilo tudi v Lesičnem. V čem je torej problem? »To smo se vprašali tudi mi. Ob analizi smo ugotovili, da so v teh družinah imeli težave, vendar jih zaradi nasilja v družini sploh nismo obravnavali. Tako smo lani izrekli izrazito več ukrepov prepovedi približevanja, da bi to Delo šentjurskih policistov je lani močno zaznamovalo tudi nasilje v družini. situacijo obvladali,« pove Petrič. Lani so sicer obravnavali še posilstvo mladoletne osebe in ga tudi preiskali. Prometna varnost se izboljšuje Čeprav so zaznali nekoliko manj prometnih nesreč, pa so imele te hujše posledice. Na šentjurskih cestah je umrla ena oseba, še ena na avtocesti, osem je bilo hudo poškodovanih. Če podatke primerjamo s statistiko zadnjih petih let, ugotovimo, da se prometna varnost vendarle izboljšuje. Še leta 2007 je bilo na šentjurskih cestah šest mrtvih, takrat so zaznali 342 nesreč, letos 213. »Trend gre v pozitivno smer. Dejstvo je, da zadnja leta izvajamo drugačno strategijo, ki daje rezultate in vpliva na kulturo obnašanja na cesti. Bolj se osredotočamo na problem, na ključne lokacije, relacije in lokale. Seveda imajo vpliv tudi sankcije in naše preventivne akcije, « pojasnjuje komandir. Še vedno Šentjurčani za volan sicer sedejo pijani, lani je 16 takih povzročilo prometno nesrečo (predlani jih je bilo 13), v krvi pa so imeli v povprečju 1,09 gramov alkohola. Policisti so sicer opravili 3.349 dejstva novice Nekaj statistike Več dela so šentjurski policisti imeli s kaznivimi dejanji, manj pa s prekrški in prometnimi nesrečami. Lani so zaznali za 15 odstotkov več sumov kaznivih dejanj, to je 546. Podali so 377 kazenskih ovadb, kar je 21 odstotkov več kot leto poprej. Obravnavali so za 15 odstotkov manj prekrškov, natančneje 167, in za slabe 4 odstotke manj prometnih nesreč, skupaj so jih zabeležili 213. Število vlomov je poraslo za 96 odstotkov, obravnavali so jih 49, število vseh tatvin skupaj pa za 71 odstotkov, obravnavali so jih 170. Več dela so imeli na področju nasilja v družini, obravnavali so 45 primerov, kar je 45 odstotkov več kot leto poprej. Preiskali so 58 odstotkov kaznivih dejanj. Policisti so odvzeli 74 vozniških dovoljenj in zasegli 23 vozil. preizkusov alkoholiziranosti -112 jih je bilo pozitivnih, kar je skoraj 19 odstotkov manj kot lani. Največ prometnih nesreč pa pripisujejo nepravilni smeri in strani vožnje ter neprilagojeni hitrosti. Vlomi, droge in drugo V statistiki v oči bode tudi število obravnavanih vlomov, saj se je povečalo kar za 96 odstotkov na 49 primerov. Petrič pojasnjuje, da ne gre za hude oblike, in dobršen delež vlomov pripisuje dogajanju na počivališču Zima, kjer pogosto obravnavajo vlome v vozila in drzne tatvine. Zagotovo pa statistika odraža tudi situacijo v družbi in gospodarstvu, saj policisti denimo zaznajo primere, ko ljudje kradejo hrano, da preživijo. Tudi na področju drog je bilo lani stanje slabše. Na območju Ponikve so odkrili enega večjih nasadov konoplje v državi. Zasegli so 781 sadik oziroma 274 gramov zelo kakovostne marihuane, lani 81 gramov. Zasegli so tudi več kosov orožja. Kot pravi komandir, so imeli precej dela še z gospodarskim kriminalom, predvsem s kršitvami pravic delavcev. Dodajmo še to, da je bilo lani na šentjurski postaji za četrtino manj zaposlenih, skupaj 20. Ker nižanje števila zaposlenih pričakujejo tudi letos, policisti spreminjajo način dela, kar pomeni, da bo več reaktivnega delovanja, manj časa pa bodo imeli tudi za preventivo. # aforizem HOViCe Juhuhu! Tako bogat sem kot naše banke. Tudi moj bančni račun je pod ničlo, (jmm) Dopust! Da ali ne? Naključne mimoidoče smo povprašali, če se bodo letos kam odpravili na dopust in kam bo to. Spraševal je: Zoran Borovšak Vanja Lupšina, Šentjur (študentka) »Na dopust bom letos šla najverjetneje dvakrat. Julija za kakšen vikend kar v kakšen kamp na Hrvaško, potem avgusta pa z družino za cel teden v apartma na otok Rab, kjer skupaj dopustujemo že več let in smo tam že skoraj domači. Če bo čas in denar, bomo še po sezoni za kakšen vikend skočili na morje.« Anže Lorber, Šentjur (medicinski tehnik) »Letos se bova z dekletom odpravila na otok Murter, kamor greva s prijatelji. Tam si bomo najverjetneje privoščili nekaj dni ribolova in kakšen potep z avtom. Mogoče nas pot zanese še do Kornatov. Preostale dni dopusta si bomo privoščili za lenarjenje na plaži ob hladnem pivu.« Nina Muršič, Šentjur (lastnica lokala) »Skoraj vsak vikend sem dopustniško razpoložena, saj za svojo dušo pomagam društvu za zaščito konj, na pravi dopust pa se bom odpravila na otok Pag, kjer smo že več let redni gosti. V avgustu imam v planu še štiridnevni izlet na konjskem hrbtu.« Pavel Borovšak, Šentjur (samostojni podjetnik) »Letos se bova z ženo odpravila v Medulin pri Puli, kjer dopustujemo že skoraj 30 let. Dopust verjetno ne bo predolg in ne v največji vročini, saj se moramo malo prilagoditi zaradi psa, ki vselej dopustuje z nami.« Jaka Rečnik, Hotunje (dijak) »Da, po tehtnem premisleku smo se letos s sošolci odločili, da se odpravimo v Zrče na hrvaškem otoku Pagu.« mmmmmmummHmKmmmmmmmmmmmmmmmmKmHHmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Urejen spomenik rdečemu armejcu Malo znan je spomenik padlemu borcu 14. divizije, ki sameva v gozdičku na Ravnah oziroma v Vodružu pri Šentjurju. Okoliški vaščani pravijo, da je to spomenik padlemu Rusu, ki se je neznano kako znašel med borci 14. divizije. Med bitko na Resevni je bil ranjen in pomoč iskal pri domačinih, nakar pa zaradi ran umrl. Spomenik je Zveza borcev za vrednote NOB uredila. Zanimivo je tudi dejstvo, da ne najdejo zapisa, kdo in kdaj je postavil ta mali skriti spomenik. (J. G.) Okolico spomenika padlemu Rusu so uredili. # na naslovnici novice ■ ■ v Šentjurske ■■■ nepreslisano novice Alenka Gradišnik Vodja P0Š Blagovna »Danes pa večina staršev s celodnevnimi službenimi obveznost- Šentjurski odličnjaki Foto Jure Godler mi ne uspe ustvariti vzgojnega okolja, kjer bi se otroci uspešno socializirali in vzgajali do takšne mere, da bi samostojno zakorakali življenju naproti« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. Iztok Špan. Direktor planinskega podjetja Tajfun je podpisal generalno sponzorstvo s šentjurskim košarkarskim prvoligašem, ki se od sedaj imenuje KK Tajfun. Primož Laubič. Kot vodja Gradbenega odbora Šedina je v prvi vrsti zaslužen za 754 m dolg moderniziran odsek ceste proti Sv. Uršuli. Simona Zdolšek. Kot umetniška vodja Vokalne skupine Glasovir je uspela pripraviti kar dva popolnoma različna koncerta v 14 dneh. Marijana Novak. Podjetnica je bila uspešna na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za projekt »Prav lepo je res na deželi« in izdala katalog turističnih kmetij. 5 6 7 Saša Rečnik. Je postala nova predsednica Študentskega kluba mladih Šentjur. HMMH Gorazd Mauer. Ljubitelj rastlin z Rifnika je ponovno odprl vrata svojega botaničnega vrta, kjer najdemo skoraj vse iglavce, ki uspevajo pri nas. Janko Guček. Krajan iz Vezovja je veliko pripomogel k novi asfaltni prevleki ceste Vezovje-Trno. • številka meseca novice 1.456.244 EUR brez DDV je celotna vrednost investicije v Industrijsko cono Šentjur - jug 2. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. % Rifnik 17. 3230 Šentjur <3 . j (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Francosko-nemški vlakipet pripeljal v Šentjur Nemško-francosko-slovensko parfstvo traja že 6 let in med tem so že nastale prijateljske vezi. Pobrateni. Šentjurje gostil pobratene občine iz Nemčije in Francije. Občine Šentjur, Neu-Anspach (Nemčija) in Saint Florent sur Cher (Francija) so pobratene že šesto leto in prav toliko let se že skupine občanov tudi obiskujejo v omenjenih krajih in državah. Letos je bil za gostiteljsko mesto na vrsti Šentjur in tako so pred dvema tednoma Šentjurčani pričakali svoje nemške in francoske prijatelje. V letih druženja so namreč obiski prerasli vljudnostna srečevanja in se poglobili v tesna prijateljstva, saj je običaj, da gostje prebivajo v domovih gostiteljev. Srečanja so seveda namenjena izmenjavi izkušenj, krepitvi evropske identitete in medkulturnega dialoga, vsaka država in občina pa jih izkoristijo tudi za predstavitve svoje naravne in kulturne dediščine, bogate zgodovine, turističnih potencialov in možnosti gospodarskega sodelovanja. Pester program In kaj so nemški in francoski gostje tokrat počeli ter spoznavali v Šentjurju? Imeli so precej natrpan in pester program. Tako so se že na večer prihoda v Šentjur udeležili ekumenskega srečanja v župnijski cerkvi sv. Martina, ki ga je vodil župnik mag. Alojzij Kačičnik in kjer jih je pozdravil tudi tokratni gostitelj šentjurski župan mag. Marko Diaci. Sobota je bila namenjena ogledu Maribora - Evropske prestolnice kulture - in Ptuja. Najbolj so bili gostje navdušeni nad nedeljskim dogajanjem na OŠ Hruševec Šentjur, kjer so jih čakale raznolike delavnice - od ročnih del, ljudskih plesov, petja in zumbe, pa do delavnice slovenskega jezika. Športniki in rekreativci so zbrali šah, odbojko na mivki, balinanje ali gasilske aktivnosti. Izbirati je bilo mogoče še med ogledom Ferleževega mlina, muzeja Južne železnice in spoznavanjem slovenskih vin v vinogradnikovi učni kleti. V nedeljo je sledil tudi zaključek kratkega obiska, ki so ga pripravili v POŠ Blagovna skupaj z zabavnim programom in nastopom glasbene skupine Crescendo. Bistvo »evropejstva« Seveda se tokrat vsi skupaj niso mogli čisto izogniti skupnim evropskim temam, tudi na račun trenutne krize. Zato so se več ali manj vsi strinjali, da se je treba v težkih časih vrniti h koreninam ter razmisliti o razlogih za nastanek same Evropske unij e. »Spomniti se moramo osnovnih vodil, ki so narekovala povezovanje v Evropi. Res je, da so v ospredju bili ekonomski interesi in gospodarsko sodelovanje. Vendar zato, da bi iz ruševin po uničujočih vojnah povsem izčrpanega kontinenta zgradili boljši svet in lepšo, predvsem pa varnejšo prihodnost. To ne bi bilo mogoče, če ne bi prej sprejeli skupne zaveze, da v luči miru in napredka presegamo mednacionalne konflikte,« je tako med drugim ob uvodnem nagovoru povedal šentjurski župan Diaci, hkrati pa je poudaril, da bodo ob srečanju z nemškimi in s francoskimi prijatelji delili izkušnje, kako aktualne razmere občutijo lokalne skupnosti in kako se z njimi spopadajo. Predsedniki o partnerstvu Podobno je razmišljal predsednik komisije za mednarodno sodelovanje Robert Gajšek, ki je prav tako opozoril, da je treba trenutno obdobje po možnosti videti kot priložnost za »nove odnose, novo ekonomijo, nove oblike sodelovanja in nov način življenja«. Predstavnica partnerske občine Saint Florent sur Cher Marie Josee Ni vet je opomnila, da sami z nemško občino sodelujejo že kar 30 let in izrazila željo, da bi tudi sodelovanje s Šentjurjem trajalo tako dolgo. »Menim, da so tovrstna parnterstva izrednega pomena, ki naše tri občine povezujejo in utrjujejo v prijateljskih vezeh in s tem potrjujejo moč naše skupne Evrope. Naše evropsko sodelovanje se ne dogaja samo na nivoju naših vlad, ampak dobi svojo konkretno obliko šele v dinamičnih izmenjavah naših občin, skozi izjemno bogato človeško mrežo,« je povedala. Piko na i pa je dodal predsednik Društva za mednarodne odnose Neu Anspach Steffen Hampel, ki je o Šentjurju, najmlajšem partnerskem »otroku« povedal, da je razvil razvil zelo lastne in plodne ideje za negovanje prijateljstev. Govoril je seveda o mladinskem projektu in uspešno izvedeno izmenjavo med mladimi, hkrati pohvalil tudi šentjursko organizacijsko ekipo in zaključil z besedami: »Se vidimo naslednje letovNeu-Anspachu!« (AB) Šest let Partnerstvo je nastalo na pobudo Francozov, slovenska veleposlanica pa je leta 2004 predlagala Šentjur. Ker je bila francoska občina Saint Florent sur Cher že pobratena z nemško Neu-Anspach, so jih ti povabili k pobratenju s Šentjurjem. Leta 2006 so vse tri občine podpisale listino partnerskih mest. Tako so Šentjurčani pristopili k že 2 5-letnemu partnerstvu med Francozi in Nemci. mmmmmmmmmmmmimmmmimmmmmmmmamtmm Vrata podjetjem na stežaj odprta V četrtek, 21. junija, so v pasji vročini svečano predali v uporabo eno izmed večjih investicij - komunalno opremljeno industrijsko cono Šentjur - jug 2. V ceni nakupa zemljišča je všteta že zgrajena cestna ter kanalizacijska in vodovodna infrastruktura. Celotna vrednost investicije je bila 1.456 milijona EUR, od tega je Občina Šentjur dobila 848.000 EUR nepovratnih sredstev. Z izvedbo investicije bo komunalno opremljenih več kot 5 hektarjev gradbenih zemljišč, namenjenih za gradnjo gospodarskih objektov na levem bregu Voglajne. V sklopu tega projekta pa bodo izvedeni tudi protipoplavni ukrepi. Župan mag. Marko Diaci je v kratkem nagovoru poudaril, da občina računa na ponoven zagon gospodarstva, ki mora slediti sedanjim razmeram, in takrat bo občina pripravljena na nove investitorje. Pritegnil mu je tudi mag. Uroš Rožič, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki vidi celoten Šentjur kot kraj z velikim potencialom. (J. G.) Pri rezanju slavnostnega traku sta se pridružila tudi predsednik KS Šentjur - Rifnik Franc Pevec in predsednik Mestne skupnosti Šentjur Jože Štiglic. Gospa je praznovala 110 let Na koncu so učenci zaplesali na ritme zumbe. Gospa. Je ime, ki se je prijelo 110 let stare Podružnične osnovne šole Blagovna. Piše: Jure Godler Konec meseca maja je POŠ Blagovna obhajala visok jubilej -110 let šolske zgradbe. Že ob polnjenju šolske telovadnice so se vrtele fotografije šole: nekoč, danes in celo jutri. Idejni koncept, kako bi lahko posodobili pročelje in zgradbo šole, je narisal predsednik KS Blagovna Anže Rezar. Ta je bil, poleg vodje podružnične šole Alenke Gradišnik, eden izmed slavnostnih govornikov. »Utrujeni od vsakodnevnih bremen so starši prepričani, da otrokom izkazujejo ljubezen, dovoljujejo jim prestopati vse meje in ob socializaciji stopajo na otrokovo stran ter ga ščitijo pred življenjskimi izkušnjami,« je Gradišnikova v govoru okrcala tudi sodobno vzgojo otrok. Preteklost in prihodnost Slavnostni program so v celoti izvajali otroci, ki obiskujejo POŠ Blagovna. Vajeti povezovanja sta prevzeli Maja Kovačič iz 4. razreda in srednješolka Larisa Sevšek, ki je blagovške klopi gulila pred nekaj leti. Na slavnostni predstavi so nastopili še nekdanji učenci - tenorist Primož Hladnik, pevka Eva Soline, komik in ornitolog Tomaž Koštomaj in drugi. Nastopajoče so napovedovali tudi starši učencev. Zapel je tudi Otroški pevski zbor, zaplesali so mladi folkloristi ter učenci v balet-zumba ritmih. Veliko pozornosti so pritegnili tudi rockerji U3 (jutri), pri katerih po bobnih tolče Miha Gradišnik, prav tako nekdanji učenec te šole. Na prireditvi so izobesili novo šolsko zastavo, ki jo je narisala Petra Artnak. Rumena zastava simbolizira šolo, okoli nje pa rastejo blag ve - gobe, po katerih je Blagovna znana. Zapeli so tudi pevke in pevci OPZ Blagovna. Občinski program varnosti Na seji Občinskega sveta Šentjur so sprejeli temeljni strateški dokument, v katerem so določili enotne kriterije za zagotavljanje varnosti in ukrepov na območju občine. Gre predvsem za uresničevanje zapisanih nalog občinskega redarstva in ažuriranje programa. Medobčinski inšpektorat občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče bo po novem izvajal nadzor nad nepravilno parkiranimi vozili, izdajal odredbe za zapuščena vozila, izrekal globe za prekrškarje, opozarjal na lažje kršitve prometnih predpisov, varoval javne površine, izvajal nadzor šolskih poti ob pričetku leta in izvajal nadzor nad sprehajalno potjo ob Pešnici. V letu 2011 so redarji zaznali 626 cestnoprometnih prekrškov. Od tega so izdali 127 plačilnih nalogov za napačno parkiranje in 133 plačilnih nalogov za neupoštevanje omejitve hitrosti. Izrekli so tudi 358 opozoril na kraju samem, od tega 218 za napačno parkiranje, 136 za neupoštevanje omejitve hitrosti in 4 opozorila za onesnaženje ceste. Sodišču so bili predani tudi 3 obdolžilni predlogi za neupoštevanje omejitve hitrosti. V medobčinskem inšpektoratu s sedežem v Vojniku je zaposlenih šest oseb, od tega 2 inšpektorja in štirje redarji. (J. G.) # aforizem nOV?Ce Kako bomo živeli jutri? Še vedno bomo varčevali, če bomo imeli kaj. (jmm) V slogi je moč Prvo junijsko soboto so uradno predali uporabi novih 400 m asfaltirane javne poti Vezovje-Trno. Cesta sicer nima velikega krajevnega pomena, vendar je zelo pomembna za krajane, ki živijo tam. Uvodni nagovor dvajseterici obiskovalcev je z neskritim zadovoljstvom izrekel kar domačin Janko Guček. Občina Šentjur je ureditvi javne poti primaknila 2.100 EUR, KS Gorica pri Slivnici 4.000 EUR, ostala sredstva pa so zbrali tam živeči krajani. »Ni skrivnost, da Občinski svet kar tako Takole so svetniki, zgodovinsko, a brez navdušenja, potrdili odlok za podelitev 20-milijonske koncesije Koncesija. Predlagana komisija bo pripravila razpis za 20,3 milijona EUR. Piše: Jure Godler V torek, 12. junija, so se šentjurski občinski svetniki sestali na predzadnji seji pred poletnimi počitnicami. Dva najpomembnejša odloka -odlok za gradnjo industrijske cone Šentjur - jug 2 in odlok o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe, oba v drugem branju, so svetniki sprejeli skoraj brez razprave. »Na zadnjem so z amandmaji odlok naredili bolj univerzalen,« je razložil glavni občinski pravnik Sandi Potočnik. S popravki 27. in 55. člena so spremenili le postopek objave odloka, ki ga bodo mogoče uporabili še kdaj v prihodnosti za podelitev še kakšne koncesije. Poročila Po tem, ko je Lovro Perčič predlagal umik statuta Mestnega sveta Šentjur, ker ni usklajen s Statutom Občine Šentjur v delu, kjer so zajete nove občinske ulice, so na dnevnem redu ostala le še poročila. Tako so svojo dejavnost v letu 2011 predstavili Javno komunalno podjetje Šentjur, Policijska postaja Šentjur in Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Še največ zanimanja svetnikov je požela odlično pripravljena predstavitev JKP Šentjur in direktorja Igorja Gorjupa. Ta je v skoraj 30-minutni predstavitvi, ki jo je na prošnjo župana mag. Marka Diacija že malo skrajšal, bil deležen kar nekaj zanimivih vprašanj. Stanka Zupanca sta med drugim zanimala dva neustrezna vzorca pitne Komisija Strokovno komisijo, ki bo bedela nad razpisom in podelitvijo več kot 20-milijonske koncesije, sestavljajo Milan Železnik (Inštitut za lokalno samoupravo v Mariboru), Sandi Potočnik (vodja sekretariata za pravne zadeve), Franc Pevec (predsednik KS Rifnik in gradbenik) ter Jernej Tisel in Polona Potisk (oba z oddelka za gospodarjenje - služba za komunalo in investicije). vode iz meseca marca, zakaj in kje sta bila vzeta, direktor pa mu je odgovarjal, da v Prevorju in Šentjurju. Kakšno je razmerje med načrpano in prodano vodo, je zanimalo Jurija Malovrha. Odgovor Gorjupa je skrb vzbujajoč. Načrpajo 950.000 m3 vode in skoraj 29.000 m3 kupijo. Skupaj prodajo 723.000 m3, če odštejemo še kupljeno vodo, ostane 694.000 m3. Zaradi neodkritih napak na vodovodnem omrežju kraje vode in drugih vzrokov izgubimo kar 27 % načrpane vode. Ostala poročila in točke so bile sprejete brez bistvene vsebinske razprave in hitro. Jelka Godec je med pobudami vprašala, kaj je z obeležjem v Jakopinu v Dramljah, Cveta Erjavca pa je zanimalo, zakaj ni bil povabljen na visoki jubilej šolstva na Ponikvi. Po dobrih dveh urah se je seja zaključila. smo po hišah zbirali po 1000EUR,« je nadaljeval Guček. Župan mag. Marko Diaci je pohvalil veliko prizadevanje domačinov, ki so si prizadevali za ureditev te ceste, in dodal, da ob takšnem angažmaju Občina vedno rada priskoči na pomoč kljub negotovi finančni situaciji. Cesto, ki povezuje KS Kalobje in KS Slivnico, so otvorili s tradicionalnim rezanjem slavnostnega traku. Ob tej otvoritvi se je ponovno pokazal rek: kjer je volja, je tudi pot. (J. G.) Trak so prerezali Zdravko Hribernik, Vladimir Artnak, Janko Guček in župan Marko Diaci. Sejali na Straži na Gori Mestni svet seje prvič sestal na prostem. Investicijski plan. Sprejet je plan investicij v mestni skupnosti za leto 2012. Piše: Jure Godler Mestni svetniki so se tokrat prvič srečali v bistveno bolj sproščenem vzdušju v Bohorčevi gorci na Straži na Gori. Seveda je pred družabnim zaključkom beseda tekla o bolj pomembnih stvareh, ki so povezani s prebivalci mesta Šentjur. Sprejet Statut Z minimalnimi popravki, ki jih je Statutu in Poslovniku Mestnega sveta dodala občinska pravna služba, so mestni svetniki soglasno podrli spremembe obeh aktov. Oba akta čakata še na sprejem na občinskem svetu, preden bosta stopila v veljavo. V poročilu dela MSŠ je predsednik Jože Štiglic navedel aktivnosti od prejšnje seje. Izpostavil je zaključeno Šentjurjevo, ni pa mogel skriti razočaranja zaradi nizke udeležbe ekip mestnih četrti na prireditvi Šentjurčani Šentjurčanom ter skoraj katastrofalne udeležbe svetnikov in ostalih obiskovalcev na svečani akademiji, kjer so podelili priznanja najzaslužnejšim občanom in društvom. Jure Godler je predlagal, da bi akademijo na naslednjem Šentjurjevem prestavili na sam začetek te največje turistične prireditve pri nas ter da bi v pripravo naslednje vključili več novih ljudi s svežimi idejami. Pobude Pobudo, da naj se takoj pristopi k reševanju prometne črne točke na Cesti na kmetijsko šolo, pri stanovanjski hiši Varlečevih, je podal Godler. Na dejstva inoflče Insignije S sprejetjem Statuta MSŠ so mestni svetniki poleg proceduralnih pravil potrdili tudi nov grb, zastavo in himno - Ipavčevo pesem Slovenec sem. Grb mesta Šentjur bo podoba Svetega Jurija, prav tako bo ta grb vnesen tudi v zastavo mesta. S to odločitvijo so se ločile tudi mestne in občinske insignije. tem mestu se je zgodilo že več prometnih nesreč, ki so ogrožale celo tam stanujoče. Po krajši debati so se svetniki strinjali, da bo predsednik Štiglic v imenu MSŠ podal pobudo na seji občinskega sveta o premaknitvi krajevne table Šentjur nazaj na prejšnjo lokacijo. S tem bi omejili dovoljeno hitrost na ovinku na 50 km/h. Mira Jazbec je dala pobudo, da se uredi nasad okoli spomenika Franja Malgaja na Mestnem trgu. Ta že nekaj časa ni videl motike in grabelj in kazi podobo mesta. Branko Oset pa je svetoval, da naj se očistijo vsi peskolovi, saj so polni peska od zimskega posipavanja in niso sposobni odvajati večje količine vode ob neurjih. Sejo so svetniki po uri in pol zaključili in nadaljevali druženje v bolj neformalnem vzdušju. Investicije v Šentjurju 2012 Zagotovo najpomembnejša točka seje MSŠ je bil plan investicij po mestnih četrtih. Za njih je namenjenih v mestnem proračunu 119.500 EUR. Med pomembnejšimi investicijami je preplastitev dovozne ceste med bloki na Ul. Dušana Kvedra (10.000 EUR) ter ureditev nekaj parkirnih mest, ki jih bodo ponudili v odkup. Sanirali bodo Ulico talcev (22.000 EUR), izvedli rekonstrukcijo ulice Pod Rebrami (47.500 EUR) v Zgornjem trgu in Jerinove ulice (15.000 EUR) v Hruševcu ter podaljšali asfaltno prevleko na Kamenem od Uršiča do Zupanca (12.000 EUR). Večji poseg na Vrtni in Maistrovi ulici v Hruševcu so prestavili v drugo leto, saj se bo letos tam urejalo kanalizacijsko omrežje in edino smiselno je, da se cesta uredi potem. Na vseh investicijah pa bodo morali sodelovati s samoprispevki občani. V kolikor se občani, stanujoči ob teh cestah, s samoprispevkom ne bodo strinjali, se bodo izvedle druge še čakajoče investicije. Sanacija Ulice I. celjske čete je zaradi plazov in večjega posega prestavljena v leto 2013. Poleg večjih investicij bodo izvedli kar nekaj manjših, med drugim bodo postavili koške za odpadke in pasje iztrebke, podstavke in klopi ob sprehajalni poti ob Pešnici, sanirali bodo brv preko Ramenskega potoka ... (J. G.) Skupščina Zveze borcev NOB Drugi junijski ponedeljek se je v Gostišču Bohorč zbrala peščica članov Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja. Na skupščini, ki jo je vodil delovni predsednik Cveto Erjavec, so potrdili poročila krajevnih organizacij ter soglasno potrdili poročilo predsednika in finančno poročilo. Borčevski proračun iz leta v leto počasi pada. Celotnih prihodkov je manj kot 10.000 EUR, od tega Občina Šentjur prispeva slabih 3.000 EUR, ljubljanska ZZB pa 3.200 EUR. Sredstva so namenili za delovanje, nakup novih praporov, za prireditve, pogrebe ... Šentjursko združenje šteje 377 članov, od tega je še 47 borcev, katerih število pa iz leta v leto pada. Lani jih je umrlo kar 17. Predsednik Bogomir Ulbing je za zasluge podelil srebrno plaketo Petru Mlakarju in zlato plaketo Cvetu Erjavcu. Med besedo gostov je prisotne pozdravil tudi šentjurski župan in poudaril, da narod, ki ne pozna svoje lastne zgodovine, se težko sooča tudi s prihodnostjo. (J. G.) Cveto Erjavec je prejel zlato plaketo iz rok predstavnika slovenske Zveze združenj borcev. v Zašiljene iENTJUHSKE novjce Zašiljene iz Dobja Franc Leskovšek o spornem zapisu, ki ga je dodal po spominu v uradni zapisnik seje občinskega sveta Dobje: »Rekel sem, ampak sem bolj rekel v brk, ne sliši se razločno na magnetogramu...« Župan Leskovšek je odgovarjal Karlu Čadeju na vprašanje, kam se je zvozila ogromna količina zemlje: »Vozili so svojo zemljo proč, če so pa vozili tvojo, bi se pa takrat oglasil« O opravljenem delu izvajalca: »Tisto, kar je bilo plačano, je dokončano in ne bomo se tu prepucavali, gremo naprej...« O varčevalnih ukrepih: »Lahko zaposlimo na šoli, da bodo tri učiteljice v enem razredu, me nič ne moti, pa bomo tudi na občini še dve zaposlili, potem pa se tako ne moremo pogovarjati o razporejanju sredstev.« Karl Čadej o dogovorih z županom: »Marsikaj se lahko zmenimo, vsega pa se ne moremo.« O mešanem sadju: »Ne mešat hrušk in jabolk, to je vse sadje. Če zmešaš, je lahko podobno, pa to ni v redu.« O izgubljenem županskem mestu: »Bi bili radi v vaši koži, pa nismo mogli!« Ko župan toži občinski svet Tožba. Udarci pod pas na dobjanskem občinskem svetu kar ne pojenjajo. Piše: Jure Godler Na 12. seji občinskega sveta Dobje, prvi junijski četrtek, se je zapletlo že pri prvi resni točki dnevnega reda - zapisniku prejšnje seje. Protikorupcijska komisija je zaprosila občinsko upravo za zapisnik zadnje seje občinskega sveta, da preveri razpravo in sklepe o razrešitvi članice sveta OŠ Dobje Jožice Salobir. Občinska uprava je nepotrjen in nepodpisan zapisnik komisiji sicer poslala, dodan pa je bil dokaj neprimeren stavek, da je »kandidatka za ravnateljico Suzana Plemenitaš sestra naše svetnice Natalije Plemenitaš Fuchs«, kar naj bi bilo rečeno tudi na seji, a je po poslušanju magnetograma prejšnje seje župan Franc Leskovšek ugotovil, da takšen stavek, ki bi namigoval na sorodstveno razmerje, niti ni bil izrečen, a vseeno dodan v prepis zapisnika. Zato se je na seji seveda opravičil, stavek so izbrisali iz zapisnika, a škoda s poslanim nepotrjenim zapisnikom je bila že storjena. Brez proračuna Še bolj je razpravo razgrel Karl Čadej. Zanimalo ga je, zakaj cesta proti Lašam še ni urejena do konca. Z županom sta si izmenjala nekaj glasnih odgovorov o tem, kaj je bilo narejenega, kaj je predvideval projekt in kaj je bilo plačanega, a kakšen bistven zaključek ni sledil. Zapisnik 11. seje so vendarle sprejeli. Konec miru v sejni dvorani je povzročil Matej Gračner, ki je z dnevnega reda zahteval umik 13., 14. in 18. točke -poročilo predstavnice Centra za socialno delo v prvih dveh točkah zaradi neprispelega gradiva in obravnavo Proračuna 2012, ker je gradivo prišlo ob 22. uri ponoči in svetniki tega gradiva niso mogli primerno pregledati. Župan se je takoj strinjal z umikom prvih dveh točk, ker se je zaradi izostanka na seji opravičila tudi predstavnica CSD, nikakor pa ne z umikom proračuna. »Vse postavke v proračunu se znižujejo, le postavka župana se povečuje,« je dodal Gračner. Župan je bil presenečen, kako proračuna svetniki niso mogli prečitati v 10 urah. Po nekaj konfuznih izmenjavah mnenj in po eni uri in pol seje so svetniki zanimivo soglasno potrdili, da se umaknejo predlagane točke z dnevnega reda. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubic.martin@siol.net GSM: 041672302 krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 Kje je pismo? Župan Leskovšek je na Upravno sodišče naslovil tožbo zoper Občino Dobje - občinski svet in zahteval zadržanje akta o razrešitvi Jožice Salobir in izdajo začasne uredbe. Med drugim je v svoji tožbi zapisal, da je bila Salobirjeva razrešena zaradi nemoralnosti predstavnice, čemur je takoj nasprotoval Čadej in dodal, da je bila razrešena, ker ni glasovala v skladu s sklepi ustanovitelja. Svetnike pa je šokiralo dejstvo, da je Upravno sodišče na občino poslalo dopis, S dejstva novice Primanjkljaj vrtca Vrtec Dobje je že decembra 2012 naslovil na občino vlogo za pokritje bilančnega manjka. Revizija je ugotovila, da so prihodki iz naslova oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje previsoko izkazani za 8.914,55 EUR. Sredstva so bila nenamensko porabljena, kar je v nasprotju s 74. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. OŠ Dobje je pojasnila, da so bili v to prisiljeni, ker so morali pokriti razliko 14.699 EUR pri poslovanju vrtca zaradi prenizke cene. Svetniki so se strinjali, da se razlika 8.754 EUR pokrije iz proračuna. da v roku 30 dni pošlje vse spise, ki se nanašajo na to zadevo, ki pa se je čisto slučajno izgubilo za 20 dni. Plemenitaševa je potožila, da je župan namenoma zavlačeval in pisma ni pokazal nikomur ravno zato, da bi onemogočil toženim svetnikom primerno organizacijo in posvet z odvetniki, prav tako je za spremljanje tega postopka zadolžena Komisija za volitve in imenovanja in ne župan. Kdo ima pristojnost dvigovanja pošte, je zmotilo tudi Gračnerja in svetniki so na koncu burne razprave sprejeli sklep, da se od zdaj naprej pošta beleži in da jo lahko dvigujeta le zaposleni na občinski upravi in nihče drug. ŠENTJURSKE GEfZpS MARKETING Šentjurskih novic Oglašujte tam, kjer so ljudje! Nika Zorič 041677 561 Sola bo z mano postala prijaznejša Suzana Plemenitaš. Nova dobjanska ravnateljica. Pogovarjal seje: Jure Godler »Moje življenje se ves čas vrti okoli šole,« začenja pogovor Suzana Plemenitaš, nova ravnateljica OŠ Dobje. Je profesorica razrednega pouka, svetnica, v šolstvu dela 17 let. Približno toliko časa vodi Športni klub Dobje, v okviru katerega je 10 let organizirala letne in zimske počitniške programe za otroke okoliških šol. Od leta 2004 je bila multiplikatorka Zavoda za šolstvo in je izvajala seminarje za učitelje razrednega pouka, ki jih sedaj izvaja v okviru projekta e-šolstvo. Je urednica vzorčnih spletnih učilnic za 1. triletje na Sio portalu ter moderatorka spletne učilnice za razredni pouk. Piše in predstavlja strokovne članke na konferencah z mednarodno udeležbo. Seje »šolska vojna« končala? ► Šolska vojna je izraz, ki so si ga izmislili mediji. Diskurz, ki je pretirano ustvaril podobo o OŠ Dobje. Drži, da se je v Dobju zadnjih sedem let marsikaj dogajalo. Do problemov (in ne vojne) je začelo prihajati, ko se je politika začela vmešavati v delo šole. Na šoli sta dejansko nastala dva tabora, vodstvo ni naredilo ničesar, da bi se stanje izboljšalo. Klimo na šoli bom definitivno izboljšala, to je moja osnovna naloga. Zakaj ste se odločili kandidirati? ► Ker vem, da lahko na mestu ravnateljice na OŠ veliko naredim najprej za učence, nato za zaposlene in starše, v končni fazi pa tudi za Dobje. Sem komunikativna, pri delu kreativna, odgovorna, odločna, zanesljiva, nikoli mi ne zmanjka novih idej. Na novi poti nikoli ne vidim problemov. Če pride do njih, jih poskušam rešiti in ne polemiziram, zakaj je do njih prišlo. Katere novosti boste uvedli v šoli? ► Zagotovo bo z mano šola postala prijaznejša, bolj odprta za vse, ki sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu. Gradila bom na medsebojnih odnosih in strokovni rasti sodelavcev, kar se je v zadnjem času zanemarjalo. Zavedati se bomo morali, da so otroci najpomembnejši element vzgojno-izobraževalnega procesa. Tako sem že drugi dan sprejela v svoji pisarni devetošolce in jim podelila spričevala. Z županom sva se dogovorila za sprejem najuspešnejših devetošolcev, česar do sedaj v Dobju ni bilo. Pripravljam tudi racionalizacijo finančne porabe v šoli in vrtcu. Sliši se, da sedaj marsikateri učitelj trepeta za službo. ► Ljudje nehote velikokrat govorijo neumnosti. V Sloveniji v tem času veliko učiteljev trepeta za službo. Pa ne zato, ker je Suzana Plemenitaš postala ravnateljica v Dobju, temveč zato, ker se šole združujejo in ker ne vemo, kako dolgo bodo ostali normativi takšni, kot jih imamo. # aforizem nOViCe Občinske ceste bomo gradili na koncesijo. In kdo bo vse to plačal? (jmm) Blagovna, bodoči turistični biser? Anže Rezar, predsednik KS Blagovna. Blagovna. Pogovarjali smo se s predsednikom K5 Blagovna Anžetom Rezarjem. Pogovarjal seje: Zoran Borovšak Katere večje projekte ste izvedli v preteklem letu? V preteklem letu smo rekonstruirali in asfaltirali dve cesti ter v Primožu zgradili nov vodovod. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Lokarje smo pomagali pri nabavi motorne črpalke, Konjeniškemu društvu Blagovna pa pomagamo pri izgradnji večnamenskega prostora s konjušnico. V preteklem letu smo finančno podprli tudi obnovo strehe na cerkvi sv. Rozalije. Trenutno je naš največji projekt izgradnja novega večnamenskega igrišča v športnem parku, ki smo ga s pomočjo Športnega in mladinskega društva Blagovna dokončali v letošnjem letu. Katere projekte načrtujete v letu 2012? V letošnjem letu poleg rednega vzdrževanja infrastrukture in podpiranja delovanja društev načrtujemo še asfaltiranje treh odsekov cest z rekonstrukcijo mostu na Proseniškem. Izjemno dobro sodelujete z mladinskim društvom, osnovno šolo, folklorno skupino in prebivalci nasploh. Kako vam to uspeva? Za dobro in plodno sodelovanje sta vedno potrebni dve strani. Dokler bodo društva sestavljali prizadevni člani in dokler bodo v svetu KS sedeli ljudje, ki bodo imeli posluh za njihove dejavnosti, tako dolgo se nam ni treba bati, da bi sodelovanje zamrlo. Glede na to, da delovanje v društvih zahteva veliko prostovoljnega dela, smo lahko upravičeno ponosni na njihove dosežke in pri nas imamo dejavnih kar osem društev, ki si nesebično pomagajo tudi med seboj. Kako nam torej uspeva takšno dobro sodelovanje, bi lahko vsak odgovoril po svoje, moje mnenje pa je, da je za to zaslužna predvsem dobra baza, ki je takšno delovanje vzpostavila, nasledniki tako na eni kot na drugi strani pa se ga trudimo Izvor imena Krajevna skupnost Blagovna je najstarejša krajevna skupnost v Sloveniji, svoje ime pa je prevzela po graščini iz 17. stoletja. Lepa pokrajina je prepredena z mnogoterimi jezeri in polna kulturnih znamenitosti, med katerimi izstopajo cerkev Sv. Rozalije, partizanska bolnica Zima in Kuharjev mlin. ohranjati. Enaka zgodba je pri šoli, ki dobesedno živi s krajem in kraj živi z njo. Sicer se vedno najdejo posamezniki, ki tako delo KS kot delo društev kritizirajo, pri čemer je konstruktivna kritika dobrodošla in jo vzamemo na znanje, za ostale pa se trudimo, da nam ne vzamejo elana. Uredili ste športna igrišča. Kako ste prišli do potrebnih sredstev? Ker smo bili s pomočjo župana mag. Marka Diacija in Občine Šentjur uspešni na razpisu Fundacije za šport, smo v preteklem letu lahko začeli z gradnjo večnamenskega igrišča. Slednja je preko zunanjega izvajalca potekala v izvedbi ŠMD Blagovna, ki je večino sredstev zbral preko razpisov na Občini Šentjur in Fundaciji za šport, preostanek pa je prispevala KS in društvo samo preko raznih aktivnosti in donatorstev podjetij. Kakšno je vaše stališče do nove soseske Grajski log in ali se vam zdijo cene zemljišč primerne lokaciji? V KS podpiramo širjenje urbanih poselitvenih območij, dokler je le-to nadzorovano in ohranja pretežni del zelenih površin. Čeprav so cene nepremičnin v Sloveniji še vedno prenapihnjene, Grajski log odlikuje idilična lokacija, bližina avtoceste, Celja in Šentjurja ter komunalna popolna opremljenost zemljišč z urejenimi mejami. V trgovino se morajo vaši krajani voziti v Šentjur ali v Celje. Kakšna bi bila potencialna rešitev tega problema? Glede na to, da se tako Celje kot Šentjur s svojimi trgovskimi centri nahajata v naši neposredni bližini in ima danes vsaka hiša najmanj en avtomobil, v tem ne vidim nekega velikega problema. Pa četudi bi bila v bližini kakšna majhna vaška trgovina, osebno dvomim, če bi obstala, glede na to, da ljudje raje kupujejo v trgovskih centrih, kjer je neprimerno večja izbira. Kot vemo, je deponija sadre in deponija odpadkov velik kamen spotike. Ali v prihodnosti vidite kakšno možnost, da se ta problem reši? Kot član komisije Deponije za travnikom lahko povem, da redno pregledujemo stanje na njej. Na deponiji trenutno še odlagajo suho sadro, na tako pripravljen deponijski prostor pa se bo razgrnil sloj mineralnih tal za rast rastlin, s čimer se bo deponija zapolnila, zatravila in pogozdila ter tako povrnila naravni habitat. Prav tako se na deponiji redno izvajajo meritve koncentracij prašnih delcev v zraku, analize ® aforizem ni Iz občinske uprave zaupno sporočajo: občani, kot vedno! (jmm) Odličnjaki pri županu Že tradicionalno je župan Občine Šentjur povabil vse osnovnošolske odličnjake na sprejem na vrtu Ipavčeve hiše. Tokrat po kriteriju, ki je bil letos spremenjen. Pred leti je bil pogoj odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole, na aktivu ravnateljev Občine Šentjur pa so sprejeli nove kriterije. Uvedli so točkovanje, kjer največ točk prineseta zlato in srebrno priznanje. Po tem novem točkovanju je bilo na županov sprejem povabljenih kar 42 učencev, 38 so jih predlagale osnovne šole, dva učenca Glasbene šole in dva učenca kar obe šoli. »Najpomembnejša ocena je to, da boste znali svoje delo ceniti,« je v govoru poudaril župan mag. Marko Diaci. Odličnjakom je zaželel, da bi jih čim več svoje znanje in delo lahko našli doma in jih ne bi uka želja speljala drugam. Odličnjakom je zaigral kvartet dveh citrark Tajde Krajnc in Zale Hrastnik, na harmoniki Tomaž Tisel in na violončelu Iza Oblak. (J. G.) Letošnjih jagod na smetani je bilo kar 42. teh meritev pa pokažejo, da zaradi prisotnosti deponije naše okolje ni bistveno bolj obremenjeno s prašnimi delci kot v drugih območjih z večjo poseljenostjo v Sloveniji. Ker pa kljub temu ne moremo mimo tega, da vendarle gre za poseg v okolje, pa moramo poudariti, da so bile s strani CC zato v rednih letnih presledkih izplačane finančne odškodnine, ki jih je KS porabila za vlaganje v okolico in infrastrukturo na vplivnem območju. Kako bi komentirali rezultate kanadskega inštituta AcmeLabs, ki dokazujejo visoko vsebnost talija, zdravju zelo nevarne težke kovine, v sadri? Inštitut ACME Labs je specializiran za geološke in ne ekološke meritve, kar so na samem inštitutu tudi poudarili. Medtem ko geologi iščejo ekonomsko zanimive količine plemenitih kovin, kar pomeni, da se pogovarjajo o visokih, praviloma nekaj deset odstotnih koncentracijah, se ekologi ukvarjajo s spremljanjem prisotnosti elementov v nekaj milijoninkah. Ker gre za različna koncentracijska območja, se za oba primera uporabljajo povsem drugačne analitske metode. In če se ne, so napake pri določitvah lahko zelo velike, v posledici česar lahko pride tudi do napačne interpretacije rezultatov. Seveda se zavedamo, da je CC kemična industrija in da brez minimalnega vpliva na okolje kljub vsem sprejetim okoljevarstvenim ukrepom vendarle ne gre. Kljub temu pa je potrebno poudariti, da se je raven vpliva na okolje vse od osamosvojitve Slovenije, ko smo začeli slediti evropski okoljski politiki, bistveno zmanjšala. Tako so analize meritev, izvedene v laboratorijih, pristojnih za ekološke meritve, pokazale, da je talij povsod pod mejo določljivosti, kadmij pa na meji zaznavnosti. Poleg tega pa v današnjem času svetovne gospodarske krize ne moremo mimo tega, da ne bi na CC pogledali tudi kot na dobro stoječe podjetje, ki predstavlja vsakdanji kruh več kot tisočim iz Celjske regije. Kje vse še Blagovna skriva neizkoriščene potenciale? Blagovna skriva velik potencial predvsem v turizmu; njena razgibana pokrajina ponuja pestre pohodniške poti z ogledom naših največjih kulturnih znamenitosti, obnovitev sodelovanja z Ribiško družino Celje pa bi lahko znova obudila rekreacijski ribolov. Cesta Koštomaj-Klepej-Jager 480 m bo na vrsti letos. Piknik šentjurskih upokojencev Kljub deževnemu dnevu so šentjurski upokojenci 9. junija pripravili srečanje s piknikom na Planinskem domu na Resevni. Piknik pod dežniki je bil pravi pokazatelj lastnosti generacije, ki je v izrednih razmerah gradila svobodno in socialno družbo delovnih ljudi. Stane Zupanc, predsednik DU Šentjur, je v svojem govoru poudaril, da si tudi upokojenci zaslužijo spoštovanje in da morajo biti zaščiteni v času recesije. Glede na njihovo minulo delo si nikakor ne morejo dovoliti, da so strošek te družbe. Podžupan Robert Polnar in predsednik PZDU Emil Hedžet sta prav tako spregovorila o zaščiti starejše generacije. Na dobro organiziranem »žuru«, ob dobri hrani in dobri glasbi harmonikarja Gašperja so peli tudi pesmi iz časov »Še pomnite, tovariši?« kot izraz nostalgije, ko je poštenost in solidarnost še kaj veljala. (Tea Devin, V. Aužner) Urejena pot na Sv. Uršulo Brez prizadevnosti posameznikov bi bilo urejenih veliko manj cest. Tričetrt kilometra. Toliko je dolg nov asfaltirani odsek v vaški skupnosti Šedina v Dramljah. Piše: Jure Godler Zadnja majska sobota je bil velik dan za krajane Šedine, saj so na slovesnosti predali uporabi 754 m dolg odsek proti Sv. Uršuli. Vrednost celotnega projekta je znašala dobrih 81.000 EUR. Občina Šentjur je primaknila za asfaltno prevleko 39.000 EUR, prav toliko pa so zbrali iz prostovoljnih prispevkov, ostalih nekaj tisočakov pa je primaknila še Krajevna skupnost Dramlje. Večino projekta so izvedli konec lanskega leta, letos spomladi pa so uredili še brežine. Za soglasja med uporabniki je poskrbel Gradbeni odbor Šedina (GO), ki je opravil dokaj težko nalogo s pridobivanjem soglasij in pobiranjem prispevkov. Za to so potrebovali kar sto obiskov pri domačinih, odposlali pa so 400 dopisov. Nadzorovali so tudi potek dela izvajalca. Cest ne bo zmanjkalo Na slovesni predaji ceste v uporabo se je zbralo preko 100 obiskovalcev. Primož Laubič, vodja GO, je kronološko predstavil gradnjo te ceste. »Za 99 % uporabnikov to ni končna cesta, torej do naših domov, vikendov in zidanic je še na stotine metrov cest, ki jih bo potrebno že v bližnji ali malo manj bližnji prihodnosti obnoviti. Dobro se zavedamo, da brez naših vlaganj iz tega ne bo nič. Dejstvo je, da tukajšnji uporabniki za sofinanciranje cest namenimo povprečno več denarja kot drugje,« je v svojem govoru izpostavil Laubič. Izpostavil je tudi težko prevozno hribovito cesto v Vodulah Mast-nak-Matjašič, kjer so uporabniki vedno finančno in udarniško podprli modernizacije in obnove cest, njihova cesta pa je še vedno »gola in bosa«, in okrcal predstavnike KS Dramlje, ki za to cesto vedno najdejo izgovore. Upokojenci so se kljub slabemu vremenu poveselili in zaplesali. Ljudje potrebujejo liberalno opcijo Hruševljani najbolj športni 05 Hruševec je zmagala tudi z najboljšo internetno stranjo. Letno srečanje. Tradicionalno so se srečali člani in simpatizerji LDS, tokrat na Resevni. Piše: Jure Godler Liberalne demokratke in demokrati so se tokrat že tradicionalno, dvajsetič, udeležili letnega srečanja. Tokrat so si svoj pohod po občini obarvali resevniško. Zbrali so se v Hruševcu in prvi postanek opravili pri Ferleževem mlinu, kjer je lastnik Karol Ferlež zbranim pokazal, kako so nekdaj mleli pšenico in kako napredna je bila ta tehnologija takrat, ter predstavitev popestril z marsikatero zgodbo. Pokazal je tudi staro zajetje izpred 2. svetovne vojne. Cilj Resevna Okoli 20 pohodnikov je svojo pot nadaljevalo na vrh šentjurskega očaka in si po poti ogledalo še marsikatero znamenitost, med drugim tudi mesto, kjer je stal grad Ploštajn in kjer so nekoč klesali mlinske kamne. Ob spomeniku padlim borcem na Resevni so prižgali še svečko in pohod zaključili s piknikom na Planinskem domu. Zbrane je nagovoril tudi predsednik območnega odbora LDS Šentjur Jožef Artnak. Izrazil je zadovoljstvo nad številom udeležencev, kar je znak, da je široko jedro liberalno mislečih ljudi še vedno prisotno. »Trdno jedro šentjurskih liberalnih demokratov ostaja skupaj in z nami bo potrebno v prihodnje še zelo resno računati, kajti zoperstaviti se je treba določenim tako ideološkim razdvajanjem ljudi ter malodušju in jim, tudi v našem lokalnem okolju, ponuditi predvsem programsko perspektivo, razvoj in s tem tudi optimizem. Več kot dovolj imamo namreč neprestanega tarnanja in opravičevanja marsičesa slabega okoli nas na raznih nivojih z izgovori o varčevanju in krizi,« je še poudaril Artnak. Srečanje so sklenili pozno ponoči. Na podlagi sprejetega Letnega programa športa 2011, potrjenega Letnega delovnega načrta 2011, podpisane pogodbe za sofinanciranje ter na podlagi nagradnih natečajev je Zavod za šport Republike Slovenije Planica izbral najbolj športni vrtec, osnovno šolo, osnovno šolo s prilagojenim programom in srednjo šolo. Poleg teh kriterijev so bili upoštevani kriteriji za najboljšo spletno stran, najboljšo športno fotografijo v digitalni tehniki in najboljše šolsko glasilo s športno tematiko. Za najbolj športno osnovno šolo sta bili izbrani dve šoli: OŠ Brežice in OŠ Hruševec Šentjur z enakim številom osvojenih točk v konkurenci 21 osnovnih šol. Spletno stran OŠ Hruševec so ocenili za najboljšo. »Vsekakor velja priznanje našim profesorjem in še posebej Claudii Rabuza za opravljeno delo. Učenci so dobili pestrost in veliko količino programov ter raznih športnih dogodkov. Tako da lahko vsak naš učenec najde nekaj za sebe,« je priznanje komentiral Robert Gajšek, ravnatelj šole. »Za urejanje spletnih strani je zelo pomembno imeti dnevno sveže informacije, drugače spletna stran zamre. Držimo se tega, da dnevno objavimo vsaj eno novico in s tem obveščamo starše, učence in druge, ki jih zanima naša aktivnost,« je dodal Gajšek. Letos je OŠ Hruševec Šentjur organizirala tudi nekaj odmevnih prireditev, med drugimi tudi mednarodno prvenstvo v robotiki, državno prvenstvu v šahu in občinski, regijski in državni festival plesa ŠPF. # aforizem ‘novice Plemenita Suzana je zapela: »Le joči, Vinko, pod menoj.« (jmm) V Ferleževem mlinu so liberalci preizkusili tudi ročno tehniko mletja pšeničnih zrn. sčAščičmfhfa p Jana je lo (et vpetek,29.junija o917. uri animacijskijprogram za otroke Občina ima sposobne ljudi in njihov potencial je treba izkoristiti Prioritetna bi morala biti energetska obnova in sanacija OŠ Dramlje. Štefanija Kramaršek. Diplomirana inženirka prometa, zaposlena v zavarovalništvu in občinska svetnica SDS. Je poročena in mati dveh šoloobveznih otrok, osnovnošolca in gimnazijke. Po horoskopu strelka, ljubiteljica zimskih športov, smučanja in drsanja, ljubiteljica gora. Uživa in živi z naravo. Zelo rada vrtnari in skrbi za domačo zelenjavo, sadje, pa tudi nekaj zdravilnih zelišč se najde na njenem vrtu. Kako bi opisali delo občinske svetnice? ► Ljudje pravzaprav nimamo prave predstave o delu občinskih svetnikov. Preden sem nastopila mesto občinske svetnice, sem bila en mandat vključena v delo krajevne skupnosti kot svetnica vaške skupnosti. Spoznala sem precej stvari, kar mi je bilo v pomoč, a še zdaleč ne dovolj za delo v občinskem svetu. Potrebno si je pridobiti širok spekter znanja in se poglobiti v gradivo občinskih sej, kajti le tako lahko aktivno sodeluješ v razpravah in sprejemanju sklepov občinskega sveta. Čas in izkušnje prinesejo svoje. Občinski svetniki, ki imajo za sabo daljši staž, so v prednosti, saj takoj prepoznajo pasti. Lahko svetnica v opozicijski stranki vpliva na dogajanje v občini? Kako? ► Opozicija lahko sprejme svoj položaj kot nemoč in čas počitka ali pa aktivno sodeluje in glasno opozarja na nepravilnosti, kršitve ali napačne razlage določenih členov zakona. Dobra in aktivna opozicija, kar stranka SDS vsekakor je, lahko z argumenti podkrepi svoje zahteve in seznanja jasnost z nepravilnostmi. Tu odigrate pomembno vlogo tudi mediji, saj lahko poročate nepristransko ali pa močno pristransko. Ste med tistimi svetniki, ki redko stopite za govornico. Zakaj? ► Naprej je potrebno razčisti pojem redko. Za nekoga je redko razpravljati o dveh točkah dnevnega reda izmed osmih, za nekoga je redko razpravljati na vsaki tretji seji. To je relativni pojem. Če preverite na zvočnih posnetkih sej ali v zapisnikih, boste ugotovili, da razpravljam tako rekoč na vsaki seji, vendar o stvareh, ki jih predelam, se poglobim in imam dokaze o nasprotnem učinku, kot nas prepričujejo predlagatelji. Razpravljam tudi o stvareh, kjer želim dodatne odgovore strokovnih služb. Res pa nimam razprave zaradi razprave ali zato, da bi me opazili mediji. Naštela vam bom tudi pobude, dane občinskemu svetu z moje strani, ker ste jih očitno spregledali: pobuda za oskrbo s trgovinsko dejavnostjo v Dramljah, ureditev izvoza z avtoceste, ureditev preddverja občinske stavbe, sanacija plazu Zagaj-Ponikva ter ureditev vaškega jedra v Dramljah. Kako bi po enem letu ocenili delovanje občinske uprave in župana mag. Marka Diacija? Nam lahko zaupate dobre in slabe lastnosti? ► Občinska uprava mora delovati v skladu z veljavno zakonodajo in verjamem, da tako tudi deluje. Mislim, da zaposleni vestno opravljajo svoje delo in so strokovno podkovani. Včasih jim dodatno delo naložimo občinski svetniki, ki želimo podrobnejšo razlago ali analizo obstoječega stanja. Edina slaba stran je pošiljanje gradiva za seje občinskega sveta zadnji možni dan, ki je določen v poslovniku. Bojim se, da člani odborov ali komisij, ki niso člani občinskega sveta, prejmejo gradivo tik pred zdajci. Kar se tiče župana, me je v mojih pričakovanjih nekoliko razočaral. Vedno se mi je zdelo, da mora biti župan oseba z velikim srcem, pozitivna, povezovalna, sposobna odpuščanja, kot bi rekli, oče vseh občanov. Žal na sejah dostikrat slišimo očitke na račun preteklosti, četudi je novi svetniki nismo soustvarjali. Staro, ki je bilo včasih slabo in narobe, je danes prav. Kaj bi spremenili ali uvedli takoj, če bi bili županja Šentjurja? ► Verjetno bi se lotila zunanjih sodelavcev, s katerimi ima občina sklenjeno pogodbo in jim mesečno plačuje za izdelavo raznih mnenj. Pa ne mislim, da so te agencije slabe, samo občina ima zaposlene sposobne ljudi in izkoristiti je potrebno njihov potencial in s tem povečati pripadnost občini. Istočasno bi to pomenilo finančni prihranek. Zaključni račun za leto 2011 je bil sprejet brez rebalansa. Gre za odlično planiranje ali kaj drugega? ► Zaključni račun je tak, kot je, in pri tem se ne da nič spremeniti. Razhajanja med planiranimi sredstvi in realizacijo so bila predmet razprave. Izkazalo seje, daje bil komunalni prispevek prehitro oziroma nepremišljeno znižan in realizacija iz tega naslova vse prej kot odlična. Razhajanja gredo tudi na račun planiranih in porabljenih sredstev za center Gustav in še bi lahko naštevali. Kot kaže, bomo podelili čez 20 milijonov evrov vredno koncesijo za redno vzdrževanje lokalne cestne mreže in investicijsko Prav lepo je res na deželi Novi katalog bo dostopen v turistično-informacijskih centrih. vzdrževanje cest. Kako ocenjujete ta pomemben korak? ► Podelitev koncesije v vednosti 20 milijonov evrov ni mačji kašelj. Vendar je tu potrebno poudariti, da gre za javno-zasebno partnerstvo, kjer občina za ta denar pridobi investicijsko obnovo lokalnih cest v dolžini 53,9 km ter redno letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest v dolžini okoli 160 km. Obnova cest mora biti narejena v prvih petih letih. Občina glede na proračun ne bi bila zmožna sanirati cest v takšnem obsegu in v tako kratkem časovnem obdobju. Pri tem se moramo zavedati odgovornosti, ki jo sprejemamo dejansko za naslednje mandatno obdobje. S koncesijo se bomo zavezali, da bomo koncesionarju na leto zagotovili skoraj 1,2 milijona evrov ... ► Odlok o koncesiji je bil obdelan na vseh odborih, komisijah, Opozicija lahko sprejme svoj položaj kot nemoč in čas počitka ali pa aktivno sodeluje in glasno opozarja na nepravilnosti, kršitve ali napačne razlage določenih členov zakona. temeljito na prvi obravnavi občinskega sveta, podane so bile pripombe, nekatere izmed njih so bile tudi akceptirane. V kolikor bodo jasno podani še razpisni pogoji, natančno napisna koncesijska pogodba ter temeljito opravljeno delo komisije pri izboru koncesionarja, bi moral biti to projekt, ki bo prinesel občini Šentjur samo dobro. Še enkrat pa poudarjam, kot sem že v razpravi na občinskem svetu, da samo pogodba, ki je jasna in ima dobre temelje, lahko traja in je koristna za naše občane. Ali v SDS načeloma glasujete kot vaš predsednik Jože Korže? Ali sklepe prej predebatirate in se poenotite? ► V političnih strankah se praviloma združujemo ljudje zelo podobnih interesov in zaradi tega gledamo na stvari zelo podobno. Za moje pojme je to temelj osnovne politične kulture, ne pa posledica kakršnihkoli pritiskov znotraj svetniške skupine. Gradivo vedno predelamo individualno, nato sledi še skupinska razprava. Tu se izlušči bistvo, ki ga vsak z lahkoto prepozna in posledično glasuje po svoji vesti in prepričanju. Katera investicija v občini bi po vašem mnenju morala biti prioritetna? ► Morda se bo zdelo lokalno usmerjeno, vendar mislim, da je energetska obnova in sanacija Osnovne šole Dramlje na prvem mestu. Tu gre za varnost naših otrok. Šola ima salonitno kritino, ki pušča in je vprašljiva z ekološke plati in zdravju škodljiva. Potem so tu zastarela okna, ki ne tesnijo, ne ščitijo pred mrazom in so energetsko potratna. Zaradi neustreznega zunanjega plašča stavbe je posledično poraba energije za ogrevanje pregrešno visoka. Da telovadnice niti ne omenjam, saj je zaradi svoje dotrajanosti športno-rekreacijska varnost v njej vprašljiva. Kdaj se bodo začela dela? ► Začetek del je planiran v juniju 2013. Čez poletje oziroma na jesen naj bi se zaključila zunanja dela, nato sledi notranjost. Vrnitev otrok v nove prostore je predvidena po zimskih počitnicah 2014. Ves potek del je odvisen od izvajalcev in razpoložljivih sredstev. Po besedah župana bo potrebno dosledno upoštevati zastavljene roke za dokončanje tega projekta, saj so v ozadju soudeležena sredstva Eko sklada. Je turizem v občini razvit ali potrebuje svež veter v jadra? Kje so še neizkoriščeni potenciali? ► Turizem j e šibka točka občine. Že v preteklem obdobju smo bili priča številnim poskusom zagona tega, vendar brez pravega uspeha. Kljub nekaterim zaznavnim premikom v zadnjem času lahko mirno rečem, da je turizem v Šentjurju na žalost še vedno v slepi ulici. Danes je prihodnost le še v ekoturizmu, njegovi dobri organiziranosti, prepoznavnosti in skrbi za oglaševanje in trženje tega. # aforizem nOV|Ce Kozjanskim ravnateljem se tresejo hlače. Kar po vrsti jih zamenjujejo ravnateljice, (jmm) Katalog. 45 turističnih kmetij sedaj v zbranih v eni publikaciji. Piše: Jure Godler Na javni poziv Lokalne akcijske skupine (LAS) »Od Pohorja do Bohorja« se je odzvala tudi samostojna podjetnica Marijana Novak, skupaj s partnerjem -Hišo s tradicijo Zdolšek 1824 s Ponikve. Njun projekt je bil uvrščen med projekte, ki jih sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Na novinarski konferenci so predstavili projekt »Prav lepo je res na deželi«, ki je bil ocenjen na 42.890 EUR, izvajalcu in partnerju pa je bilo dodeljenih 11.601 EUR. Katalog kmetij Projekt, ki je trajal od junija 2011 do maja 2012, je že drugi podoben projekt Novakove. V prvem katalogu, ki ga je izdala, je bilo predstavljenih 28 turističnih kmetij, v letošnjem pa že 45. Natisnjen je bil v 11.000 izvodih in poleg slovenščine še v štirih različnih jezikih: angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem. Naslov kataloga je del slovenske ljudske pesmi. Namen izdaje kataloga je promocija kmetijstva in povečevanje zaposlitev na deželi. Na novinarski konferenci so bili poleg Novakove povabljeni še Staška Buser s Šolskega centra Šentjur in predsednica LAS, direktorica Razvojne agencije LAS Upravljavec LAS je Razvojna agencija Kozjansko, obsega pa območja sedmih občin: Šentjur, Dobrna, Vitanje, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in Dobje. Ta skupina obstaja že od leta 2008 in je skupaj prijavila več kot 80 projektov, v skupni vrednosti 823.000 EUR, iz EU pa so za to prejeli 500.000 EUR. Do konca leta 2013 imajo na voljo 377.000 EUR sredstev. Kozjansko Andreja Smolej in predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Mišja. Potrebna je promocija »V času, ko je država skrčila investicijska sredstva za 53 %, so dobrodošla vsaka promocijska sredstva,«, je svoj pogled začel župan Podčetrtka Mišja. Dodal je, da pogreša katalog v ruskem jeziku. Poudaril je, da ni dovolj, da se je katalog samo izdal, temveč bi moral biti tako v Berlinu kot v Moskvi in drugod, od koder prihajajo gostje. Pobaral je tudi predstavljene predstavnike kmetij, da naj poskrbijo za samopromocijo in ne puščajo kataloga ležati v prahu nekje na podstrešju. Žal pa je iz tega kataloga izpadla marsikatera kmetija, kar pa je Novakova obrazložila, da bo potrebno brati medije in spletne strani ter se prijavljati na javni poziv. Ceneje kol v 2007 in dražje kot v 2011? Trgovine Jager Trgovina pri Wiharju Hofer y io% KEA -l 19% Mercator j 19% Lidl 23% Spir 25% 056 556 10% 15% 20% 25% 3056 Kupci se za najljubšo trgovino odločajo na podlagi prijaznosti trgovcev, bližine doma in velikega parkirnega prostora, (vir www.sentjur.net) Primerjava cen. V juniju smo se podali v šentjurske trgovine z živili, z namenom ugotoviti, pri kom lahko prihranimo kakšen evro. Piše: Zoran Borovšak Za primerjavo smo izbrali nekaj najosnovnejših prehrambenih živil, kot so kruh, olje, sir, moka, sladkor in mleko. Najpomembnejši pogoj, ki smo si ga postavili, je bil ta, da iščemo vedno najcenejši izdelek, zanemarjajoč dejstvo, da najcenejše še zdaleč ni najbolj kvalitetno. Osnovna mera je bil kilogram oz. liter. Tako smo iskali kilogram najcenejšega kruha, sira, sladkorja in moke TIP 500, liter kateregakoli jedilnega olja ter trajnega mleka s 3,5 % mlečne maščobe. Upoštevali smo tudi trenutne prodajne akcije, nismo pa upoštevali količinskih popustov, kot je olje v 5-litrski embalaži ipd. S šentjurskimi veletrgovci z živili Spar, Trgovine KEA, Lidl, Hofer, Mercator in Trgovine Jager smo najprej navezali stik preko elektronske pošte. Na naše veliko presenečenje so nam kar štirje prijazno poslali cenik želenih izdelkov. Pri Jagru smo dobili e-pošto zavrnjeno - na spletu objavljen elektronski naslov naj ne bi obstajal, pri Šparu pa smo zaman čakali odgovor in se v trgovino podali kar sami. Vse cene smo kasneje še preverili. Najcenejši Cene vseh izdelkov so razmeroma primerljive. Najcenejši kruh dobimo v Hoferju za 0,69 EUR. Od naslednjega najcenejšega je cenejši za kar 30 centov. Pri olju je razlika med najcenejšim in naj dražjim le 20 centov. Najcenejšega najdemo v trgovini KEA, najdražjega pa v trgovini Jager. Cene mleka se pri trgovcih ne razlikujejo preveč. Hofer, Lidl in Spar ga ponujajo za 63 centov, KEA in Jager pa sta z 69 centi naj dražja. Cene moke so, razen v Šparu, kjer jo prodajajo za 55 centov, v vseh ostalih trgovinah 49 centov. Tudi pri sladkorju je bila razlika med najcenejšim v trgovini KEA za 0,99 EUR in najdražjim v Mercatorju le 10 centov. Največje razlike so, tako kot lani, v cenah sira. Najcenejši sir v akciji je bil v trgovini KEA, zanj bi morali odšteti 3,95 EUR, najdražji pa v Mercatorju in Jagru. Zanj je bilo treba odšteti 4,99 EUR. Letos bi tako za najcenejšo košarico živil v trgovini KEA odšteli 8,50 EUR, za naj dražjo v Jagru pa 9,82 EUR. Če bi v vsaki trgovini kupili naj cenejši artikel, bi nas košarica stala 8,14 EUR, kar je le 36 centov ceneje, kot če vse kupimo v najcenejši trgovini. Za primerjavo, lani bi za košarico absolutno najcenejših izdelkov odšteli le 7,60 EUR. Kupujemo dosti dražje? Za najcenejšo košarico smo tako letos odšteli skoraj pol evra več kot v letu 2011 (8,08 EUR) in 8 centov več kot leta 2007 (8,42 EUR). Cena naj dražje košarice je prav tako v letošnjem letu najvišja. Od lanske za kar 1,12 EUR, od tiste iz leta 2007 pa za 41 centov. V primerjavi iz leta 2011 je bil najdražji trgovec Mercator, letos pa je to vlogo prevzel Jager. Najcenejša lanska sta bila Lidl in KEA, letos pa je slednja na prvem mestu ostala sama in Lidl prehitela za kar 75 centov. KEA je najcenejšo košarico sestavila predvsem zaradi res nizke cene sira. Če ga v naši raziskavi ne bi upoštevali, bi razmerje bilo čisto drugačno, takrat bi najcenejšo košarico sestavil Hofer. Komentar Raziskava trga z živili je pokazala, da so cene primerljive. Razlika med ceno košarice pri najcenejšem in najdražjem trgovcu se je od preteklega leta sicer povečala za več kot enkrat (iz 60 centov na 1,32 EUR). Opazili smo tudi, da je za stranke od cen še vedno pomembnejša cela paleta drugih dejavnikov, kot so postrežba in prijaznost trgovcev ter dostopnost objekta in dovolj velik parkirni prostor. Prav tako se potrošnikom zdi pomembna pestra ponudba in kvaliteta samih živil. Prav tako pri obiskovanju trgovin velja star slovenski pregovor »Navada je železna srajca«, ki se ga Šentjurčani pri tem nujnem opravilu zelo držimo. dejstva notflce Kvaliteta izdelkov V Mercatorju so nas prijazno opomnili na nekaj težav pri tovrstnih primerjavah, od tega, da se primerjajo le posamezni izdelki ter upoštevajo akcije in različni tipi trgovcev. V Mercartorju imajo resne zadrške pri primerjavi cen, saj lahko kupci pri tem dobijo napačno sporočilo. Kupci pa naj ne pozabijo tudi na razne ugodnosti članov klubov, druge ugodnosti in popuste. dejstva novlce KRUH MLEKO OLJE SIR MOKA SLADKOR SKUPAJ KOŠARICA 2007 2011 2012 2007 2011 2012 2007 2011 2012 2007 2011 2012 2007 2011 2012 2007 2011 2012 2007 2011 2012 HOFER o,99 1,15 0,69 0,69 0,58 0,63 1,00 1,29 1,44 4,97 4,27 4,67 0,45 0,49 0,49 0,79 0,84 1,05 9,05 8,62 8,97 SPAR o,95 0,96 1,09 0,59 0,63 0,63 1,04 1,19 1,44 5,48 4,49 4,49 0,55 0,39 0,55 o,79 0,77 1,05 941 8,43 9,25 JAGER 1,04 0,89 0,99 0,85 0,75 0,69 1,00 1,39 1,59 4,89 3,99 4,99 0,71 0,79 0,49 0,79 0,82 1,07 9A3 8,63 9,82 KEA 1,04 0,99 0,99 0,69 0,63 0,69 1,00 1,39 1,39 4,69 3,89 3,95 o,39 0,39 0,49 0,79 0,79 0,99 8,54 8,08 8,50 LIDL o,99 1,15 1,15 0,59 0,59 0,63 0,738 1,19 1,44 4,70 3,99 4,49 o,45 0,39 0,49 0,79 0,77 1,05 8,418 8,08 9.25 MERCATOR 1,26 0,78 0,99 0,65 0,64 0,64 0,83 1,34 1,54 5A9 4,69 4,99 o,57 0,39 0,49 0,83 0,84 1,09 8,85 8,68 9.74 naroinik: LDS Šentjur Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, de oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boste last! (F. Prešeren) t Občine Šentjur in Občinski oauu r3 o n a) S? o m ii "O Od 11. junij a ost tlačila na 12 obrokov, Ležišče iz lateksa Variant Clean Cool Srednje mehko Mehko Trdo Srednje mehko Trdo Mehko Srednje mehko Cona 1 Cona 2 Cona 3 Cona 4 7-consko ležišče nudi pravilno podporo hrbtenici in celemu telesu Trdota lateks ležišča CleanCool je različna v 7 predelih oziroma conah. Različne trdote posameznih predelov ležišča zagotavljajo, daje telo pravilno podprto. Tako ima vaša hrbtenica obliko ravne črte in pravilen fiziološki položaj. Največja trdota ležišča v ledvenem predelu (cona 3,5) Telo v ledvenem predelu potrebuje največjo oporo, zato mora biti ležišče na tem mestu najtrše. Srednja trdota ležišča v predelu glave, bokov in nog (cone 1,4, 7) V predelu glave, bokov in nog potrebuje telo srednje čvrsto oporo, zato je ležišče na tem mestu srednje mehko. Najmanjša trdota ležišča v predelu ramen (cona 2,6) Naj večji pritiski telesa na ležišče so v območju ramen, zato mora biti trdota ležišča v tem predelu najmanjša. Ležišče iz naravnega lateksa - brez kovinskih vzmeti Pomembna prednost lateksa je, da v jedru nima nobenih kovinskih vzmeti, saj zanje ni nikakršne potrebe, ker je predelani naravni kavčuk - lateks dovolj prožen in nudi hrbtenici in celemu telesu konstantno oporo po vsej dolžini. Lateks je prijeten na otip, deluje antibakterijsko in antistatično ter ne zagotavlja ugodnega okolja za razvoj pršic. Informativni izračun plačila s kreditom 1,2,3! za ležišče dimenzije 80 x 200 cm 31,91 € ob naročilu 25,88 € x 12 mesečnih obrokov Strošek odobritve in zavarovanja kredita je pri izračunu že pripisan k znesku kredita. Vesna iz Vitapurja svetuje: »Pravilen položaj vratnega dela hrbtenice in odpravo bolečin boste dosegli z anatomskim vzglavnikom. Anatomska oblika pravilno podpre vaš vrat, tako ima hrbtenica od vratu naprej raven položaj. Priporočamo anatomski vzglavnik iz lateksa - Medical!« Anatomski vzglavnik Medical Dimenzija: Redna cena: Akcijska cena: Redna cena: 50 x 37 cm 69,90 € 59,90 € -1,08 € Vzglavniki iz lateksa se ne posedajo, temveč ohranjajo svojo obliko in prožnost. Sc ne drobijo v prah in so antialergijski. Cona 6 Cona 7 Pralna prevleka Clean Cool zagotavlja čistočo in svežino Prevleka ležišča Clean Cool deluje na podoben način kot aktivno perilo ali t.i. »švic majčke«. Vlago in pot hitro posuši in vam zagotovi prijetnejši spanec. Ležišče je po površini suho, kar zagotavlja popolno antibakterijsko in antialergijsko zaščito. Prevleka je pralna v pralnem stroju, kar pomeni, da lahko zagotovite svežino in higieno ležišča kadarkoli želite. 1 Brezplačna dostava in montaža ležišča. Naši svetovalci so vam na voljo na (03) 757 14 40. Dimenzija: Redna cena: Akcijska cena: Vračilo na račun: 80 x 200 cm 569,90 € 319,14 € -12,00 € 90 x 190 cm 579,90 € 324,74 € -12,00 € 90x200 cm 599,90 € 335,94 € -12,00 € 120x200 cm 769,90 € 431,14 € -12,00 € Poletna svilena odeja Isola Drugačen občutek mehkobe, lahkotnosti in prilagodljivosti kot ste ga poznali pri odejah do sedaj... Svilena tančica lahkotno zaobjame vaše telo V odeji so le naj finejše niti mulberry svile. Nežne niti so prepredene v lahkotno tančico, ki zaobjame vaše telo kot druga koža. Prilagodljivost in mehkoba sta drugačni, kot pri vseh ostalih odejah. Odejo lahko brez obveznosti preizkušate 14 dni! Miren spanec brez potenja Svilo odlikuje naravna visoka zračnost in sposobnost reguliranja toplote. Dejstvo je, da se telo ponoči ohlaja. Svila vas greje, ko vas zebe in vas hladi, ko vam je vroče. S tem pomaga preprečevati potenje. Poletje brez kihanja in alergije na pršice Svila je naravno antialergena in negostoljubna pršicam. Priporočajo jo ljudem z alergijami in astmatikom. Dimenzija: Redna cena: Akcijska cena: Vračilo na račun: 140 x 200 cm 114,90 € 104,90 € -2,85 € 140 x 220 cm 129,90 € 116,90 € -2,85 € 200 x 200 cm 169,90 € 152,90 € -2,85 € 250 x 200 cm 204,90 € 184,90 € -2,85 € Z jacquardnim vzorcem tudi čudovita na pogled Pri odeji Isola se pozna naša skrb za detajle. Čudovita bela odeja, je obogatena z jacquardnim vzorcem in ima tanek zlat rob, ki ji daje prestižen videz. Na voljo tudi dimenziji 155 x 220 cm in 200 x 220 cm. Zunanje blago: 100% bombaž visoke kakovosti Polnilo: 100% naravna svila v plasteh, 200 g/m2 Vzdrževanje: Priporočamo zračenje. Suho čiščenje Bombažna posteljnina Verona z jacquardnim vzorcem Svežina naravnega bombaža in popolne beline Posteljnina Verona iz 100% bombaža bo v vašo spalnico poleti prinesla svežino, saj bombaž v vročih poletnih nočeh diha in daje občutek hladu. Priljubljen jacqurdni vzorec tudi na posteljnini Jacquardni vzorec na svileni odeji Isola je postal zelo priljubljen pri naših kupcih. Zato smo ustvarili posteljnino z enakim vzorcem. Tako boste jaquardni vzorec lahko občudovali tudi na posteljnini Verona. Sestava: 100% bombaž Brezplačna dostavapri nakupu nad 50,00 €! Zraven priporočamo napenjalno ljubo Naomi iz 100% bombaža! Dimenzija: Redna cena: Akcijska cena: Vračilo na račun: 140 x 200 cm + 50 x 70 cm 53,83 € -1,08 € 140 x 220 cm + 50 x 70 cm 86,90 € 60,83 € -1,08 € 200 x 200 cm + (2x) 50 x 70 cm 113,90 € 79,73 € - 1,25 € 250 x 200 cm + (2x) 50 x 70 cm 128,90 € 90,23 € -1,25 € Na voljo tudi dimenzije 200 x 220,250 x 220,60 x 80 in 70 x 90 cm. Svilena posteljnina Milano Premium Priporočamo tudi napenjalne rjuhe Milano Premium z jacguardnim vzorcem. Žametna mehkoba kot pri cvetovih vrtnic Iz kombinacije najboljše mulberry svile in najfinejšega bombaža nastane žlahtna tkanina, katere mehkoba se lahko primerja samo z žametno mehkobo cvetov vrtnic. Za poletje najbolj hladna in zračna posteljna Svila pravzaprav ni hladna, ampak uravnava temperaturo. Ko vam je vroče, svilena posteljnina prijetno hladi, ko se ponoči telo nekoliko ohladi, pa vas ogreje. Preprečuje nadležno potenje Visoko zračnost svile boste cenili predvsem poleti, saj pomaga preprečevati nadležno potenje. Prevleke za vzglavnik in odejo imajo skrite zadrgice. Na voljo v treh barvah: siva-bronz, biserna in barva bele kave. Sestava: 45% bombaž, 55% svila. Dimenzija: Redna cena: Akcijska cena: Vračilo na račun: 140 x 200 + 50 x 70 cm i«9,9 odlično kurativno, eradikativno in kontaktno delovanje z dolgotrajnim učinkom, > najprimernejši čas za uporabo je med in po cvetenju vinske trte, > uporabimo 2-3 krat v sezoni v 14 dnevnih presledkih, > odporen proti izpiranju. Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu. ______________________________________________________________________________________________________________ 0 pinus Pinus TKI d.d., Grajski trg 21. SI-2337 Rače, www.pinus-tki.si T: 02 60 90 211, F: 02 60 90 410, E: info@pinus-tki.st TEGOVDNA \LAM REZERVNI DELI ZA VSO KMETIJSKO MEHANIZACIJO Božo Kocijan s.p. www.trgovina-lah.si Rimska cesta 22, Šmarje pri Jelšah Tel.: 00386 (0)3 5821 033, gsm: 00386 (0)70 849 616 • izdelava in popravilo hidravličnih cevi • škropilna tehnika • olja - maziva MOV©!!! Servis in popravilo vrtnih kosilnic, motornih žag ter kosilnic na laks. Naša kava diši nepozabno! JASNOVIDKE - PREROKOVANJE 09 04216 1,99 EUR/min, za omrežje MEGA -M g Cene klicev iz drugih omrežij določajo drugi operaterji. -3 Zaupajte nam težave j v ljubezni, zdravju, financah in J skupaj bomo poiskali rešitev. | Elbatrade tu. jEsssr* Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov KRONIKA 1 junij 2012 £# I urednistvo@sentjurskenovice.si Kontaktne številke Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Drama brez dramatičnega zaključka Šentjur, 23. 5. - V okolici mesta oče sinu zaradi njegovega psihofizičnega stanja ni dovolil vožnje vozila, kar je mlajšega od dveh razkačilo. Pred prihodom mož postave se je opremil s sekiro in usedel na plinsko bombo, ob njihovem prihodu pa je zbežal v gozd. Specifična samooskrba Šentjur, 24. 5. - Sosednji vrt je brez dovoljenja obiskal Šentjurčan in si postregel z nekaj zelenjave, a ga je lastnik pridržal. Policisti so ugotovili, da to ni bil edini tatinski podvig, saj si je večkrat postregel iz odklenjenih vozil. Dovoljenje brez dovoljenja Prevorje, 24.5. - V okolici Žegra so se trije neznanci po lastnih besedah dogovorili za odvoz nekaj železja in to tudi storili, vendar so pri tem pozabili na malenkost - o tem niso obvestili lastnika. Ponarejeni bankovci Policisti opozarjajo, da se na našem območju in tudi širše v zadnjem času pojavljajo ponarejeni evrski bankovci. Največ jih je v apoenih za 20 EUR, prav tako pa se pojavljajo tudi bankovci drugih vrednosti. Bodite previdni pri poslovanju s »papirjem«. Bodite pozorni pri bankovcih za 20 EUR. Pozor pri zbiralcih starega železa Policisti ugotavljajo, da se na našem območju ponovno pojavljajo tujci in naši državljani, ki z raznimi pretvezami iščejo in odkupujejo staro železo. Nekaj je res takih, veliko pa z odpadlim železjem nimajo veliko skupnega. Njihov glavni namen je odtujiti kak predmet, ki se ga da nato prodati, še najraje pa imajo denar. Delujejo tako, da eden ali dva storilca zamotita posameznega občana, drugi pa med tem časom preiščejo hišo in odtujijo vrednejše predmete. Ponavadi storilci iščejo oddaljene in osamljene hiše ter starejše osebe oz. izvedejo dejanje v času, ko drugih stanovalcev ni doma. Skoraj podrl stanovanjsko hišo Eni zamaške, drugi palete Šentjur, 24. 5. - Iz ograjenega parkirišča so neznanci odpeljali 150 palet. Prepir ne pozna počitka Šentjur, 25. 5. - Na dan mladosti je prišlo do spora med dvema družinama, policisti pa so kršiteljici izdali položnico. Konec dober, vse dobro Dobje, 26. 5. - Policisti so uspešno pomagali pri izsleditvi pogrešane osebe. 53-letnemu moškemu je med potjo proti domu postalo slabo in je padel v gosto robidovje ter grmovje približno deset metrov ob cesti. Zakurili igrala Gorica pri Slivnici, 27. 5. - Za slivniškim vrtcem je v nočnih urah mnogokrat živahno, tokrat pa so nekdanji vrtičkarji še malce kurili in poškodovali igrala, ki jih plačujemo iz naših žepov. Obžličnjen bager Šentjur, 29. 5. - Nekdo je z gradbišča na Dobrotinškovi de- Prometna nesreča se je konec maja zgodila na istem mestu, kot je zaropotalo že pred 14 dnevi. Tokrat je voznik renault clia prehiteval tovornjak in na nevarnem odseku izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je zaneslo 13. junija se je na Cesti Kozjanskega odreda zgodila prometna nesreča, ki je terjala posredovanje gasilcev Poklicne gasilske enote Celje, ki so na kraj nesreče prišli z dvema voziloma. Avto je zdrsnil s ceste v Voglaj- s ceste na vrt družinske hiše, podrlo nekaj dreves, živo mejo in se od hiše odbilo nazaj na cesto, kjer je drselo še nekaj metrov. K sreči so prepreke upočasnile avtomobil in voznik ni utrpel večjih posledic. no. Gasilci so takoj nudili pomoč ponesrečencu, ki je bil zaradi poškodb prepeljan v celjsko bolnišnico. Gasilci so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulator ter nudili pomoč policistom in reševalcem. Avto se je po odboju od hiše in pomendranem vrtu varno ustavil na svojem voznem pasu. Z avtom v Voglajno montiral žlico - škarpirko in povzročil za 4.000 EUR škode. Bo treba še več nesreč? Šentjur, 29. 5. - Na odseku tik po kmetijski šoli v smeri Stopč je 20-letni voznik zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s cestišča in trčil v stanovanjsko hišo. Ravno tam je v zadnjem času prišlo že do več nesreč in očitno je, da je trenutna omejitev hitrosti na 90 km/h tam povsem neprimerna. Savinjčani znova v akciji Šentjur, 31. 5. - Taksist je sporočil, da mu trije Žalčani, stari znanci teh vrstic, niso plačali vožnje in jo ucvrli v temo. Kosilnica ob dušo Šentjur, 1. 6. - V Krajnčiči je nekdo izpred hiše demontiral motor kosilnice in povzročil za petstotaka škode. Storži bi lahko bili tudi usodni Prevorje, 2. 6. - Na serpentinah proti Žegru je nekdo pri prevozu izgubil koruzne storže, ki so ogrožali varnost drugih udeležencev prometa. Maščeval seje nad jeklenim konjičkom Loka pri Žusmu, 4.6,- Nekdo je oškodovancu po karoseriji naredil več risov in za nameček vozilo pobarval. Meh ni vedno dobrodošel Šentjur, 6.6. - Stanovalec enega od blokov je okoli polnoči raztegoval meh na harmoniki in motil počitek ostale raje. Pobeglež se ni skrival dolgo Šentjur, 6. 6. - Na cesti iz smeri Planine je prišlo do nesreče s pobegom, povzročitelja pa so policisti hitro izsledili. Nekdo je vedel več Šentjur, 6. 6. - Iz garderob zaposlenih znanega lokala je izginilo več denarnic. ZDRAVJE HO I junij 2012 £0 I urednistvo@sentjurskenovice.si Sadni in zelenjavni sokovi so hrana Industrijske pijače. Razni napitki oz. industrijske pijače v večini primerov nimajo nikakršne hranilne vrednosti. Pripravila: Nataša Jevšovar V toplejših mesecih pogosteje posegamo po številnih osvežilnih pijačah. Izbira je pestra, vendar vse preredko pomislimo na tekoče kalorije, ki jih na račun zajetne količine sladkorja, ki ga vsebujejo, zaužijemo. Vse, dejstva novice Za žejo vodo, za lakoto hrano Sladkane pijače, tudi take z dodanimi sladili, ne potolažijo občutka lakote, celo nasprotno, po pitju pijače pojemo več, kot potrebujemo. Za žejo torej pijmo le vodo. V vsakem primeru je dobro, da se pri izbiri tekočine za odžejanje seznanimo z vsebino pijač. Ledeni čaj v pollitrski plastenki lahko vsebuje kar 12 kock, pollitrska plastenka vode z okusom pa pet kock sladkorja. Trditvi 'brez dodanega sladkorja' ali 's sladili' ne pomenita, da živilo ne vsebuje sladkorja, saj sladkor vsebujejo posamezne sestavine živila, kot npr. sadje. Tega številni potrošniki ne vedo, saj prepogosto ne preberejo, kaj dejansko izbrana pijača vsebuje. ki jih zanima, kaj pijejo in kaj jedo, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) vabi, da obiščejo njihov portal http://veskajjes. si/ in preverijo prehranski profil izbranih pijač in živil. »Po strokovnih normativih so sadni in zelenjavni sokovi hrana, zato priporočamo zaužitje največ dva kozarca sadnih oz. zelenjavnih sokov,« pravi prehranska strokovnjakinja Marjana Peterman in dodaja: »Seveda pa žal številne pijače niso bogate s hranilnimi sestavinami, ampak predvsem s sladkorjem.« Najboljša pijača je voda Raznorazni napitki oz. industrijske pijače, ki mamijo potrošnike s polic s svojo privlačno obliko, v večini primerov nimajo nikakršne hranilne vrednosti, v sestavi pa prevladujejo voda in raznolike vrste sladkorjev. Raziskave kažejo, da že en velik kozarec sladkane pijače dnevno poveča tveganje za koronarno bolezen za 20 odstotkov. Voda tako še vedno ostaja najboljša pijača za vzdrževanje zdravja, poleg uravnotežene prehrane in redne telesne aktivnosti. Sadni ali zelenjavni sok je tekoči del sadja ali zelenjave, ki smo ga iztisnili. Sadni sok je hrana s precej sladkorja. Termična obdelava predpakiranih sokov Številne industrijske pijače ne vsebujejo le umetnih sladil, ampak tudi aditive. zmanjša količino vitaminov, posebno vitamina C, prešanje soka pa proizvod osiromaši za vlaknine. Nektar imenujemo pijačo, ki je mešanica soka in vode ter dodanega sladkorja in kislin, arom in drugih dodatkov, ki uravnavajo okus. Večinoma vsebuje manj kot 50 odstotkov soka. Brezalkoholna pijača imenujemo pijačo, ki lahko vsebuje do 10 odstotkov sokov sadežev, večinoma pa je to raztopina vode in sladkorja ter arom in kislin, npr. različne kole. Edino hranilo v brezalkoholni pijači je sladkor. Priporočila pred potovanjem V zadnjih letih se po Evropi znova pojavljajo številni izbruhi ošpic, pred dvema letoma smo jih znova zabeležili tudi pri nas. Te se v Evropi pojavljajo predvsem zaradi nizke precepljenosti prebivalcev v nekaterih državah, zaradi velike migracije obiskovalcev in velike kužnosti virusa ošpic. V Sloveniji je za zdaj delež cepljenih proti ošpicam zadovoljiv in preprečuje pojav večjih izbruhov. Poleti v Evropi dve veliki športni prireditvi privabljata množice ljudi, evropsko nogometno prvenstvo, ki sedaj poteka na Poljskem in v Ukrajini, ter olimpijske igre, ki bodo julija v Londonu. Vsem obiskovalcem teh množičnih prireditev, ki niso zaščiteni pred ošpicami, predstavniki Inštituta za varovanje zdravja RS svetujejo pravočasno cepljenje. Tveganje za tiste, ki niso cepljeni, je visoko. Najučinkovitejša zaščita proti ošpicam je prav cepljenje. Vsem, ki niso zaščiteni in bodo potovali po Evropi, strokovnjaki svetujejo, da se pred potovanjem cepijo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Zdravnik bo presodil, ali je potreben eden ali dva odmerka, med katerima je najmanjši presledek en mesec. (UC) Dragica Černigoj Kropf, mag. farm.. Celjske lekarne oloženo na srce Homeopatija je zdravilna terapija in ne zdravljenje z zdravilnimi učinkovinami. Če je življenje materija, energija in informacija in je pri nas priznana medicina usmerjena na materijo, je homeopatija usmerjena na informacijo. Homeopatija je uspešna tudi pri zdravljenju živali, kar dokazuje, da za učinek ni odgovoren samo placebo efekt. 'Naravna hiša' »Nepravilni prehrani so šteti dnevi,« pravijo v novi prodajalni 'Natur house', kjer vam bodo strokovnjaki brezplačno svetovali, kako živeti zdravo in se uravnoteženo prehranjevati v skladu s svojo telesno zgradbo. Prodajalna ima prostore na Levstikovi ulici v Celju. Brezplačno svetovanje in pregled si lahko rezervirate po telefonu 0599 212 03. Strokovnjaki nutricionizma in dietetike vam bodo pomagali pri odpravljanju negativnih prehranjevalnih navad in tako tudi doseči in vzdrževati idealno telesno težo. RADIO ■ rogla beseda@radiorogla.si v BESEDA JE VAŠA Vsako soboto po 11. uri! > <1 41 CELJSKE LEKARNE \Ječ za uaie zclt ra uje Miklošičeva ul. 1,3000 Celje Tel: 03 425 02 00, www.ce-lekarne.si Pomembno je izbrati pravega Šamponi. So za lase naj pogostejši povzročitelj poškodb. Piše: Iris Repovš V prvi objavi smo vam povedali, kako lahko sami ohranjate dobro kvaliteto las. Ste upoštevali nasvete za zdrave in lepe lase, ki so sanje vsake ženske? Z upoštevanjem teh napotkov vam zagotavljamo, da bodo vaši lasje lepši. LiteRAM šamponi LiteRAM šamponi vsebujejo nežne in kvalitetne sestavine ter tudi določene naravne ekstrakte z namenom krepitve rasti in zagotavljanja naravne kvalitete las. V kolikor bi želeli izvedeti več, lahko pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 19 78. Z veseljem vam bodo svetovali in odgovorili na vsa vaša vprašanja. Več informacij na www.irishairstyling.com. Šampon Proizvod, ki ga vsi uporabljamo tedensko na svojih laseh, je šampon. Včasih so si ljudje prali lase s koprivami, z rumenjaki, ipd. Danes večina ljudi kupuje šampone v trgovini. Žal večina šamponov za lase vsebuje premočne pe-nilce, ki nam odprejo luske las, zato so lasje grobi na otip in se brez uporabe balzamov ne dajo razčesati. Takšni lasje tudi bistveno hitreje izgubljajo keratinski in nekeratinski material - izgubljajo naravno kvaliteto in nadaljnja obravnava oziroma styling je vedno težji. Lasje se tanjšajo tudi zaradi staranja človeka in če mi sami ne popazimo, s čim si negujemo lase, so posledice veliko močneje in hitreje izražene. Neprimerna nega lahko pogosto privede celo tako daleč, da lasje prekomerno izpadejo oziroma pri moških lahko pride tudi do prezgodnje plešavosti. Priporočljivo je manj pogosto pranje. G. Eddy van Dyck je izumil LiteRAM terapijo, s katero VHHI Priporočljiva raba šamponov je največ dvakrat na teden. lahko popolnoma obnovimo lase in jih naredimo zopet naravno zdrave (močnejše in debelejše), kot smo že omenili v prejšnji številki revije. Zato je razvil šampon, katerega osnovni namen poleg čiščenja je seveda ohranjanje te naravne močnejše kvalitete las. Zato ti šamponi vsebujejo blage sestavine, ki to omogočajo. Prednosti Po umivanju las z LiteRAM šamponi lase enostavno razčešemo brez uporabe katerega koli drugega proizvoda (balzama, subrine, s p rej e v za razčesavanje, kapljic itd.), ker las ne »obremenijo« ter jih ne naredijo grobe. Dokazano je, da agresivni šamponi v kombinaciji z balzami predvsem na barvanih laseh na dolgi rok tanjšajo lase. Balzam naredi svilen občutek in to je nam je običajno všeč. Vendar balzami vsebujejo določene spojine, v kemiji jim pravijo kvarterniji, ki napadejo luske las, jih sprva zmehčajo, dokler te ne popustijo - se vdajo in tako se las tanjša. 0 aforizem KoV Tudi za cerkev velja: hitro nagrabljeno, hitro zapravljeno, (jmm) TRINAJST NAJLEPŠIH VIŽ TINETA LESJAKA, ki jih je za različne ansamble ustvaril v različnih časovnih obdobjih, je sedaj predstavljenih na eni zgoščenki. Vse viže je občinstvo odlično sprejelo in nastali so hiti. Na zgoščenki so tako skladbe, ki so jih posneli Modrijani, Spev, Bratje iz Oplotnice, katerih dolgoletni član je bil tudi Tine, Ansambel Vrt v katerem igra Tinetov sin, Pajdaši, Ansambel Pogum in Tine Lesjak s prijatelji. Na zgoščenki je tudi zadnji hit ansambla Spev, ki ga je Tine ustvaril s prijateljem Slavkom Podbojem. Gre za skladbo v spomin Lojzetu Slaku, z naslovom Spev za godca. Prav tako pa boste lahko prisluhnili skladbam, kot so Klopotec - Ansambla Vrt, Zapoj prijatelj stari - Ansambla Pogum, Klic srca in Spomin na pevca še živi - Modrijani, Tvoje oči - Bratje iz Oplotnice in še mnogim drugim. ŠPORT 7f| I junij 2012 JU I urednistvo@sentjurskenovice.si »Ponosen sem, da vstopamo v to zgodbo. Upam, da bo naše sodelovanje trajalo dlje kot dve leti.« Iztok Špan, novi generalni pokrovitelj šentjurske košarke: Nogometaši na koncu zadovoljni Naši so se z nekaj zmagami vendarle pobrali. v Sentjurčanke prve Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje je v Rogaški Slatini organizirala tekmovanje v balinanju. Tekmovanje vsako leto poteka v drugem kraju, tako je letos bilo določeno DU Rogaška Slatina. »Moram priznati, da sem z organizacijo zelo zadovoljen. Tekmovalo se je v pokritem balinišču, kar je velika prednost, saj nista prisotna sonce in vročina. Ni pa vse v zmagi, naše geslo je druženje med upokojenci in šele na drugem mestu je tekmovanje,« je menil predsednik komisije za šport, rekreacijo in gibanje pri PZDU Celje Danijel Vovk. Prvo mesto v ženskih ekipah so osvojile Sentjurčanke v postavi: Marija Žvegler, Sonja Šoster, Katica Košir in Marjana Jager in se tako uvrstile na državno prvenstvo. Moški so zasedli tretje mesto. (M. B.) Šentjur. Obstanek. Naši nogometaši so si zagotovili obstanek v Štajerski nogometni ligi. Piše: Bogdan Rahten Tendenca prostega pada šentjurskega nogometa se je po izpadu iz 2. in 3. SNL v Štajerski nogometni ligi le ustavila. Obstanek ni bil lahka naloga, saj je trener Matjaž Šnabl le redko lahko izvedel kvaliteten trening. Odločilen preobrat sta po seriji slabših rezultatov prinesli zmagi s Pesnico in Pohorjem, ki sta nakazali, da imajo fantje v nogah zagotovo višji potencial, kot ga kaže končna razpredelnica. Kako bo ŠNL videti v prihodnje, je veliko vprašanje, saj so se ekipe s širšega ptujskega območja, ki so doslej tekmovale v 3. SNL - vzhod in ŠNL odločile ustanoviti Superligo. Končna lestvica: 1. Šmarje pri Jelšah 64 točk, 2. Tehnotim Pesnica 54 ... 8. Šoštanj 32, 9. Kovinar Tezno 23, 10. MU Šentjur 23, 11. Boč 19,12. Koroške gradnje 18, 13. Ormož 14, 14. Krško B 13. Rezultati zadnjih tekem 26. 5. - Drava Ptuj: MU Šentjur 5:1 (3:1); 3:1 Benjamin Jazbec 25.'. Pri nekdanjem prvoligašu se Šentjurčani niso naigrali. 2.6.- MU Šentjur: Pohorje 5:2 (2:1); 1:0 Aleš Prevolšek 8.', 2:1 Prevolšek 23.', 3:2 Miha Belak 76.', 4:2 Belak 78.', 5:2 Anže Jevšenak 84.' Domači nogometaši so prijetno presenetili vse v športnem parku, saj so zaigrali odlično in si na koncu zaslužili bučen aplavz sicer maloštevilne publike. 9. 6. - Kovinar Tezno : MU Šentjur 1:1 (1:1); 0:1 Marko Padarič 24.'. Po šentjurskem vodstvu so Mariborčani kmalu izenačili, ekipi pa sta bili na koncu ob boku tudi na lestvici. Mlajše selekcije Končala so se tudi tekmovanja pri mlajših selekcijah, ki so nastopale v okviru tekmovanj MNZ Celje. Mladina do 18 let: 3. mesto (od 7). Kadeti do 16 let: 4. mesto (od 4). Starejši dečki do 14 let: 9. mesto (od 10). Mlajši dečki do 12 let: 10. mesto (od 11). Po koncu tekmovanj so po nekaj letih pri klubu znova priredili piknik za družine igralcev. Najmlajšim nogometašem so podelili tudi priznanja in značke nogometaša, kar je del akcije, ki jo izvaja Nogometna zveza Slovenije. Pred kratim so mlajši cicibani do 8 let sodelovali na močnem turnirju v Kidričevem in se odlično kosali z vrstniki, kar pomeni, da potenciali v šentjurskem nogometu vsekakor so. Košarkarice na zaslužene počitnice Košarkarice ŽKK Šentjurja te dni opravljajo še zadnje treninge, nato pa bodo za približno mesec dni odložile drese ter si privoščile poletni oddih. Dekleta se bodo ponovno zbrala avgusta, ko bodo pospešeno pričela s pripravami za naslednjo sezono. Priprave bodo potekale od sredine avgusta do začetka oktobra, tudi tokrat v domačem okolju. Trener Dejan Rodič nam je zaupal, da bo naslednjo sezono ŽKK nastopal z ekipo kadetinj, kot tudi z ekipo mladink in da v Šentjur prihajajo okrepitve. Nova moč prihaja iz Rogaške Slatine, in sicer bosta Azra Mušič in Mirna Šafran igrali za kadetinje, Maša Gobec in Barbara Volarič pa se bosta kalili v vrstah mladinske ekipe. Kot zanimivost še dodajamo, da se bo Zala Belak udeležila širšega izbora državne reprezentance v kategoriji pionirk, Neža Murn pa se bo julija s kadetsko reprezentanco odpravila na Evropsko prvenstvo v Estoniji. (B. M.) Šentjurske košarkarice skupaj s češko ekipo BC Ždar nad Sazavou na tekmovanju v Pragi. 200 tekmovalcev v na Športnih igrah Športne igre. Tradicionalno rekreativno-športno prireditev so ŠKMŠ-jevci izvedli že petnajstič. Piše: Saša Rečnik Kljub slabi vremenski napovedi je bila zadnja majska sobota v Športnem parku Šentjur tradicionalno namenjena športnikom. Študentski klub mladih Šentj ur j e že na 15. športnih igrah ponovno podelil 21 kompletov medalj in dokazal, da je prireditev res šentjurski športni dan. Zadnji gol v malem nogometu so fantje zabili okoli 14. ure, vendar so se obiskovalci in udeleženci udeležili še posebne zabavne discipline - Party triatlona. Fantje so se z dekleti, ki so bila tudi tokrat v manjšini, pomerili v malem nogometu, košarki, badmintonu, tenisu, namiznem tenisu in balinanju na igriščih v Športnem parku Šentjur in telovadnici OŠ Franja Malgaja. Aktivnih tekmovalcev in gledalcev je bilo letos manj kot prejšnja leta, vendar se jih je čez dan vseeno nabralo dobrih 200. Velika konkurenca Konkurenca med tekmovalci je bila tudi tokrat velika. Najbolj obiskan je bil turnir v košarki, nanj se je prijavilo kar 10 ekip. Malo manj zanimanja je bilo za mali nogomet, k temu je verjetno botrovala popoldanska liga in nedokončano igrišče. Dobro obiskani so bili tudi ostali turnirji, pri čemer velja izpostaviti namizni tenis. Vsi tekmovalci so prejeli tudi priložnostno majico, osvežilno pijačo iz škafa ledu in golaž za potešitev lakote. Za glasbo je skrbel DJ Onix, prireditev je povezoval stand-up komik Aleš Novak in dodobra nasmejal obiskovalce, ki so se lahko priključili tudi predstavitvi Zumbe® in 3D vadbe. Letos je bil na sporedu tudi Party triatlon kot posebna in najbolj zanimiva disciplina Športnih iger. V zabavnih igrah se je pomerilo 5 udeležencev, ki so poželi salve smeha. Na košarki se je med seboj pomerilo kar deset ekip. Marsikateremu gledalcu je srce poskočilo, ko so zaplesale Zumbe. # aforizem______________________novice Težka muzika bo! Ministri obvladajo samo polke, dirigent pa vojaške koračnice, (jmm) Čeprav se je nogometnega turnirja udeležilo samo pet ekip, so bile tekme izredno zanimive. Ustvarite svojo simfonijo iz izdelkov svetovno znanih proizvajalcev: • talne obloge • parketi • laminati • preproge Po želji naročite naš orkester, ki vam ponuja: • strokovno svetovanje • vgradnjo vseh vrst talnih oblog Razstavno-prodajni salon Novo mesto Trgovski center Rialto, Bršljin Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel. 07/393 36 30 Razstavno-prodajni salon Šenčur objekt Cubis, Poslovna cona A 2 4208 Šenčur tel. 04/595 11 80 Razstavno-prodajni salon Ljubljana BTC, Hala 10, Šmartinska 152 1000 Ljubljana tel. 01/541 90 01 Razstavno-prodajni salon Šentjur Drofenikova 7, 3230 Šentjur tel. 03/746 42 00 info@kemoplast.si www.kemoplast.si Košarkarji znova z generalnim pokroviteljem KK Tajfun. Naš košarkarski klub se bo odslej imenoval po svojem novem generalnem pokrovitelju. Piše: Bogdan Rahten Po treh sezonah, ko je šentjurski košarkarski prvoligaš nastopal zgolj kot KK Šentjur, je na tem področju prišlo do spremembe, ki bo omogočila stabilnejše delovanje tega kolektiva. Po zaključku občnega zbora sta predsednik kluba Igor Jecl in direktor ter lastnik planinskega Tajfuna Iztok Špan predstavila sodelovanje. Klub se bo v javnosti poslej predstavljal kot KK Tajfun, podjetje, ki žanje številne pohvale na svojem področju, pa bo v proračun v prihodnjih dveh sezonah prispevalo okoli Dolgoročno sodelovanje Ob predstavitvi sodelovanja s šentjurskimi košarkarji je direktor in lastnik Tajfuna Iztok Špan povedal, da je ponosen, da se vključujejo v podporo najbolj prepoznavnemu športnemu kolektivu v občini in da ob dobrem medsebojnem sodelovanju ne izključuje, da bo trajalo tudi dlje. 40 % sredstev. Občni zbor, ki so ga izvedli 10. junija, je vodil novi delovni predsednik Sandi Potočnik. Uspešni Predsednik kluba Igor Jecl je predstavil delovanje kluba v preteklem obdobju. Poudaril je uspešno delovanje v težkih gospodarskih razmerah, kjer je klub z enim najnižjih proračunov znova dosegel uvrstitev v ligo za prvaka, na tribunah pa je bilo veliko občinstva in odlično vzdušje. Klub je v prvem letu njegovega predsedovanja naredil tudi nekaj novih korakov na področju organizacije. Klemen Zdolšek je kot koordinator mlajših selekcij poudaril uspešen zagon šole košarke v občini in sosednjem Šentvidu, v klubu pa si želijo rešiti kadrovska vprašanja ter pridobiti še nekaj ugodnejših terminov za treninge. Predsednica nadzornega odbora Maja Senger je predstavila finančno poslovanje, ki ga je pregledala tudi neodvisna revizijska hiša. V letu 2011 je klub imel 236.898 evrov prihodkov, na kontu pa je ob koncu koledarskega leta ostalo okoli 1.600 evrov. V orisu načrta za prihodnje je Jecl dejal, da je v načrtu 230 tisočakov prihodkov, pri čemer bi na člansko ekipo odpadla malo manj kot polovica zneska. S tem bi skušali tudi v 13. prvoligaški sezoni zadržati položaj trdnega prvoligaša in biti uspešen povezovalni element različnim interesnim skupinam v domačem okolju. Oživitev povezav s Planino Predstavnik za stike z javnostmi Bogdan Rahten je pred predstavitvijo novega generalnega pokrovitelja orisal nekatere klubske promocijske aktivnosti in oživil povezavo med Tajfunom oz. šentjursko košarko in Planino. Klub je namreč v letih 1988 in 1989 že nosil ime podjetja, takrat pa je nastopal v drugi republiški ligi - vzhod. Šentjurski košarkarji so prve dvoranske treninge, še pred izgradnjo telovadnice pri OŠ Franja Malgaja Šentjur, opravljali ravno na Planini, kjer je bila prva tovrstna dvorana v občini. Prav tako ne gre spregledati klubske himne, ki jo je napisal Planinčan Janko Narat - Jenki. V popoldanskih urah so se na zunanjem igrišču v šentjurskem športnem parku družili košarkarji vseh selekcij in »krožkov« klubske šole košarke. Odigrana je bila tudi tekma z mladimi nemškimi košarkarji iz Neu-Anspacha, ki so se v Šentjurju mudili v okviru mednarodnega sodelovanja občin Šentjur, Neu-Anspach in St. Florent sur Cher (Francija). Še naprej z Novakovičem Dva dni po občnem zboru je postalo znano, da bo trener članske vrste še naprej Damjan Novakovič, ki naj bi imel tudi nekaj drugih ponudb. 13. Zalokarjev memorial V petek, 8. junija 2012, je na košarkarskem igrišču v športnem parku Šentjur potekal že 13. tradicionalni Zalokarjev memorial, ki ga organizira košarkarski klub Šentjur 2000 v spomin na pokojnega Alojza Zalokarja in druge pokojne košarkarje. Na memorialu, katerega organizacijske zasluge nosi Danilo Razboršek, so obiskovalci lahko uživali v nekaj tekmah, na katerih so vsi akterji prikazali zavzeto igro, videti pa je bilo mogoče tudi nekaj lepih potez. Po končanih tekmah so vsi prisotni spomin na Zalokarja in druge pokojne počastili z minuto molka. Sledila je še podelitev pokalov in raznih nagrad. Vsaka ekipa je prejela svoj pokal, svoje pokale pa so dobili tudi najboljši igralci vsake ekipe. Po podelitvi pa je sledilo še druženje in pogostitev s pasuljem, ki ga je vsak z užitkom pojedel. »S 13. memorialom sem zelo zadovoljen, tako z organizacijske strani kot tudi s samimi tekmami,« nam je na koncu zaupal Razboršek. Med seboj so se pomerili tudi košarkarski veterani. Vsaka sreda v mesecu! Ugodnejše plačevanje položnic v Banki Celje Sreda | 2012 \j _____IpD U I in ^ Vsako sredo v poslovalnicah Banke Celje razvajamo upokojence. Vsi, ki na račun pri Banki Celje prejemate pokojnino, boste lahko ta dan na bančnih okencih plačevali svoje obveznosti z nižjimi nadomestili. Poleg tega vam bodo naši svetovalci podrobno predstavili posebne ponudbe za upokojence, vam pomagali pri vseh vaših željah in svetovali najboljše rešitve za vaše potrebe. Jager Franci s.p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net Več informacij o ponudbi dobite v naših poslovalnicah ali na spletnem naslovu www.banka-celje.si. ) banka celje www.banka-celje.si - servisiranje osebnih in dostavnih vozil - priprava in vožnja vozila na tehnični pregled - diagnostika vseh vrst vozil - servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 Kavo vedno postrežemo z ljubeznijo in nasmehom! Matej Režek. Ima dve visoki priznanji v kuhanju, pripravi in postrežbi kave, ki ju je pridobil na gostinsko-turističnem zboru. Piše: Bogdan Rahten ► Pred nekaj leti je Matej Režek z domiselnimi kavnimi aranžmaji razveseljeval goste znanega šentjurskega kava bara. Svoje zanimanje o rjavem napitku je z leti, ki so ga ponesla po Sloveniji - trenutno vodi Terassa caffe v središču Kranja, le še poglabljal. Zakaj se tako poglobljeno ukvarjate s kavo? ► Slovenci na področju pitja oz. priprave kave nimamo razvite dejstva nov,ce Kako pripraviti espresso Gre za temeljni kavni napitek, kjer 25 mililitrov vroče vode v 25 sekundah steče skozi 7 gramov sveže kave. Pri njem je treba odmisliti količino in se osredotočiti zgolj na okus. Vzamemo ročko iz kavnega avtomata, stisnemo vodo skozi filter, da speremo vse zažgane delce. Kavni »zoc« stresemo iz ročke, ročko obrišemo, ker mora biti vedno suha, nastavimo na mlinček, nameljemo kavo (kar je sicer odvisno od vremena oz. vlage), pritisnemo s silo 20 kilogramov in to ne premočno oz. prešibko. Ekstrakcija naj traja 25 sekund. V prvih tretjini dobiš sladkobo, v drugi tretjini aromo in okus, na koncu pa kislost in grenkobo. Espresso se načeloma pije brez mleka in sladkorja. Še krajša verzija espressa je ristretto, ki bi moral biti manj grenak. Pri capuccinu je postopek enak, le da skremimo mleko, ki mora imeti temperaturo okoli 60 stopinj Celzija, in ga vlijemo v skodelico. Pravilni mora imeti rjav rob. Krema je kompaktna, ni napihnjena in je brez mehurjev. Matej Režek v akciji. kulture oz. standardov. Zanima me vse v povezavi s kavo, od pridobivanja in predelave naprej. Ko enkrat pričneš spoznavati to zgodbo, dobiš večje spoštovanje do nje in se potrudiš, da je končni izdelek takšen, kot mora biti. Zakaj imamo na področju kave takšno zmedo? ► Slovenci mešamo več različnih načinov priprave, saj imamo na eni strani Italijo z espressom in na drugi Balkan, kjer prevladuje turški način priprave. Že pri pripravi t. i. podaljšane kave so razlike v okusu enormne. Ali boljša kava s polnim okusom, aromo, ali tista, ki je grenka in zažgana, da je treba dodati dve vrečki sladkorja? V gostinski šoli nas npr. učijo, kako se postreže vino ali koktejl, na drugi strani pa nas ne naučijo pravilnega načina priprave kave, ker je to menda nekaj samoumevnega, potem pa imamo po lokalih brozgo. Domače literature na to temo žal ni. Edina prava terminologija izhaja iz Italije, kjer držijo standarde že več kot stoletje. Zakaj pravite, da kava ni kar nekaj, ampakje družbeni most? ► To je moj moto. Na podlagi svojih izkušenj lahko potrdim, da je kava ravno to. Vse, kar sem doslej dosegel, je bilo striktno preko kave. Preko nje sem prišel do ljudi, ki so mi ponudili pomoč in informacije, na podlagi katerih sem lahko oplemenitil in poglobil svoje znanje. Nenazadnje je kava razlog tudi za ta intervju. Na področju kave imate kar nekaj načrtov. ► Želim ustvariti dobro blagovno znamko, ki bo zajemala več sklopov, pri vseh pa bo rdeča nit ravno kava. Naziv je Experiment, in sicer zato, ker je vse življenje eksperiment. Zadeve je treba preizkusiti in poslušati samega sebe. Če ti nekdo reče, da nekaj ne gre, to še ni razlog, da bi mu verjel. Kakšni so kavopivci po Sloveniji? ► Ko sem delal po Ljubljani, so mi Štajerci vedno naročili podaljšano kavo z mlekom. Primorci so naročili primorsko belo kavo, kar je pravilna različica, ki se kuha s kratko kavo in ne z dolgo. Zmedo povzročajo tudi imena, saj, če na Primorskem naročiš kavo z mlekom, bodo postregli macchiato, če pa naročiš belo kavo, boš dobil kavo z mlekom. Po mojih izkušnjah je najslabše v Zasavju. Tudi na Gorenjskem so težave, saj dobre kave v prvih nekaj mesecih mojega prebivanja še nisem pil. Vsekakor se trudim, da svoje znanje prenašam tudi naprej. Poleg vsega skupaj je treba vedeti, da za okus kave niso krivi delavci, ampak njihovi nadrejeni. Lahko naštejete še nekaj manj znanih stvari pri pripravi oz. postrežbi kave? ► Mnogi npr. sploh ne vedo, da različnih mešanic ne moremo kuhati z enako temperaturo vode v avtomatu, kar se od aparata do aparata znova razlikuje. Mletje zrn je zelo odvisno od vremena, ker so zrna »živa« in nanje vpliva vlaga. Mleko nikakor ne sme biti prevrelo, veliki mehurji so preprosto prepovedani. Ročaj skodelice mora biti obrnjen proti gostu. Katera znamka kave je najboljša? ► To je stvar marketinga. Važna je mešanica, prav tako pa seveda priprava. Zanimivo je, da je mešanico za barcaffe naredil isti človek kot za illy in ni čudno, da je naš produkt v Italiji dobil zlato priznanje. Dejstvo je tudi, da kavni guruji pravzaprav nočejo, da končni potrošniki veliko vedo o kavi. Do kod boste šli z vašim osveščanjem o kulturi priprave in pitja kave? ► Poleg tovrstnih medijskih objav bo nekaj gotovo pripomoglo moje sodelovanje preko znamke Eksperiment. Čez čas, ko bom že bolj uveljavljen, se bom gotovo z vso odgovornostjo obrnil tudi na tiste, ki pišejo pravilnike, kjer mrgoli raznih t. i. cvetk. Tako naj bi izgledala okusna kava. Sajenje knjig - spomin na babico Piše: Ivanka Uduč Z mislimi se ustavim tam daleč nazaj... Tam, kjer je bil zame kraj miru, kjer so moje sanje žarele v bujnem razcvetu, tja, kjer me je grela toplota krušne peči, in tja, kjer me je grela neskončna ljubezen nje, ki je bila tako preprosta in majhna, a vendar tako velika v nesebični ljubezni, ki jo je znala deliti drugim. Tudi meni, svoji vnukinji. Njena ljubezen me je grela z žarom, ki nikoli ne mine in ostane srcu kot zvezda stalnica za vse življenje. Ob babici sem se vedno počutila varno, pri njej sem imela ves svet. V njenem zavetju nisem pogrešala razkošja in blišča sveta, vse dokler nisem v sebi začutila želje po novih knjigah. Živeli smo v mali leseni hišici. Tam v neokrnjeni naravi, tam, kjer so poleti na malih križastih oknih cvetele vodenke in kjer so se v mrzlih zimskih mesecih ledene rože bujno razcvetele čez ves dan, saj je bilo v hiši prehladno, da bi lahko izjokale svoj cvet do konca. To je bil čas mojega otroštva pred petdesetimi leti. Nekateri imajo ta čas za čas revščine in pomanjkanja, a v meni je kljub temu ostal kot nekaj svetlega, ki pomaga živeti tudi danes, v zrelih letih. Od male petrolejke, obešene na lesenem stropu, je prihajala medla svetloba, ki je osvetljevala le prostor nad nepogrnjeno mizo. Iz bogkovega kota, okrašenega z doma narejenimi papirnatimi rožami, se je razlival mir. Poleg svetega kotička na polici so bile pripravljene stare Mohorjeve knjige kot največji zaklad hiše. Vsak večer je babica segla po eni izmed starih knjig in mi glasno prebirala kratke zgodbe. Brala je počasi in prepričljivo. Stavek za stavkom. Njene besede so padale v moje srce in v meni ustvarjale vedno nove slike... Počasi pa sem iz poslušne in zadovoljne male deklice naenkrat postala nezadovoljna, ker sem vse zgodbe znala že na pamet, saj sem jih poslušala že več let, večer za večerom. Tako sem babico prosila, naj vendar kupi nove Mohorjeve knjige, v katerih bodo nove zgodbice. Tiho mi je odgovorila: »Deklica moja, tudi jaz si želim, da bi jih letos res kupila, vendar ne vem, če bom zmogla z denarjem. Obljubim pa ti, da bom vse leto pridno hranila najine kokoške, da bom lahko prodala kakšno jajce in zaslužila vsaj malo denarja.« Bila sem potolažena. Ta odgovor je bil v meni nepozabno zapisan. In vsakič, ko mi je babica kot nagrado za mojo pridnost hotela postreči z mehko kuhanim jajcem, sem se spomnila najinega pogovora o nakupu novih knjig. Zato sem priboljšek odklonila, češ da mi danes pač ne diši. Moje samo odpovedovanj e je bilo sladko. O nakupu knjig sem premišljevala tudi na svoji poti v šolo proti Marofu. Pot do šole je bila speljana po ozki, trdno shojeni stezi skozi gozdiček. Ta seje tisto pomlad pozno prebujal v brstenje. Po ozelenelih travnikih so se modro bohotili žafrani in zrak je dišal po novem življenju. Začelo seje prvo obdelovanje vrtov, tisti najbolj pridni v vasi pa so že pripravljali njive za setev. Ko sem se, mala punčka utrujenih nog, tistega pomladnega dne vrnila iz šole, je moja babica sadila krompir. Z veliko motiko je najprej naredila jamico, v njo je položila krompir, ki ga je pokrila z zemljo, tako da je bil krompir ves skrit pod zemljo. Ko sem jo od daleč vprašala, kaj dela, mi je odgovorila: »Več Ivica, moram posaditi krompir, da bova imeli novega. Kar počakaj me na stopnicah, kmalu pridem.« Jaz pa sem sedla na leseno stopnico hišnega ganka in poklicala mucka Murija. Verjetno je tudi on kje počival v prebujajoči se naravi, saj se na moj klic ni odzval. Ko sem sedela na ganku, čakala Murija, se mi je v glavi porodila misel. Enkratno čudovita zamisel. Nenadno je preblisnila moje možgane in me vso prevzela. Moji otroški možgani in moje otroško srce so se je oklenili na vso moč. Torej tako, kot to dela kot babica, bom naredila tudi jaz. Takoj jutri bom na vrt posadila tiste od starosti orumenele Mohorjeve knjige. Če zraste krompir, bodo zrasle tudi knjige. Pa še z jajčkami ne bo treba več tako varčevati! Kako imenitna zamisel! Tako bom torej storila sebi in babici v prid in zadovoljstvo. Le kako, da se tega ni domislila že prej moja babica, sem se spraševala, razpredajoč svoje otroške misli. Takoj sem naredila načrt za naslednje popoldne. Ko sem se vrnila iz šole, sem hitro pojedla kmečko enolončnico in počakala, da je babica z brento na hrbtu odšla k studencu po vodo. Nato sem izpeljala svoj načrt. V hiši sem se povzpela na klop, vzela iz bogkovega kota tiste tri rumene Mohorjeve knjige in z njimi odkorakala na vrt. Poiskala sem še motiko, bila je prislonjena k brajdi šmarnice, in z vso skrbnostjo začela delati jamice, kot sem to prej videla delati babico. V plitvo jamico sem položila knjigo in jo hotela pokriti z zemljo. A ker je bila jamica preplitka, je knjiga kukala iz zemlje. Jamico sem morala poglobiti. Tri jamice, ker moram posaditi tri knjige. Ko sem opravljala svoje delo z največjo zavzetostjo, meje poklical Mesjakov Franci, tisti sosedov fantič, ki nama je vsak dan prinašal liter kravjega mleka. Midve z babico sva imeli samo kozo, ki je tisti čas imela mladička, ta pa je tako pridno pil, da za naju ni ostalo nič. Na hitro sem mu razložila svoj skrivnostni načrt in ga prisila, naj mi vendar pomaga, ker bi rada z delom zaključila, še preden se babi vrne z vodo. Želela sem, da bi bile novo zrasle knjige za mojo babi prvovrstno presenečenje. Franci je vzel motiko, jaz pa sem z zemljo pokrivala knjige in uspelo nama je. Motiko sva dala nazaj, mleko sva postavila v kuhinjo, vse je bilo dobro opravljeno. Vedela sem, da bodo zrasle knjige. Le zakaj ne bi, če bosta zrasla tudi krompir in solata. Kakšno neznansko veselje bo to! In kako bo babi zadovoljna in ponosna name! Preteklo je nekaj toplih, a deževnih dni. Babi si je zadovoljno govorila: »To bo kmalu krompir zunaj!« Jaz pa sem si tiho mislila: »In moje knjige tudi!« Bližala se je velika noč. Prišla je sobota. Babi je tisti dan začela s pospravljanjem najinega doma. Najprej je v kamrici uredila posteljo, poravnala ličkanje v štrozahu. Na leseno vrtno ograjo je odnesla dve debeli bundi, ki sta nama v mrzlih zimskih nočeh služili kot dodatni odeji. Nato je poribala leseni pod, pred prag pa dala razlomljenih smrekovih vej, ki so služile kot predpražnik. Potem je umila še tistih nekaj križastih oken in že je bil na vrsti bogkov kot. Iz njega je spoštljivo vzela razpelo, potem še venček rož iz papirja ter jih očistila prahu. In že se je babičin pogled ustavil na polički, kjer so bile kot svetinje shranjene Mohorjeve knjige. Zazrla se je v obris knjig, ki jih je narisal prah, nato me je poklicala: »Ivica, kam si pa odnesla knjige?« Vsa vesela in ponosna sem ji takoj zaupala svoj smeli načrt. Seveda sem ji tudi povedala, zakaj sem to naredila. In še naprej hitela razlagati, da mi je pomagal Mesjakov Franci. Še vedno stoječ na pručki je babi ostrmela, me ljubeče gledala, nato pa objela, rekoč: »O, moja ljuba punčka, vse bo še dobro, tudi midve bova imeli knjige, nove knjige - nekoč.« Še danes pa ne vem, zakaj so iz njenih oči pritekle solze. Ali so bile to solze sreče ali solze žalosti - to je moja nikoli rešena uganka ... 27.6.- 1.7.2012, Rogaška Slatina. Pilštanj, Ljubljana www.pranger.si PETEK, 29.6.2012,20.00 Pilštanj, pred srednjeveškim prangerjem Branje pesnikov Prangerja glasbeni intermezzo Andrej Boštjančič, Bistrica ob Sotli Sprejem župana občine Kozje, g. Dušana Andreja Kocmana, z večerjo, dmulovcem in peto pesmijo SOBOTA, 30.6.2012,16.30 Rogaška Slatina, Anina galerija Konceptualna okrogla miza Poezija In manjšina Sodelujeta: dr. Rastko Močnik, dr. David Bandelj Vodi: dr. Alenka Jovanovski, Šentjur SOBOTA, 30.6.2012,17.30 ELA-Mali Pranger Rogaška Slatina, Zdraviliška promenada Lutkovna igrica Lisica kraljica in male živalce Ustvarjalne delavnice Podelitev priznanj izbrancem literarnega natečaja SOBOTA, 30.6.2012,19.30 Arkade Grand hotela Rogaška (v primeru dežja v Kristalni dvorani) Zaključna slovesnost 9. Festivala Pranger Nagovor župana Rogaške Slatine, mag. Branka Kidriča Koncert lOPieces, za violino in čembalo (2011), izbor VASILIJ MEUNIKOV - violina MILKO LAZAR - čembalo N O R L A <9imrwi|aW I A K I8J.............VEČERrnetti/ I Na stolp za 95. rojstni dan Franc Šet. Oskrbovanec Doma starejših je na Resevni praznoval svoj rojstni dan. Piše: Ivan Straže Franc Šet iz Hruševca je praznoval svoj 95. rojstni dan. Njegov hobi v življenju, poleg službe in dela na polju, je bilo planinstvo, saj je s svojimi prijatelji prehodil mnogo planinskih poti. Najraje je zahajal na Resevno, kjer ima svoj gozd in tudi bivak. Vesel je bil vseh dogajanj v Planinskem društvu, ki je leta 1963 zasilno odprlo Planinski dom, lociran poleg Šetovega gozda. Za razgledni stolp Franc Šet si je najbolj želel, da bi na Resevni postavil razgledni stolp, da se bo videlo daleč naokrog. Zato je vedno na sestankih spodbujal predsednika in ostale člane odbora h gradnji stolpa. V ta namen je podaril potrebno zemljišče na vrhu Resevne, kar je bil pogoj za začetek pridobivanja gradbene dokumentacije za postavitev razglednega stolpa, sam pa je budno spremljal vse postopke gradnje. Toda postopki pridobivanja dokumentacije in pridobivanje finančnih sredstev so zahtevali svoj čas. Šetu so se uresničile sanje, ko je kot najstarejši član in predsednik nadzornega odbora Planinskega društva Šentjur prerezal trak pri otvoritvi razglednega stolpa 21. septembra 1996, ob spremstvu predsednika društva Ivana Stražeta in takratnega župana Jurija Malovrha in več kot 700 prisotnih planincev, prijateljev in gostov. Zaradi dobrega, korektnega in poštenega sodelovanja je Ivan Straže obljubil, da bo Šetu omogočil vzpon na stolp večkrat v letu ali pa najmanj za rojstni dan, katerega praznuje 15. maja. Za dolgotrajno dobro sodelovanje v društvu je prejel tudi bronasti, srebrni in zlati častni znak Planinske zveze Slovenije. Ivan Straže popelje Franca Seta na vrh resevniškega stolpa vsaj za rojstni dan. Poleg hitrosti je pomembna tudi natančnost. Ko tekmuje gasilski podmladek V soboto, 16. junija, je v športnem parku potekalo tekmovanje gasilske zveze Šentjur, kjer so se pomerile ekipe društev občin Šentjur in Dobje. Tekmovanje se je pričelo približno ob 8. uri in je trajalo do okoli 12. ure. V tem času se je pomerilo kar 16 ekip pionirk in pionirjev ter 11 ekip mladink in mladincev. Pionirji so imeli tri vaje: vajo z vedrovko, gasilsko štafeto ter vajo razvrščanja. Mladinci pa so imeli vajo z ovirami namesto vaje z vedrovko. Kljub manjši tehnični napaki na poligonu za vajo z vedrovko se je tekmovanje izteklo bolje, kot so pričakovali, saj je tudi vreme bilo kot naročeno. Pri pionirjih se je najvišje uvrstila ekipa PGD Loka pri Žusmu, pri pionirkah pa ekipa PGD Prevorje. Tudi mladinci so dosegali zelo dobre V vročem dnevu so zaželena tekmovanja z vodo. rezultate, najvišje pa so se uvrstili mladinci ekipe PGD Dramlje, pri mladinkah pa je to bila ekipa PGD Loka pri Žusmu. (D. K.) Tekmovali so tudi starejši V nedeljo, 17. junija, je potekalo tekmovanje na nivoju gasilske zveze Šentjur, kjer so se pomerile še ekipe članic in članov A, članic in članov B ter ekipe veterank in veteranov. Od 8. ure pa do okoli 12. ure se je med sabo pomerilo 23 ekip članic in članov A, 19 ekip članic in članov B ter 7 ekip veterank in veteranov, ki so tekmovali v vaji z motorno brizgalno, gasilsko štafeto ter v vaji razvrščanja. Med samim tekmovanjem je bila organizirana tudi gostinska ponudba, kjer se je kljub dolgi čakalni vrsti splačalo počakati, vreme pa je tudi tokrat popestrilo tekmovanje, kar se je poznalo na rezultatih. Pri članicah in članih A sta najvišji rezultat dosegli ekipi PGD Loka pri Žusmu in PGD Ponikva, pri članicah in članih B sta to bili ekipi PGD Loka pri Žusmu in PGD Slivnica, pri veterankah in veteranih pa sta najboljši rezultat dosegli ekipi PGD Planina ter PGD Slivnica. Gasilci so se pomerili tudi v vaji razvrščanja. NEPREMIČNINE Oddam stanovanje, 40 m2, primerno za starejše, okolica Rog. Slatine. Telefon 041 992 701. Oddam apartma na Pagu za 4 do 8 oseb, od 20. avgusta. Je 80 m od morja, s pogledom na morje in klimo. Telefon 041 794 071. 1 Prodam bivalno hišo s 6.500 m2 zemlje, na sončni lokaciji na Sladki Gori. Cena 45.000,00 EUR. Tel: 041 250 880. Na otoku Cres, Zaglav, oddam apartmajsko hišo (2 sobe, kuhinja, 2 terase, pogled na morje). Je v bližini plaže in trgovine, prosto od 1. 8. Telefon 040 876 891. Prodam 3,5 ha zemljišča na Hrvaškem, Gornje Brezno. So 3 zazidalna zemljišča, primerna za bivanje, vikend ali ranč. Telefon 040 879 071. Prodam hišo v središču Rog. Slatine, velikost parcele 866 m2. Telefon 070 831 878. B V središču Rog. Slatine prodam etažno ločena stanovanja. Cena mansarde je 500 EUR/m2, 1. etaže pa 600 EUR/m2. Mansardo je možno vzeti tudi v najem. Telefon 031 679 213. Zelo ugodno prodam trisobno stanovanje v Rogatcu. Kličite po 15. uri. Telefon 041 864 987. M V Termah Čatež oddam opremljeno in klimatizirano počitniško hiško. Prostih je še nekaj terminov. Telefon 031 696 953. Prodam zemljišče, 1000 m2 ob obvoznici, cena 3 EUR/m2. Informacije v Pegazovem domu, Celjska cesta 11, Rog. Slatina, soba 25/1A, Janez Cerovšek. Prodam mlad gozd, 4000 m2, v Bodrežu, Grobelno, dostop po asfaltni cesti. Cena je 3000 EUR. Informacije v Pegazovem domu, Celjska cesta 11, Rog. Slatina, soba 25/1A, Janez Cerovšek. 1 V Kulturniški ulici v Celju prodam gradbeno parcelo, 1350 m2, cena je 55 EUR/m2. Informacije v Pegazovem domu, Celjska cesta 11, Rog. Slatina, soba 25/1A, Janez Cerovšek. V Podčetrtku - Aqualuni oddam dobro opremljeno klimatizirano počitniško hišico. Prostih je še nekaj terminov. Cena je ugodna. Telefon 041 355 756. Novo opremljeno stanovanje v Ločah, 60 m2 oddam. Telefon 041 696 867. 4 V najem oddam delno opremljeno dvosobno stanovanje v Slov. Konjicah. Telefon 041 212 292. 3 Na mirni sončni lokaciji Slov. Konjice - Blato prodam hišo v izmeri 142, 90 m2 in na parceli 590 m2. Telefon 070 276 880. 3 Novo in v celoti opremljeno garsonjero v Slov. Konjicah oddam. Telefon 040 740 011. Neopremljeno stanovanje na Toneta Melive 10 oddam v najem. Cena 200 EUR plus stroški. Telefon 041 742 959. S Enosobno stanovanje v Slov. Konjicah ugodno prodam. Telefon 040 639 629. Dvo- ali trisobno stanovanje v Zrečah najamem. Telefon 031 729 484. ES V Zrečah v bloku oddam v najem delno opremljeno trisobno stanovanje. Telefon 041 228 532. B 2,5-sobno (72 m2) stanovanje v Zrečah (pritličje, 100 m od Term Zreče) prodam. Leta 2008 obnovljena okna, radiatorji, kopalnica, zasteklitev balkona. Telefon 031 613 319. Dvosobno stanovanje, 50 m2 delno opremljeno, oddam v najem v Loški Gori 3 pri Zrečah. Telefon 040 510 814. V Izoli oddam opremljeno, klimatizirano enosobno stanovanje, za 4 do 6 oseb z veliko teraso, pogledom na morje, urejenim parkiriščem. V bližini trgovina, do centra in do morja je 5 minut. Cena je 55 eur na noč. Telefon 041 952 449. V Vojniku prodam trisobno meščansko stanovanje v pritličju, 90 m2. Nova streha in fasada, ugodna cena. Telefon 041 285 638. Prodam hišo - dvojček na Ostrožnem, zelo prostoren, z lepo zelenico. Cena 159.000 . Telefon 051 684 804. Prodam dvoinpolsobno stanovanje v Celju, 60 m2. Vseljivo takoj, z opremo ali brez. Telefon 040 353 078. ŽIVALI _______________________ Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev. Telefon 051 231 439 in 03 5826 529. Prodam čistokrvne labradorce brez papirjev, 4 bele in 4 črne. Za oddajo bodo 20. julija in bodo čipirani, cepljeni ter s potnim listom. Telefon 040 754 046. Prodam prašiče, težke od 110 do 160 kg, možna dostava. Kupim pa krave in telice za zakol ter teleta od 120 do 200 kg. Telefon 031 743 3 51. Prodam prašiče, okrog 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo. Možen prevoz. Telefon 041 529 904. Kupim krave in telice za zakol ter bikce, mesni tip, težke od 120 do 200 kg. Telefon 031 832 520. Odkupujem krave in telice za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 041 653 286. Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Kupim jalove krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 727 779. Ugodno prodam mlade nesni-ce, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne ter pete-line, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 0581. Osem let starega poni konja 90 cm, poni kobilo 115 cm, s kočijo in sedlom, prodam za 1.200 EUR ali menjam. Telefon 051 306 162. Bikce mesne pasme, od 130 kg do 350 kg, kupim. Telefon 040 696 867. Dve kravi simentalki, ena breja 6 mesecev, prodam. Telefon 02 803 80 04 in 041 222 751. Kužka srnin pinč, prijaznega, tri leta starega, prodam. Telefon 040 499 843. Pujske za nadaljnjo rejo, težke do 30 kg, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 423 571. Žrebico pasme Haflinger, staro 1 leto, prodam. Telefon 031 827 455. Prašiče, težke 30 do 250 kg, hranjene z domačo hrano, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Cena ugodna, kupcu jih brezplačno pripeljem. Kupim pa bikce simentalce, stare od tri tedne do tri mesece. Telefon 02 793 66 61 in 041 542 325. Odkupujemo vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 673 009. Nesnice, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodam. Nakup 10 nesnic, petelin brezplačno. Telefon 03 5471 244, 03 5472 070, 041 763 800 in 031 461 798. STROJI, NAPRAVE Prodam cisterno za kurilno olje, 2000 1. Telefon 041 935 558. Prodam sušilni stroj, razred B, 3 leta in pol garancije. Cena 280 EUR. Telefon 031 237 463. Prodam digitalne tehtnice od 30 do 1000 kg. Funkcije tara, izračun cene, spomin. Telefon 070 404 980. Krožno žago prodam. Telefon 03 577 55 69 in 041 356 749. Nakladalno prikolico SIP 19, v delovnem stanju, prodam. Telefon 031 734 277. Obračalnik pajek Sip na 4 vretena in tračni obračalnik Sip prodam. Telefon 051 336 879. DELO__________________________ I Iščem delo dvakrat na teden v popoldanskem času (čiščenje, likanje, pomoč starejšim, pomoč v kuhinji v lokalu). Telefon 040 419 669. Iščem delo (čiščenje, pomožna dela v kuhinji, varstvo otrok). Sem poštena, zanesljiva, vredna zaupanja. Telefon 040 774 336 (kličite od 17. do 19. ure). Iščem delo (košnja trave, urejanje okolice). Telefon 040 673 552. Iščem delo (pomoč starejšim pri gospodinjskih delih, zanesljivost). Telefon 040 581 412. VOZILA, DELI I Letne gume z alu platiščem, prodam, rabljene samo tri mesece, Sava 195/65/15, med vijaki razmak 5x105. Telefon 051 375 488. Traktor Zetor, lahko tudi IMT oziroma Ursus, kupim. Telefon 041 680 684. Avto polo klasik, letnik 2000, prvi lastnik, metalne barve, prodam. Telefon 041 940 259. RAZNO_________________________ I Zaradi povečanega obsega del iščemo dekle za strežbo v gostišču Wi-King Slovenske Konjice. Zahtevane so 3-letne delovne izkušnje. Delo je za nedoločen čas. Informacije in prijave na tel.: 041-662-582, Peter Leskovar s. p., Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Izleti v Makedonijo in Grčijo. 3000 km za 150 EUR na osebo. Prevoz s kombijem z 8 + 1 sedeži. Prevozi Nikola Lazarov s. p., Lovska ulica 15, 3250 Rogaška Slatina, telefon: 040 951 069. Kopalni avtobus od 1. 7. 2012 do 2. 9. 2012 vozi vsako soboto in nedeljo. Vstopne točke: Zg. Polskava, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Celje ... Rezervacije na tel.: 041 749 770. Prevozništvo Čelan Vlado s. p., Kalše 2a, 2314 Zg. Polskava. Po ugodni ceni prodam vrhunsko belo mešano in sortno vino, Sladkogorski vinorodni okoliš. Telefon 070 552 023. Po ugodni ceni prodam odpadni kruh. Telefon 041 935 558. Prodam odlično ohranjeno prečno flavto Vamaha 271, vključno s torbico za hranjenje oz. prenašanje. Flavta je bila marca kompletno servisirana, je kot nova. Primerna je za začetnike. Prodajamo jo, ker jo je hči prerasla in potrebuje novo višjega ranga. Cena 350 EUR oz. po dogovoru. Telefon 041 472 552. Prodam škarpnike po zelo ugodni ceni. Telefon 041 888 044. IS Ugodno prodam kakovostno hruškovo žganje. Telefon 040 915 785. Ugodno prodam domače slivovo žganje. Telefon 041 669 294. Prodam kosilnico BCS, 127 acme motor, bencin petrolej, sejalnico 4 redno za koruzo, vakumsko in pajek KUN, dvoredni z gibljivimi kolesi ter tračni obračalnik SIP, širina 2,20 m. Telefon 041 529 904. Ugodno prodam vino jurko v okolici Rog. Slatine. Telefon 051 398 902. Prodam opaž, debeline 2 cm, brune in deske za ostrešje, Trlično pri Rogatcu. Telefon 040 205 030 in 03 810 60 28. -■ ■ ■ ŠENTJUR E9| !a| REPUBLIKA SLOVENIJA JHL MINISTRSTVO ZA DELO, ▼ Mladinski center *»ntjur DRUŽINO IN SOCIALNE i JUHUHU, POČITNICE 50 TU! BREZPLAČNE POLETNE DELAVNICE ZA OTROKE, STARŠE, BABICE, DEDKE... DELAVNICE OBISKUJEŠ, KO IMAŠ ČAS! VSE INFORMACIJE DOBIŠ NA LJUDSKI UNIVERZI ŠENTJUR! www.lusentjur.si Telefon: 03 747 16 70 GSM: 031 718 261 E-pošta: info@lusentjur.si MOZAIK MLADOSTI IN IZKUŠENJ LJUDSKA Šentjur 18x5 DELAVNICE USTVARJANJA Vsak torek od 9.00 do 12.30 Začetek: torek, 26. junij 2012, ob 9.00 Zaželjena predhodna prijava! Z malce spretnosti in potrpljenja lahko naša oblačila preuredimo. Po potrebi jih lahko razširimo, zmanjšamo, podaljšamo ali skrajšamo. Da bomo tudi ekološko ozaveščeni, bomo reciklirali in s tem ohranjali naš planet. Naučili se bomo v svojo velikost preurediti oblačilo, ki ga v mnogih večjih trgovinah staknemo »za neverjeten 1 euro«, ampak je na voljo samo »5« velikost... Naučili se bomo oblikovati »svoj stil«, umetniško poslikali morda že pozabljeno in pusto oblačilo ter ga predelali... Izdelali bomo svojo unikatno torbico - Športno ali elegantno. Za zaključek pa bomo pripravili modno revijo. PO POTI METULJEV Vsako sredo od 10.00 do 12.00. Začetek: sreda, 4. julij 2012, ob 10.00 Zaželjena predhodna prijava! Metulj je čudovita žival, ki nam vzbuja številne pozitivne asociacije. Je simbol lahkotnosti, svobode, preobrazbe in novega življenja. Ali veste koliko vrst metuljev živi v Sloveniji? Vas zanima kateri metulji se največkrat pojavljajo na naših vrtovih? S čim se metulji prehranjujejo in kako daleč lahko letijo? Odgovore na ta in druga vprašanja o metuljih boste lahko izvedeli na delavnicah. Na delavnicah bomo iz različnih materialov izdelovali metuljčke, s tempera barvicami in flumastri jih bomo naslikali, se naučili kakšno pesmico in Še kaj zanimivega počeli. Opazovali boste lahko majhno zbirko razpetih metuljev. Če nam bo vreme naklonjeno, se bomo odpravili na bližnji travnik, kjer bomo z metuljnicami poskušali uloviti metulje. Po določitvi, bomo metulja spustili nazaj v naravo. MODRO NEBO Vsak četrtek Ustvarjalne in poučne delavnice za druženje. Spoznavali od 9.00 do 11.00 bomo: svet likovnega ustvarjanja, družabne igre, glasbo, branje, risanje, barvanje, izdelovanje okrasnih Začetek: predmetov, voščilnic in še mnogo drugih zabavnih stvari, četrtek. 5. julij 2012, ob 9.00 Zaželjena predhodna prijava! PRIDI, NE BO TI ŽAL! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO. DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Vroče novičke iz sveta glasbe Ansambel Petka vam lahko zapoje polko Čista petka. Poletni večeri. V družbi z narodnozabavnimi ansambli jih bomo ujeli kar nekaj. Piše: Vid Aužner Pa se je začelo tisto pravo poletje, kjer so poletni večeri že prav prijetni. Otvoritev poletne sezone so kljub dežju odprli že na začetku tega meseca na »Kamni« ob Slivniškem jezeru - v Gorici pri Slivnici, kjer je večer popestril ansambel Turk, doma iz okolice Šentjurja, od dejstva noflče Festival Vurbek Turistično društvo Vurbek je organiziralo že 21. festival narodnozabavne glasbe Slovenije, vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo- in večglasnim petjem. Nastopilo je 14 ansamblov, ki so se potegovali za 8 festivalskih nagrad, letos prvič tudi za plaketo Lojzeta Slaka, ki jo je odnesel ansambel Nemir za polko »Se ujeti ne pustim«. Zmagovalci pesmi poletja v oddaji Na zdravje so prepričali še strokovno komisijo in občinstvo na festivalu Vurbek. V revijalnem delu so zapeli legendarni Fantje s Praprotna ter ansambel Igor in zlati zvoki. koder prihaja tudi njihov vodja harmonikar Jernej Vračko. Na začetku meseca je sicer kazalo malo bolj slabo, kajti veliko prireditev in raznih veselic je bilo odpovedanih zaradi slabega vremena. Zato pa seje od sredine meseca naprej začelo delati s polno paro. V nedeljo, 17. junija, je bilo zelo vroče v Vojniku, kajti Katrca je organizirala že šesti tradicionalni glasbeni piknik, kjer so tudi zasledili nekaj naših muzikantov tako na odru kot med množico ljudi. Na 15-letki radia Rogla v Slovenskih Konjicah je zopet pokalo po dolgem in po čez, saj je bilo na odru slišati same dobre muzikante. Sobota na Slivniškem jezeru na »Kamni« v Gorici pri Slivnici pa je bila ravno pravšnja za malo ohladitve in doživetje ob spuščanju lučk na vodi ter veselica z ansamblom Zupan z gosti, kjer se je kresalo še dolgo v noč. Naslednji nedeljski dan pa je bil namenjen prav spretnim rokam raznih kmečkih opravil in iger na Slomu na Ponikvi, na koncu je sledila še veselica z ansamblom Petka. Čista petka Tokrat ne gre za čisto šolsko petico, ampak za naslov nove skladbe ansambla Petka, ki so jo fantje posneli že na začetku junija, kjer jo bo moč tudi slišati na Ptujskem festivalu, ki bo 24. avgusta. Predizbor je bil že v nedeljo, 27. maja, v Preddvoru, kjer je strokovna komisija izbrala 10 ansamblov, ki se bodo predstavili na 43. ptujskem festivalu. Med njimi bo tudi ansambel Petka z novo polko, za katero verjamemo, da bo zopet navdušila marsikaterega oboževalca tega kvinteta. Fantje so drugače polno zasedeni to poletje z raznimi veselicami, obletnicami in še s čim. *11—mbiiii—ut Pihalnemu orkestru glasbene šole poveljuje Boštjan Jager. Ko zaigrajo učenci V četrtek, 8. junija, se je v Kulturnem domu odvil letni koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Šentjur. V njem igrajo predvsem učenci trobil, pihal in tolkal, pa tudi ritem sekcija. Krivec za koncert je Boštjan Jager. Učenci in med njimi nekaj profesorjev so prikazali solidno znanje in verjamemo, da bo marsikdo od njih končal v vrstah šentjurskega Pihalnega orkestra, v kolikor v njem še ne igra. Sam koncert so popestrili klarinetaši Clarifun in Kvintet trobilcev. Program je povezovala Tina Pečar. Slavnostni govor je direktorica Simona Zdolšek zaokrožila še s podelitvijo priznanj najuspešnejšim učencem, ki so glasbeno šolo in Šentjur uspešno zastopali na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Teh je zadnja leta vedno več, kar je tudi odraz dobrega dela in izkušenih profesorjev na Glasbeni šoli Šentjur. (J. G.) v Življenje z glasbo Mitja Novak. Šestnajstletnik iz Šentjurja že tipa mednarodno prepoznavnost. Za umetniškim imenom Minless se skriva 16-letni mladenič, ki si je svojo glasbeno pot začel utirati že pri sedmih letih, ko ga je za to navdušil oče. Nekje sredi avgusta je mladi Mitja Novak ugotovil, da je glasba to, s čimer se želi ukvarjati. Ko je dodobra spoznal programe za ustvarjanje glasbe, se je odločil za korak naprej in po štirih letih vaje in trdega dela izdal svoj prvenec. Leta 2011 je vidno prodrl na slovensko glasbeno sceno z remiksom skladbe Žana Serčiča, finalista šova Slovenija ima talent, Dajem ti vse. Skladba se je zavihtela na marsikatero slovensko glasbeno lestvico in se pogosto vrtela na različnih radijskih postajah. Po nekaj mesecih premora se mu je ponudila priložnost za izdajo lastnih skladb pod psevdonimom »Minless« na tujih tržiščih. Tako se mu je uresničila tudi želja, da bi postal mednarodno prepoznaven in v svoji glasbeni karieri naredil skok naprej. Bolj za šalo kot zares je decembra 2011 naredil tudi remiks videa »Kam gre beli zajček«, ki je na spletnem portalu VouTube postal prava uspešnica. Danes beleži že več kot 36.000 ogledov. S tem remiksom je poskrbel za svojo popularizacijo, saj so ga po tem začeli spoznavati in podpirati mnogi poznani DJ-i, producenti in tudi širša publika. Ustvaril je tudi remiks pod imenom »Minless« v sodelovanju z Ifanom Kovnyem za skladbo »Bunny (MISS U)«. Njegova zadnja stvaritev je skladba »Summer«, ki nas dodobra poživi in pripravi na vroče poletje. Mitja Novak se je uveljavil z remiksom Kam gre beli zajček. 100 let Kmetijske šole Pogled na kompleks z Ritnika na kmetijsko šolo z bližnjimi površinami. 36. zadnje nadaljevanje Dvojni problemi Od zadnje obnove je minilo 18 let in prvo, kar sem morala urediti, so bili žlebi, ki so puščali na vseh koncih. Teklo je tudi v zbornico. Problem so začasno reševali tako, da so na zborničnem oknu namestili odbojno desko, da so curek usmerili na dvorišče. Nisem bila navajena, kako priti do denarja. Šla sem na občino Šentjur in se obrnila na takratna župana Ludvika Mastnaka in Stanka Lesnika. Ni jima bilo težko, mi svetovati in pomagati, ker jima ni bilo vseeno, kaj se dogaja na Kmetijski šoli. To je bil moj ekonomsko-gospodarski izobraževalni začetek. Dala sta mi navodila, me vključila v občinsko skupščino in kasneje v republiško skupščino. Spoznala sem veliko ljudi in kar je najvažnejše, vsi so bili pripravljeni pomagati »šentjurski šoli«. Poleg urejanja šole je nastal še problem, ker je nastala v Žalcu politična želja, da bi preselili kmetijsko šolo v Žalec v staro opuščeno osnovno šolo pri železniški postaji. To je bil čas, ko so iz združenih stanovanjskih sredstev gradili neprofitna stanovanja in dijaške domove po vsej Sloveniji, ker so bili ravno dijaški domovi v preteklosti skrajno zanemarjeni. V Šentjurju smo imeli potrebo po širitvi, ker smo imeli dober vpis. Tako je bilo potrebno pripraviti razvojni program za šolo in dom. Po navodilih izobraževalne skupnosti za kmetijstvo sem sama pripravila program razvoja. Mudilo se je. Pregledala sta ga oba župana v Šentjurju. Bil je petek. Rokopis še ni bil prepisan. Rešila nas je tajnica, ga. Senica, na IS Občine Šentjur, ki je rokopis zelo hitro in lepo pretipkala. Še isti petek me je občinski šofer z občinskim avtom peljal v Ljubljano, da sem lahko pravočasno oddala vlogo z vsemi prilogami. V Ljubljani je bil program na seji sprejet. Leta 1982 smo začeli z gradnjo in jo 1983 uspešno zaključili. Selitev kmetijske šole iz Šentjurja ni bila več aktualna. Imeli smo odličnega nadzornega za gradnjo inž. Staneta Ravnaka. Vsi so se čudili, da smo dom pozidali brez podražitev in v roku. Edina podražitev je bila utrditev nabrežine za dijaškim domom, ker je bil na tej nabrežini vodnjak in je bila potrebna utrditev nabrežine. Piše: mag. Nevenka Cmok Doprinosi Nato je sledila faza obnove šolskih stavb kmetijske in gospodinjske šole, obnova ograje ob cesti v skladu s smernicami Zavoda za spomeniško varstvo RS. Nisem navedla vsega, kar se je postorilo in tudi ne vseh mentorjev in podpornikov. Veliko so obnovi doprinesli tudi učitelji in učenci, toda omenila bom samo Staneta Jančiča, ki je z učenci postavil ograjo na igrišču po načrtu, ki sta ga izdelala Miha Iskra in Frač Kincel, ki nam je animiral donatorja za ograjo »Alpos«. Ko je bila ograja postavljena, smo lahko z oglasne deske v šoli umaknili opozorilo: »Uporaba igrišča je prepovedana, ker je življenjsko nevarna.« Nastopil je čas, da pričnemo z obnovo in pripravo na slavje visokega 80-letnega jubileja KŠ. Slavje smo imeli septembra 1990. leta. Prišlo je leto 1984, ko je SKŽŠC Celje zapustila ravnateljica Astrid Pešec. Z letom 1985 sem za njo prevzela ravnateljstvo SKŽŠ Celje in ga vodila do upokojitve leta 1992. Predstojništvo v Šentjurju je prevzela Majda Urbančič -Zavšek, po njenem odhodu pa Stane Vizjak. Šentjurske šole s prevzemom ravnateljstva SKŽŠ Celju nisem zapustila, temveč sem prevzela Vrtnarsko šolo v Medlogu skupaj z njenimi problemi. Pridobila sem na času, ker mi ni bilo po takratnih merilih potrebno več poučevati, toda kljub temu sem poučevala še 4 ure živinorejo v prvem letniku tehnične kmetijske šole, in sicer brez honorarja. Zavedala sem se, da moram ohraniti neposreden stik z učenci, ker bom le tako razumela, kaj se dogaja z učenci in z njihovim odnosom do šole, to je z učenjem, redom, disciplino, s sošolci in z učitelji. Čutila sem, da so na pohodu spremembe. Sama nikoli nisem imela težav z učenci, ki se ne bi dale rešiti. Rada sem jih imela in želela sem jih naučiti, pa tudi vzgajala sem jih. Še danes, kadar se srečamo, mi mnogokrat pravijo: »Se spomnite, kaj ste nam povedali?« Takšen stavek mi pomeni plačilo za moje delo. Vrnitev šolskega posestva Nedokončana zgodba je tudi šolsko posestvo in njegova vrnitev pod upravo kmetijske šole. Še vedno sem prepričana, da šola potrebuje posestvo, in to v obliki posodobljenega, prilagojenega kmečkega turizma na moderni bio kmetiji, druge obrate in delavnice. Danes se počasi prevzem v korist kmetijske šole nadaljuje in približuje svojemu zaključku. Upam, da bo v doglednem času zaključen. V letih 1985 do 1987 sem mnogo truda vložila v pridobitev dokazov za vrnitev šolskega posestva v upravljanje šoli. To so tudi potrdili na Temeljnem sodišču v Celju, enota v Šentjurju pri Celju, s sklepom z dne 3.6.1986 ter na Višjem sodišču v Celju s sklepom z dne 27.12.1986. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani je zavrnilo zahtevo KK Šentjur za revizijo postopka s sklepom z dne 9. 4. 1987. Stvari se počasi uresničujejo in upam, da bom doživela končno rešitev. Kmetijska in gospodinjska šola sta doživljali spremembe učnih programov in načrtov, stopenj izobraževanj in poklicev Toda svoje veljave nista izgubljali. Upam, da bo tako tudi v bodoče. Doma sem blizu kmetijske šole in ko zjutraj vstanem in odpiram okna, pogledam proti vzhodu in pomislim, da sem imela srečo, da sem 35 let delovne dobe preživela na šoli in želim, da bi obe šoli doživeli veliko lepih jubilejev, da bi jo skupaj s svojim posestvom obnovili in da bi na njej vzgojili še veliko srečnih učencev in učenk, ki bodo svojo domovino ljubili tako, kot so jo njihovi predniki. Zaključek Za zaključek mojega zgodovinskega opisa Kmetijske šole bi morala dodati še točen popis zaposlenih, kar pa je skoraj tehnično neizvedljivo. Razpoložljiva evidenca obsega 305 zaposlenih. Med seboj se razlikujejo po načinu zaposlitve: za nedoločen čas, za določen čas, honorarno, priložnostna sezonska dela itd. Način zaposlitve je bil odvisen od potreb v učnem programu: pri teoretičnem pouku, praksi, domski vzgoji, proizvodnji na posestvu itd. V opisu zgodovine kmetijske in gospodinjske šole sem omenjala mnoge, ne pa vseh, ki so sodelovali na šoli. Vedeti moramo, da je vsak zaposleni na šoli sodeloval na svoj način, da je doprinesel svoj prispevek obstoju in razvoju kmetijske in gospodinjske šole v Šentjurju. Če bo kdo od bralcev imel kakršnokoli vprašanje o zaposlenih ali o uporabljeni literaturi, naj se obrne na avtorico po informacijo. Prišli smo do konca zgodbe o Kmetijski in gospodinjski šoli v Šentjurju do leta 1992. Mnogo je še veselih in žalostnih zgodb, toda bilo bi preveč, da bi vse napisala. Upam, da bodo moji nasledniki zmogli toliko volje in se lotili pisanja zgodbe o kmetijski šoli v Šentjurju po letu 1992. KONEC dejstva Koffce Zahvala Uredništvo Šentjurskih novic se zahvaljuje mag. Nevenki Cmok za zelo nazoren kronološki pregled začetkov in delovanje Kmetijske šole. Za posebne priložnosti / t/ Wm comrsr. eurotour 2002 1 Boštjan Fidler. Tokrat predstavljamo »uvoženega« kuharja iz Slovenske Bistrice, ki za okusno večerjo priporoča: carpa-cho škarpene z limono, orado s prilogo in čokoladne kolačke. Preizkusite! Piše: Laura Vrečko Boštjan Fidler je po duši jadralni pilot in svoj prosti čas rad preživlja med oblaki ali v letalskem centru v Mariboru. Njegov hobi je tudi modelarstvo. Poleti ga privlači tudi veter in valovi, saj je že dober deskar, pozimi pa ga težko odvrneš od belih strmin, kjer kot učitelj smučanja še vedno uživa na snegu in deli znanje mladim smučarjem. Predjed Carpacho škarpene z limono 3 fileje škarpene, 2 limoni, sol Fileje zamrznete in jih zmrznjene natanko narežete na rezine, začinite s solnim cvetom, stisnete sok ene limone, eno narežete na rezine. Fileje marinirate vsaj 3 ure v limoninem soku. # aforizem novice Zdaj, ko so zapravili vse tisto, kar je ustvaril gnili socializem, bomo varčevali, da bomo lahko obdržali bogati kapitalizem. (jmm) Postrežete z rezinami limone. Glavna jed Za 4 osebe potrebujemo: 4 orade 500 g češnjevega paradižnika 250 g brokolija 250 g instant polente sol, origano, maslo Priprava: Češnjev paradižnik dušiš na olivnem olju tako dolgo, da izhlapi voda. Začiniš s soljo in origanom. Brokoli kuhaš na pari približno 15 minut. Polento skuhaš po navodilu iz embalaže. Ribe sfiletiraš, popečeš na maslu. Sladica Čokoladni kolački z vanilijevim sladoledom in rumovim sadjem Spečete muffine (5 jajc, pol lončka sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 1 pecilni prašek, 1 čokolada s 70% kakava, pol lončka mlačne vode, 150g masla, 2 lončka moke). Čokolado stopite na pari, beljake stepite v sneg. Zmešajte jajca, maslo, sladkor, vanilijev sladkor, čokolado. Na koncu dodajte moko s pecilnim in sneg iz beljakov. Zlijete v modelčke in pecite 20 minut. Servirajte z vanilijevim sladoledom in sadjem, ki ste ga prej namakali v rumu. Pa dober tek! Q 0 0 0 šentjurske ■■ horoskop novice OVEN (21.3. - 21.4.) Kljub nekaj zmede, ki vas čaka, boste hoteli natančno vedeti, kam stvari peljejo. Pojdite v tem mesecu na dopust, saj boste prekipevali od želje po akciji in avanturi. BIK (22.4. - 20. 5.) Znašli se boste v nekoliko bolj nejasnih razmerah, zaradi česar bo na dan spet prišla vaša legendarna bikovska trma. Na vsak način boste hoteli uveljaviti svojo voljo. DVOJČKA (21. 5. - 21.6.) Resnično krasen mesec je pred vami. Nikoli vam ne bo dolgčas, mnogim pa bo pot prekrižal tisti romantični trk, ki ste ga že tako dolgo in tako željno pričakovali. RAK (22.6. - 22. 7.) Sonce prehaja v vaše znamenje, kar občutite kot povečano energijo, potrebo po druženju in razkazovanju svojih čarov. Želeli si boste osvajati ali biti osvojeni. LEV (23.7. - 23. 8.) Pripravite se na neprespane noči, neskončne žure, kjer boste početi vse mogoče, da bo le dogajalo, tako kot je treba. Osvojiti svoj plen bo za vas prava malenkost. DEVICA (24. 8. - 23.9.) S poletjem vred se boste segrevali tudi sami, čeprav vas bo še naprej prevzemal občutek čustvene negotovosti. Potrebovali boste veliko sprostitve in miru. TEHTNICA (24. 9. - 23.10.) Če boste na delovnem mestu preobremenjeni, poskrbite, da boste imeli od tega vsaj finančno korist. V prostih trenutkih se predajajte lenobi in si napolnite baterije. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Znali boste osvajati z vsemi razpoložljivi čari in sredstvi, ki jih poznate, prav nič sramežljivi ne boste, kaj šele, da bi se pred čim ustavljali. STRELEC (23.11. - 21.12.) Ni vse tako, kot se vam zdi na prvi pogled, oseba, s katero se razigrano zabavate, morda ni ne zrela ne prava, da bi lahko obdržala vaš ritem. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Zelo nemiren mesec, v katerem se bo zazdelo, da so bili vsi vaši romantični napori prejšnjih tednov zaman. Vendar pa stvari sploh niso tako črne, kot se zdijo. VODNAR (21.1. -19. 2.) Vpliv planetov vas bo gnal v nove avanture, katerih srečni ali malo manj srečni konec za vas niti ne bo toliko pomemben. Veliko samozavesti boste imeli. RIBI (20. 2. - 20. 3.) Raje, kot da bi poskrbeli za akcijo, boste videli, da vas akcija sama najde. Preleni boste, da bi iskati ljubezenske dogodivščine, raje boste izbrali preverjen recept. StNI JUKSUt [H°X!y33 WWW.SENTJURSKENOVICE.SI Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 040 47 11 33. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Dopisniki: Oblikovanje: Oglasno trženje: Jure Godler, urednistvo@sentjurskenovice.si Saša Jagodič, Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, mag. Nevenka Cmok, Saša Majer, Primož Laubič, Tanja Gobec, Lucija Jager, Nina Krobat, Barbara Murk, Milenka Blaževič. Zoran Borovšak Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Naročnina za obdobje januar-junij 2012 (6 številk) znaša 12 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. ODDAJA NATV SLOVENIJA ANTON AŠKERC TENISAČICA MAJOLI VRSTA RIB, PLJUČARICE NEM. PESNIK PAUL (1920-1970) SREDIŠČE VRTENJA MLADA TRAVA LATINSKI VEZNIK AM. FIZIK OTO (1888-1969) DEL OROŽJA (.... IGLA) ZGODOVINSKA FRANCOSKA POKRAJINA SLOV. SOCIOLOGINJA MIRJANA 1. NOG. SVET. PRVAK G02KP3 ZAČETNO VELENJSKI NOGOMETNI KLJUB UJČEVA ŽENA (DVOJINA) OTOČJE NA IRSKI 4. SAMOGLASNIK AFRIŠKA ANTILOPA HR. IGRALKA NINA SLONOV ČEKAN (DVOJINA) MAR. OPERNI PEVEC (ERVIN) SAM RIVENS DANSKI BIOKEMIK EPSKA PESNITEV DUŠIK DOBITEK NA TOMBOLI ATLETSKI KLUB AJAX (POGOVORNO) Srečni nagrajenci majske številke so: Vida Gabršček iz Šentjurja, Frančiška Leskovšek iz Grobelnega in Marjeta Trnovšek iz Dramelj. Nagrade, ki jih podarja Picerija Osmica - bone za 2 pici - prejmejo po pošti. Iskreno čestitamo! V novi nagradni križanki je pokrovitelj podjetje IET iz Stopč. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in pošljite najkasneje do 16. julija 2012 na naslov: MediaStar, založništvo, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Nagradna križanka Nagradno geslo: I Ime in priimek: _ | Naslov:_______ Igiiip: S • ■' ; Big bandovci so dobili precej sivih las, ko so ugotavljali, kako tla šentjurske telovadnice čim bolj zavarovati za svoj koncert. Kot kaže, bodo morali obiskovalci prireditve prinesti s seboj še šolske copatke. Zelo redkokdaj je videno, da župan vloži tožbo proti občini, katere pravni zastopnik je on sam. Če ne drugega, bo zanimivo videti razsodbo sodišča in nalog za povrnitev sodnih stroškov in morebitne odškodnine. Juhej, v Dobju imajo novo ravnateljico. Le kaj se bo naslednje štiri leta dogajalo v Dobju? Naši devetošolci se poslavljajo in se veselijo vpisov v novo šolo. Šele čez nekaj let se bodo zavedli, kako lepo jim je bilo ... Venera, ki je potovala med Zemljo in Soncem, je ob nenormalni jutranji uri v Hruševec zvabila nepričakovano veliko obiskovalcev. • Zidarji po Ponikvi govorijo, da bi rajši zidali 10-nadstropno stolpnico kot pa novi ponkovški trg. Pač raje zviška gledajo na ljudi. Če boste šli na dopust v sosednjo državo, se primite za denarnico. Sosedje vas pričakujejo z 20-odstotnim povišanjem cen! 1 ■- Občina se bo za nekaj let obrisala pod nosom za že odobrena sredstva s strani države. Tudi takšna praksa je dobra za reševanje slovenskih bank, saj bo občina primorana vzeti kredit. a** Mestni svetniki se bodo po novem sestajali vsakič v drugi gorci, še dobro, da je ostalo toliko lanskega vina. >4E Vsi ti košarkarski memoriali, brez žara in JE-pošta: energije, bodo vsak čas, res le za pozabo. ŠENTJURSKE DQSX1®33 Dobrodošli. Sedaj se splača! Letna naročnina na Šentjurske novice je 24 EUR, vrednost naših nagrad pa kar 56,5 EUR! Predstavljajte si čudovito jutro, iz kuhinje že omamno diši po kavi, vi pa pogledujete skozi okno, kdaj bo prišel. Pojavi se pred vrati in vi ga pozdravite z nasmeškom. Vzame jih iz torbe, vi pa jih že na vratih na hitro prelistate. Nato si vzamete čas samo zase, srkate kavico in jih preberete od začetka do konca. Takšna občutja doživljajo naši zvesti bralci, ko jim poštar vsako zadnjo sredo v mesecu prinese njihov najljubši časopis, Šentjurske novice. Že devetnajsto leto razveseljujemo naše bralce. Danes pa vabimo v našo medijsko družino tudi vas.Izvod Šentjurskih novic stane samo 2 EUR, mi pa vam podarjamo še kupončke za pet malih oglasov v časopisih Rogaške novice, Celjan, Novice, Bistriške novice ter nedeljsko radijsko voščilnico na Radiu Rogla v skupni vrednosti 21,5 EUR. Danes imamo pripravljenozavasše posebno darilo! Na uredništvu vas čaka vrhunska ponev nemškega proizvajalca Fissler, s teflonsko prevleko proti sprijemanju hrane. Uživali boste, ko boste pripravljali hrano v tej edinstveni ponvi. Ko boste poravnali polletno naročnino na Šentjurske novice, boste ponev lahko osebno prevzeli na uredništvu. Število teh vrhunskih ponev je omejeno. Darilo za vas: vrhunska ponev VIENNA proizvaj alca v vrednosti 35 EUR Ponev VIENNA, idealna za pripravo zelenjave, paniranega mesa in jajčnih jedi. Ima kvalitetno prevleko proti prijemanju. Premer 28 cm. P.S.: Danes je poseben dan za vas. Vabimo vas, da postanete naš prijatelj, mi pa bomo poskrbeli, da boste ob prebiranju Šentjurskih novic doživljali prijetne občutke. Darilo - vrhunska ponev Fissler - že čaka na vas v uredništvu Šentjurskih novic, Drofenikova ulica 15, Šentjur (Center Selič). Zakaj radi beremo v Šentjurske novice? Branka Artnak, podjetnica »Šentjurske novice so moj redni in obvezni del spremljanja aktualnih zadev v lokalnem okolju. Te je zaradi splošne razgledanosti dobro poznati, nemalokrat pa je to tudi ne le poslovno koristno, ampak celo nujno. Še posebej me torej zanimajo teme in zanimivosti s področja poslovnega sveta.« Edi Poštrak, predsednik društva Zgornji trg »Šentjurske novice rad berem, ker so najboljši časopis v Šentjurju.« Jelka Godec, direktorica Ljudske univerze Šentjur »Šentjurske novice predstavljajo pojem lokalnega časopisa, ki prinaša kritičen pogled na dogodke v občini. Je časopis, ki prikazuje celovito zgodbo kraja in ljudi. Upam, da bodo Šentjurske novice še naprej ostale kritično ogledalo dogajanja v naši občini.« NAROČITE SE DANES Letna naročnina na Šentjurske novice je 24 EUR, vrednost naših nagrad pa kar 56,5 EUR! r — — — — Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: ,1 Lastnoročni podpis: L TZ Danilo Razboršek, podjetnik iz Šentjurja »Šentjurske novice rad berem zato, ker so zanimive, ker je veliko različnih dogajanj in dosti športa. Niso monotone, zato se mi najbolj dopadejo.« * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * TEHNIČNI PREGLEDI v ŠENTJURJU zraven VULKANIZERSTVA MULEJ Z veseljem vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled! PRI NAS LAHKO OPRAVITE: - TEHNIČNI PREGLED - REGISTRACIJO VOZILA - OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJE VOZILA - PREPIS VOZILA (identifikacijo podpisa) - KONTROLO SKLADNOSTI VOZILA (homologacija) (osebna, tovorna, priklopna vozila, motorna kolesa, traktorje,...) - KONTROLO SKLADNOSTI PREDELANEGA VOZILA (vlečne naprave - kljuke, pnevmatike, platišča, zatemnjena stekla,...) - PREGLED TAHOGRAFOV AVTO a Ulica Tončke Čečeve 18, ŠENTJUR! Ob opravljenem tehničnem pregledu in sklenjenem zavarovanju vašega vozila v Šentjurju, vam v mesecu marcu, aprilu in maju ' podarimo brezplačno podaljšanje registracije. AVTO KRKA d.o.o., je podjetje s 15-letno tradicijo na področju tehničnih pregledov ter registracije motornih in priklopnih vozil. Delovni čas: pon. - pet. od 7. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure tel.: 03/74 89 450 fax.: 03/ 74 89 460 www.avtokrka.si info@avtokrka.si