žtgfgfea starna 2© v. Marife@rf to® 18« oktobra 1913* 9 • Imetnik X Miserati aU oznanite se računajo po 18 \tej od 6 redne pctitvrste: » veckfétnih oztuualMk vaK — popust -S «Straža** izhaja v pol deijek in petek popolate Rokopisi se n« vražegH «ročnina liste* : -~ fek> leto . . K 12‘— OS tota . . , „ &— tetri leta . . » 3*-— MeöiMstai poliÜ8m lisi sa slowasko ljudstvo idMläivo In «pra«atltv®; Maribor rolka «Ke®, 8. - Tetrion it m. Cesarjev oklic naro-- dom. Naš cesar ja izdal dee 17. oktobra *a it-atrijske narode sledeči »kile : Mejim sestina avstrijski® Bsrodem ! . Odkar sem zaaedsi prestol, je Hoje dosledno stremljenje, da priborim vsem svojim narodom mr željeni mir ter da tedi pokažem avstrijskim narodom pota, na katerih, neovirani po zaprekah in sporih, biagenosno razvijejo moč evej« narodnosti ter jo morejo a» svej duševni in gospodarski blagor «spešEG uporabiti, Grozna borba svetovne vojn® je dosedaj ©virala mirovno del®. Junaštvo in zvestoba, peirtvo-valno prenašanje nadlog in pomanjkanj, to je v tem težkem času slavno branilo demovino. Toda £rive vojne so nam morale zasigasati lasten mir, ob Ugar pragu se danes nahajam» z bo$® pomočjo. Sedaj se mora brez odlašanja pričeti nova zgradba domovine na njenih naravnih in torej »aj* zanesljivejših pedlagah. Želje avstrijskih narodov m morajo pri tem med seboj skrbno spravit? v sklad in se na® raj s dovesti do izpolnitve. Hoj sklep je, da izvršim to delo s svobodnim sodelovanjem svojih narodov v smislu tistih temeljnih načel, katera sp zavezniški vladali v svoji mirovni ponudbi sprejeli za svoja. Avstrija bi naj bila po velji svojih narodov zvezna država, v kateri naj vsak narod na svojem ozemlju tvori svoj® lastno državo. Združena avstrijskih poljskih ozemelj z neodvisno poljsko državo se s tem ne delajo nobene ovire. Siesto Trst s svojim okolišem vred dobi po velji svojega prebivalstva svoje posebno stanje. Ta pr®uredba, ki se nikakor ne dotika integritete svete ©grške kr®ae, naj bi vsaki posamezni narodni državi zagotovila njeno samostojnost, a bo obenem uspešno branila tudi skupne interese ter jih uveljavila povsodi tam, kjer bo skupnest živ- ljeneka jw treba possmes^ih držav. Posebno bo treba združiti vse sile, da se velike naloge, ki se bodo pqaviie bei poaledic» vojne, rešijo pravične in koristno. Dokler ne bo premredba končana na zakeniti poti, ostanejo «hsioječe mrwSbe za varovanje »kupnih interesov neizprsMsenijive, Moja vlada ima nalogo, da izvrši takoj vse priprave za nov® uredb® Avstrije. Nared«, na katerih samodoločbo se bo opirala nova zvezna država, pesivljam, da sode-luji|® pri velikem delu z narodnimi sveti, ki naj fe®do sestavljeni is državnih poslancev vsakega nared® in ki naj uveljavljaj© interese nar®d®v medsebojno in v občevanju z Moje vlado. Tako naj naia domovina, utrjena vsled «danosti narodov, ki jih zdrišnje, laid® iz vojne lot zveza svobodnih narodev. VsegfiS»#go|ni naj blagoslovi naie delo, da h® veliko mirovno delo, ki ga izvršimo, v sreče vseh Mojih narodov. Dunaj, dne 16. oMebra 1918. Mnssarek 1. r. * Karel 1. r. Jstečasa» je cesar izdal na armade in mornarice sledeče povelje: ¥«t»©z*ječ Želji vseh smtdjskih narodov, s® izvrši njih združenje v narodne države, združene v zvezni državi. Ak» s® s tam na «ni strani odstranijo ovir©, ki so otbéiojal® v skupnem Življenju narodov, naj bi na drugi strani združenem® dsla vseh z« blagor lastnega naroda in domovine bila odprta prost® pot. t ima velevain#» trenotkn se obrala®« m urmado in «Èora&risa. ¥ vafiih vrstah sta zvestoba in edinost vse narode vedno nerasrašno cdrutev&li med seboj in s Menoj. Meemajno je Moje zaupanji, da ©stene tudi nadalje tisti dih zvestebe in edinosti, M se je izkazal že v davnini in tudi sedaj. Ohranimo ga, naj bo vam in Ham v fcoriei in blagor, f to pomoli Begi Schönfernnn, dne 17. oktefera 1918 Karel 1. r. Za cesarjev oklic o federalizaciji Avstrije no- LISTEK. CigftT je Maribor? •) Pii s» voh ì 9,z:skay je pro: Lein lieh prišel do zaključka, «i . oO se v Mariboru stalna rodbinska Imena razvijala zelo počasi ; še v 15, stoletju se mnogokrat krstnemu imenu dostavlja le ime, povzeto iz službe, stanu, značaja dotične osebe. Iz tega in drugih okoliščin se da sklepati, da so bile razmere v starem Mariboru sila primitivne, njega meščani na pol kmetje ter se srednjeveški Maribor niti blizu ne more primerjati n, pr, z itali 'enakimi mesti. Pod zunanjim nemškim be Ležem, ki je več ali manj skupen vsem avstrijskim mestom, Je zasebno življenje bilo preEvaŠeno s slovenskim življem. Imena so torej p.aČ odmev takratnih razmer, niso pa merilo za narodnost mariborskih prebivalcev, kakor danes ni armadni u-radni jeziic s svojo terminologijo merilo za narodnost vojaštva. Okoli 1. 1576 zasledimo pri mestni cerkvi sv, Janeza tudi slivenskega kapelana*, vendar iz tega za narodnost znotranjega mesta ne moremo ničesar sklepati, ker je takrat mestna župnija objsegiala tudi sedanjo predmestno Župnijo frančiš -kansko. Pač pa je opozoriti na krajevno ime v srednjeveškem Mariboru, ki kaže moč slovenskega življa zlasti na desni strani Drave. Ondi se. namreč opetovano omenja kraj T a b o r, ki je stöl‘ob glaviči starega dravskega^ mostu na magdalenskà strani ter Ščitil prehoci čez Dravo v znotranje mestò. Beseda „Tar bor“ se nahaja že v staroglovenščini** ter je ob mestnih vratih mariborskih glasen ugovor zoper trditev, 'da je bil stari Maribor čisto nemško mesto. Iz dosedaj povedanega jasno sledi, da niti postanek mesta niti ^imenik srednjeveškega meščanstva * Orožen, Das Bistum u. die Diözese Lav ant, I, 570. n e dokazuje Lzkljuöm Gotovo je le to, da je turnih razmer mestno i šiu znački in ga iz feudalne'Sobe obranilo ‘do današnjih dni, a ravno to je ena izmed onih krivic, ki se morajo po svetovni Vojni spraviti iz sveta. H. Današnji Maribor. Prestopimo sedaj v novejšo dolio. Obče je Znatna da se mestne rodovine ne drže tako dolgo kakor rodovine na deželi, Vzrok je med drugim pomehku -ženo, razkošno življenje, združeno z zmernim ali nezmernim alkoholizmom, kar povzroča degeneracijo in konečno izumrtje rodovin. Povse naravno je, da so mariborske srednjeveške rodovine že ždavna izumrle Pult in drugi nemški pisatelji priznavajo, da se je od 17, veka naprej mariborsko meščanstvo zelo premešalo s slovenskim življem. Katastrofe, vsled katerih je propadlo staro meščanstvo, niso prišle Še le v 17. stoletju; veliki pomori so bili tudi v 14, iu 15. stoletju, tudi boji med cesarjem Friderikom in kraljem Matjažem so vsekali MariboržanOm hude rane. Naslonile so tudi nove Časovne okoliščine, ki so spravilo v, mesfo nov Živelj« Podložniška vez se je pola -goma zrahljala, odhod iz dežele v mesto je postajal vedno lažji. Tako nemški pisatelji sami. Puff. Rei -Bhel L tbfe priznavajo, fla se od 17. stoletja naprej vedno bolj množi slovenski živelj v Mariboru ter se je mestno prebivalstvo vedno prenavljalo in množilo iz slov. okolice. Med mariborskimi međičarg se n. pr. 1, 1668 omenjajo Slovenci Golob, Pahernik in Wut, to ime je onstran Boča precej domače slovensko, L. 1671 se med odličnejšimi meščani berejo slov. imena Frančič. Kebrič, Kotnik, Mumbl.* Zlasti po velikem pomoru 1. 1680-81 se je preselilo v skoraj prazni Maribor veliko Slovencev iz sosedne okolice. Vredno ie omeniti, kak vtisek je napravil Mar ribor na nekega tujca-Nemca okoli 1, 1827, Opis njegovega potovanja je izšel v Stuttgartu a „Deutschland, oder Briefe eines in Deutschland reisenden sì odgovornost mimstrski predsednik Masiarek, ki *e jè pod pritiskom nagioiaa in šiloma se razvijajočih razmer iz nemškega centralista prelevil v avstrijskega federalista. Če bi bil izšel, še predno sta Nemlija m Avstrija bili prisiljeni sprejeti Witaonova driav-notvorna načela, bi bil umesten ter bi bil ®e same v Avstriji, marvel splošno v vsej javnosti napravil velik utis. Sedaj pa je politični postnasus. Mesto globokega elisa me povsod sledr velika nezadovoljnost. Vsakdo mora «videti veliko nedoslednost, ki je pemenja ta politični ©klic v zvezi s sprejetjem Wilsonovih točk. Ko j« Avstrija sprejela ta natela, je usodo avatro-ogrskih narodov ia ta-di prepotrebno preureditev avstro-ojpeke aioaarhi-je položila v Wikonove roke in s tem v roke mirovne konference. Zato pa ravnajo češki in jugoslovanski poslanci popolnoma in edino dosledno, I« za svoja naroda odklanjajo vsako razpravo o tem federalizaeijskem oklica. Jagoslovansko vprašanje je kakor tadi češko vprašanje mednarodno in zato s« b® rešil® tam, kjer bodo govorili narodi Evrope, na mednarodni mirovni konferenci. Da je to edino dosledno in edino pametno, se indi vidi iz tega, ker cesarjev oklic ustavi svoj korak pred aidovjem integritete ogrske države. Kakšna nedoslednost je Se v tem, da bi naj v avstrijski polovici monarhije vladal® načelo narod ne samoodločbe, v ogrski polovici pa princip 1'-~-®tvene ogrske države, opirajoče »a na hegen Madžare v. To ni nobena preureditev, kakor ; lijo avstrijski narodi in kakor jo želi Evrop ves omikan svet. Kar s* doataje Pflipbei nas j|«ncevs je naše odklonilno in skrajno previdno stališče tem bolj «temeljeno, ker se v federaliza-cijske» oklicu na nemško zaktavo kličejo k sodelovanju in soodločevanj« narodni sveti, torej tudi nemški narodni svet. Si ljudje so gotovo i-meli svoje grabežljive prste poleg, ko so v četrtek nesaški Msti raztrobili v svet naznanilo, da bo mejo bedoče jugoslovanske držav« tvorila Drava. To je konjsko kopito nemškega Voikarat« pa ie tndi — ....., incinta, ga je bilo _________ ,;c pisava silno robata in naduta,. Tu beremo y II, zvezku na strani 864 sledeče: „Marburg ist ein herrliches Städtchen von 5000 Sedenj an der Draw, von dem ich weiter nichts zu sagen weiß, als dass ich da halbwilde Kroaten sähe, denn wir sind aii den Gränzen . . .“ Mož pač ni slutil, da bodo ti „ poidi vji“ Hrvati čez 200 let, krvaveči za nemštvo v veliki svetovni vojni, reklamirali Maribor za svojo državo in klicali za pričo iz groba tudi njega, ki o mariborskem nemštvu 1, 1827 ni vedel kaj zapisati , pač pa mu je pozornost vzbudil „poldivji“ hrvphki značaj mesta. Surovi izraz pada, nanj samega, nam pa je dragoceno njegovo poročilo o „cisto nemškem“ Mariboru v prvi Četrtini 1Ö. stoletja, ko je Maribor štel le 2198 prebivalcev.* L. 1834 je imel Maribor 4578 duš, 1851 pa 6850,** V meščanski knjigi mariborski je Puff* za dobo 1801—1846 zasledil 348 novo vpisan ili meščanov, od teh je bilo le 80 pravih Mariborčanov, ostalih 268 je bilo tujeev-priseljenoev in sicer : 16 iz bližnje okolice mariborske, 20 Gradčanov, 6 Ptujčanov, 3 Ce -ljani, 3 Radgončani, 4 Sloven e-Bistričani, 31 jih je bilo iz drugih krajev štajerske dežele, 16 iz Gornje in Spodnje Avstrije, 14 Cehov, Moravanov in Slezij-oev, 10 0'grov in Hrvatov, 6 Kranjcev, 9 Bavarcev, 9 južnih Nemcev, 7 severnih Nemcev, 2 Laha, in 1 Švicar. Taka mešanica je tvorila mariborsko meščanstvo proti sredini 19, stoletja, Med temi so seve -da večinoma rokodelci in trgovci, delavski stan in posli tu niso všteti. O delajvcih in poslih priznava isti Puff*, da pripada (die diefnònde Classe) skoraj izključno slovenskemu plemenu ter deli njegove čednosti in napake, nemškemu jeziku se priučijo Že prvo leto. * Schmutz, Historisch-Topogr. Lexicon, Graiz, 1822, II. str. 488. ** Hlubek, Ein treues > Bild des Herzogtumes Steiermark. Gratz 1860, str, 61. * Marburg I, 243. * N. d. -ftr. 259. Odločno protestiramo! Le Dunaja se nam dne 16. oktobra poroča: Na povabilo ministrskega predsednika Hussa -ceka so danes popoldne dospeli v poslopje predsed -stva ministrskega sveta vodje parlamentarnih, strank, fla dobijo od ministrskega predsednika pojasnil o sladarjevi nameri glede na preosnovo Avstrije» Ministrski predsednik je obvestil voditelje par-lamentariönih strank o vladarjevem oklicu, ki bo izdan v najkrajšem času in s katerim se bo odredila priprava za ustanovitev narodnih držav in narodnih sdacL V oklicu bo najpoprej izrečena cesarjeva zahvala narodom za njihovo zvestobo in da so se oklepali dinastije in sledila bo izjava* 3a se naj sestane jo narodi k ustanovim narodnih skupščin, ki bi naj imele nalogo, da si izvolijo narodne vlade. Popoliate m se namerava preosnova Avstrije v zvezo narodnih držav. Nameravana je Ustanovitev štirih takih takih držav in sicer nemško-avstrijske, češko-slova-Eke, jugoslovanske in rusinske države, Te države bodo imele skupnega vrhovnega vladarja, Skupno zastopstvo in brambo na zunaj. Zahodno mejo rusinske flržave bi naj tvorila reka San, mejo med jugoslovansko in nemško-avstrijsko državo pa reka Drava, V ieški državi ne bo eeško-nemškega ozemlja. Glede »Trsta določa cesarjev oklic, da postane Trst svobodno mesto. Končno besedilo cesarjevega oklica je določil ministrski svet, ki je bil zbran do pol pete ure danes zjutraj. Ce je vse to res, potem je to znamenje, da je dunajska vlada popolnoma izgubila glavo. Dogodki zadnjih dni so prenaglo sledili drug drugemu, tako da jim vlada ne more slediti, Zdai hoče vlada proglasiti Avstrijo za zvezno državo Pa kako; Trst naj bo prosto pristanišče, Bukovina naj bo sama za se ; čehoslovaški državi odcepi nemške ppkrajine, reko San napravi za zapadno mejo ukrajinske države, Dravo pa za severno mejo llirsk» države, Drava — meja Ilirije; r # - 4 Zakaj vlada ne proglasi kar Save za mejo Ilirije?! Kar tri dosedaj-ne volilne okraje, cele Slovenske gorice in ljutomerski ter večino ptujskega okraja in več kakor tretjino Koroških Slovencev hoče potisniti v žrelo nenasitnega nemškega moloha. To je modrost, da je kaj! Hussarek in njegovi pomagači se pač nikdar niso pečali z zemljepisjem, Vsedejo se k mizi, napra-*£jo ministrski svet, vzamejo svinčnik v roko in zarišejo meni nič tebi nič meje narodnim državam! ,Ali nič ne poen ate novega Časa? Pravico hočete deliti narodom in Avstrijska vlada ie Wilsonu nasproti javno priznala načelo samoodločbe narodov. In ista vlada 14 dni pozitojoi-ifarekuje narodom meje njihovih narodnih držav, pogoltnivši Slovencem samo na Stajers -kem nič manj kakor tri volilne okraje. Kdo bo taki vladi sploh še verjel, da resno misli izvesti načelo samoodločbe narodov! Gospodje na ministrskih sedežih, bodite prepričani, da ne bodete Vi odločevali mej narodnih držav, ampak to bo storilo ljudstvo — brez Vas. Hussarekovo ministrstvo je že ves teden na pobegu, Kakor se razglaša iz Dunaja, ostane Hussa -rek še samo tako dolgo, da dojde Wilsonov odgovor na Dunaj, da se novo ministrstvo sestavi v smislu morabitnih Wilsonovih želj. In ta vlada, ki nima nobenih tal več pou svojimi nogami, se predrzne še v zadnjem trenutku pred svojo smrtjo tako krivično narekovati meje narodnim državam! Cehi seveda o tem najnovejšem Hussarekovem koraku nočejo nič slišati, zato niso hoteli iti poslu -Bat velikega modrijana in veleučenoga geogragfa na ministrskem prestolu, temveč so mu poslali pismo s sledečim besedilom: «.Vaša ekscelenca! Dala se nam je čast, da je nas povabila Vaša ekscelenca za danes zvečer. Kakor smo zvedli, bi se naj nam naznanil preustroj Avstrije v zvezno državo» Iz vzrokov, ki so znani Vaši ekscelenci, ne moremo soglašati s tako rešitvijo češ-ko-slovaškega vprašanja ter Vas s tem prosimo, Vaša ekscelenca naj oprosti, ker se vabilu ne odzove -mo. Podpisi: Stanek, KlolaČ, Haberman, Tušar,“ Tudi voditelj Jugoslovanov dr. Korošec ni bil pri ministrskem predsedniku, da bi poslušal njegove „m o-3 r. o s t i,“ T, a k o j e prav! Z vladnimpred-sodnikom, ki tako Čudno deli narodom pravico, zastopstvo I u:go s 1 orvetri o v n i m a nobene zveze. Kdor ve d orna krivico dela, ne zasluži, da bi pošten Človek še nadalje * njim ob če v alk Včeraj napovedana proklamacija bi bila morala danes iziti, a je ni bilo. Mogoče, da jo je češki in jugoslovanski odpor pokopal, kakor že več drugih . Je tudi najboljše za njo» Kajti proklamacija, kàkor se nam je napovedala in kakor jo je sklenil, oziroma odobril ministrski svet, bi narodov ne pomirila, ampak le razdražila; bila bi prava nevarnost za javni mi* g« m m m fàmi&fm*. sssgK ** ss p« / i Naj pa pride, kar hote ; naS eflj je Jasen, pota naše politike so že dayno jasno začrtana» Mi zahtevamo svobodno Jugoslavijo Slo-* vencev, Hrvatov in čSrbov. N*9e rprfr Sanje je mednarodno* rešil ga bo mirovni kongres, na katerem morebiti Hussarek«, kjer na bodo nag topni ki Jugoslovanov zahtevali in — kakor upamo — tudi našli pravio o. Odločno p« protestiramo že na pr e J proti vsakemu p o s k |u s u avstrijske vlad e, pristransko in krivično rešiti naše v-pra Sanj e in naj ta poizkus izhaja od Hussar eka ali od kake druge nemške ekscelence *'■ ' * ‘ JV . • / ... « js S 9- 1 Ali je skupna vlada pripravljena, naposled Že odpreti pot miru s tem, da prepusti zastopnikom na*«,. se bodo konstituirali v nacionalne vlade, vpeljavo in izvedbo pogajanj o premirju in miru? 2» Ali je pripravljen« takoj premestiti jugoslovanske polke v njihovo domovino? Dunaj, 13» oktobra 1918. Ü MedUvolno im mirom P® Ib. pred odgovorom Wilsomovim, Ravno sedaj imamo prihko spoznati, kako tež- g Dunaj, 15. okt, 1918. ko se je iznebiti vojne. Lahko je začela, a Končati ? vtis novega odgovora Wìlsonovega, za katere- IIoče. Noče končati, vzpc temu da vsi narodi tako j ga se je zaznalo v. parlamentu ob %8 zvečer, je bil željno hrepene po miru, kor žo ne morejo več prona- | ogromen. Ekspoze Burianov y primeri s tem odgovo-šati strašnih vojnih bremen, iz Nizozemske poroča - | rom vzbuja le malenkostno zanimanje. Izvaja se iz j Wìlsonovega odgovora splošno, da namerava Wilson f popolno streti nemški imperijalizem in njegove za-I s topnike* Računi se, da v kratkem Času odstopi ce-I sar Viljem in sicer v sporazumu s prestolonasledni-\ kom Viljemom" v prilog Prinz Eitel Friderika. Brez jo, da so ljudje veselja rajali, ko se je po časopisih razglasil odgovor Nemčije, da sprejema vse Wilsono-ve pogoje. Na Nizozemskem, kakor pri nas so bili prepričani, da bo nemški odgovor odprl pot za premirje in mirovna pogajanja ter s tem za mir. Na Ni- zozemskem so se veselili bližajočega se miru» In ven- j dvoma bo pogoj izpraznitve, ki ga ima diktirati ge-dar se Nizozemska, ne nahaja v vojni, njene meje ni- j neralisim Foch, zelo težko izpolniti in da se bo dovo-sq. zaprte in draginja živil in drugih življenjskih po- 1 £ij za to le zelo kratek Čas» Tudi ustavitev podmor-tiebščin tam se ne da niti od daleč primerjati z dra- I ske vojne najbrž Nemčija dovoli brez nadaljnega, ginjo pri nas» Umevno -.;© torej, kako smo se oddahnili ob upanju, da preneha že v najkrajšem Času ta morija, da utihnejo puške in topovi ter stoni na njih mesto razum. Odgovor Avstriji bo dospel v dveh ali v treh I dneh. Današnji kronski svet je odklonil federaliza -f cijski načrt Silva-ITarouee, ker baje glasom infor - , I macij ententa ne zahteva tako dalekosežne federali -Prišel pa je Wilsonov odgovor -Nemčiji, izročen j zaoije in je torej iz taktičnih vzrokov bolje čakati» Te 14» oktobra, sestavljen v precej ostrih besedan, n: „j jZ nemških virov prihajajoče vesti so najbrž prora -vsied tega najbrž ne smemo pričakovati, da vom a I čunj ene na mistifikacijo,. Vsekakor vlada na slovan-preneha tako hitro, kakor smo se to nadjali pred par i gki strani popolen mir in zaupanje in se-z zadošče-anevi. ^ j njem sprejema na znanje to poročilo, ker smo na ta Wilson izjavlja, aa premirje ni mogoč brez za* j način za nekaj dni vsaj varni pred federalizacijsM-slišanja vojaških syatLvaloevs ki bi soočali tudi doto* j mi načrti. Odgovor Wilsona kronskemu svetu še ni čiti pogoje glede izpraznitve zasedenega ozemlja, j bil znan, Predpogoj premirja je, da dobijo Združene države in ; njeni zavezniki jamstva, da jim ostane sedanja voj a- « Ška premoč ua fronti. _ | Niti Združene države niti njih zavezniki ne mo- | rejo razmišljati o premirju, dokler nemške vojne sile j nadaljujejo svoje nezakonite in nečloveške praktike, j pri katerih Še vedno vstrajajo, V istem času, ko se nemška vlada obrača na Združene države z mirov nimi predlogi, potapljajo njeni podmorniki potniške ladije in celo čolne, v katerih se skušajo rešiti potniki in posadke, Nemške armade izvršujejo pri se -danjem prisiljenem umikanju na Francoskem in na FJanderskem zlohotno uničevanje» Ako vasi in mesta | niso uničena, so oropana vsega, kar Je v njih. optimist. Vzäie odklonilnemu in kakor pravijo nemški j listi čudnem« Wiisonovemu odgovora aa nemško j noto >ki sprejema vse Wiiseaove pogoje, veadar j Burian že vodno «pa, da bo še v kratkem skle-\ njen© premirje. V edseku za zunanje zadeve dele-j sfacij je izrazil grof Burian dne 16. t. m. da dogodki kito brzo. Odkar sem držal svoj. ekspoze, se je do- I doznal odgovor Združenih držav na zadnjo izjavo stto^^ol)i^^c^l^iStC da bi proti* Nem- I aomSko vlade. Žslel bi takoj ugotoviti, da po mir-čid združeni narodi privolili v premirje, dokler bo- j mem presojanj« vsebine ne bi mogel umakniti aiti do Nemci nadaljevali z nečloveškimi čini, s plenjen* | ^esodine svojega okspozeja. Izrekel som v svetil jem in pustošenjem, na katera gledajo zavezniki o - | STOjega ekapozeja z resničnim zadoščenjem, da se pravičeno s strahom m ogorčenim srcem. f J ~ f . , » ., , . j x „ Wilson končno. opozarja na svojo izjavo z dne ! andern odpira nada, da pnde v doglednem času 4. julija, ki se glasi: „Uničenje vsake nasilne obla- f na vsoh frontah do premirja in pogajanj za splo-sti, ki bi mogla sama in trajno kršiti svetovni mir,“ ; g«n, kajon to pravičen mir. lo upanje gojim Se Tako se torej glasi v glavnih točkah Wilsonov j 4&nus in kfe» natančno promotrimo vsebino Wil-odgovoc n» nemško noto, da sprejme vse Wilsonov» ] maang^ odgovora, ni v njem nikak« toike, ki bi EXfìdnal n™Mdo«dla’doaJiiro,.^Tendi? ji Ki j ku« PKkrUtaU to nado aU indi le umetno dozdevno in navidezno» Wilsonov odgovor je sestav- | zavleč, nado namreč, da stojimo pred bližnjo žaljen tako, da omogoča daljne razgovore. Nemčija je | ključitvij® sovražnosti. rekla A, morala bo reči tudi B. Bolgarija in Turčija j Sovražnosti se po stanju stvari ne morejo več sta že p o Kazali pot, ki vede do miru. Kapitulirali sta a dolg® nadaljevati. Edina politična točka v Wiiso- brezpopojno, ker sta se prepričali, da bi bilo vsako I j ;» a<> „I daljne prelivanje krvi zastonj» Konečno ne bo iz voj- | odgo oru je, da ne sme v bodeče nobena ne drugega izhoda. Seveda, pogoji, ki jih bo enten- \ biti v položaju, da bi mogla sama in no- ta stavila Nemčija, bodo najbrž veliko hujši, nego o- j ovirana odločati © miru in vojni. Ta l*ečka se reši ni,, ki jih stavi Bolgariji in Turčiji» Sovraštvo, ki ga | samaposebi s tem, da se v Nemčiji itak pripravlja goji enteata napram Nemčiji, je neprimerno večje — ? sprememba ustave o vprašanju, fedo »me v bodoče nego ono proti prej omenjenima državama., To sov- | „«i™ raštvo pa se bo z vsakim dnem še povečalo in s tem 1 ®dloče?atl 0 TeJni m mira bodo tudi pogoji za sklep miru hujši in trši» 1 Tudi tehnična vprašanja in vprašanje izpraz- Tretja točka v Wilsonovem odgovoru nemški I nitve, ® katerih govori Wilson, po Burianovem vladi, ki zaaieva »uničenje vsake . »silne oblasti, M j mnenju ne bo delalo težkoč in se tozadevnih izbi mogla sama in trajno kršiti svetovni mir“ je na - | T Wilsonovem odgovoru ne sme vzeti pre- perjena naravnost proti dinastiji Hohenzollerncev » j, .. . j.__• » „ » „... Za cesarja Viljema je to zelo hud poper, toda koneč- | raglCso; ^?aeCn.° napoveduje, da pride med Wil-no se bo moral tudi on udati, Saj ga nemški social- | »ouom in Nemčijo do nove izmene misli in on si demokratični listi že očitno poživljajo, naj se odpove^ ■■ a@ more predstavljati, da bi ti nagovori mogli dalje Gotovo je, da se radi eno osebe tudi nemški narod ne ~ gavl«#! nad&ljse sovražnosti. bo hold >wje boievah^o ^ Wo ^ j _ Zavidati moramo Bariana n njegov optimizem. «e1 svetlo. Sedaj se se zopet pojavili temni oblaki, lei nam zakrivajo svetlo solnee miru. Toda to so le mimoidoči oblaki, ki jih sveža sapa dogodkov kmalu zopet prežene» Naše upanje na skorajšnji mir vzlio vsemu temu tudi sedaj ni manjše nego poprej. Jugoslovani in mirovna pogajanja. Je pač 0$er, in Oger si vsaj na vsojem globusu I reči kaj rad predstavlja v rožnatem svitu. Koliko 1. #a je vreden njegov optimizem in kakšna je nje-I gova informiranost, je Burian dokazal v svojem I govora dne 15. oktobra, ko je uradno zatrjeval, t da Turčija že vedno vztraja kot bojna zaveznica j «a strani Nemčije in Avstrije. Dne 14. oktobra pa j je že nova turžka vlada s posredovanjem Spanji skega poslanika v Novem Jorka izročila vladi Ze- Delegati dr. Ko ra še o,' dr, Cingrija in hrv. j Ginjenih držav prožnjo za premirje in mir. Opti-so na c kr» zunanjega ministra in na c. kr* vojne- | mizsm Burianov bi v resnici vplival pomirjevalno, ga ministra v zadevi stališča Jugoslovanov k poga- 1 Če Burian ne bi bil Avstrijski zunanji minister, janjem o premirju in miru vložili to-le interpelacijo: f marveč nemški državni kancelar. „Ker se je proklamirala pravica samoodločb© j __________________________ " narodov z izjavo predsednika Wilsona z dne 12. IL 1918, sprejete tudi do osrednjih vlasti, po kateri se ne sme obvladati in vladati noben narod brez lastnega dovoljenja in ker je naš narod ponovno izjavil» da ne bq nikdar privolil v rešitev, ki ne bi prinesla s seboj združitve vseh delov naroda Slovencev., Hr- J V «redo je izjavil ogrski ministrski predsednik ▼atov in Srbov v lastno suvereno državo, ker I« na | Wekerle v ogrski poslanski zbornici : ta način jo zasiguran naš avtonomen razvoj, po i K#f mijjli Av8tr«a «rediti svoje notranje raz- ää ’Äi i r* ? '° ”***?• v*** merni obliki ločitev od sosedov, vprašamo ». zn- J da *® ^eÄir; &BDroti ^ tavimo na temelj perso-to «ljpagp minicig*.- $ nahm wdS« In &a G -®lju personalne nnije »• Wekerle o razmerju Ogrske do preurejene Avstrije. vedimo svoje politične in gospodarske namene ter da samostojno ®rg*»tahrara© zadere nače naredne obrambe. Moramo tudi v bodoče, varujoč edinsst ogrske države, z narodnostmi ne sicer stopili v pogajanja, pač pa poslušati njih že^e ia upoštevajoč te želje, predlagati zakonadaji primerne predloge. Hrvatske mu narodu bomo radi dali zaieljeni prostor in pe možnosti spolnili njegov samostojni razvoj. Konečao je Wekerìe pripomnil, da se prehod k samostojnosti ne more izvršiti naenkrat in na vseh poljih hkrati. Naravni red stvari je, da fresa® takoj na delo in da pripravljamo na temelju personalne unije za samostojne uredbe. Člani Ksrolyjove skupine so na to klicali : Ni ®ikake personalne unije ! Potrebujemo neodvisnost Ogrske. Posl. grof Karoly : Oni, ki so vojno povzročili ss morajo na obtažno klop radi zapeljevanja ljudstva. Večina je klicala Karoly jevim pristašem : Plačanci entente, na kar je neki Karo-lijevec zaklical : ©a, mi smo prijatelji entente ! Nastal je velik hrnp. Posl Karoly je izjavil, da ne zaupa We-fcerie-jevim izjavam, Rešiti se mora vsaj mir. Politika onih, ki so hoteli poglobiti zvezo z Nemčijo, se je popolnoma ponesrečila. Iz tega se morajo izvajati posledice, fsa vejna je bila zapeljevanje. Konačno je Karoly-jeva stranka predložila memorandum v katerem zahtevajo popolno neodvisnost Ogrske in prepoved izvaažanja živil. francosko bojišče, Na francoskem bojiš Su se umikajo nemške armade na celi črti. Umaknile so *e ob belgijsko-francoski meji čez reko Lys, nadalje ob reki Oizi do črte severno od mesta Origny, med rekama Aisno in Air« do črte zahodno od mesta Grandpre ter končno na vzhodnem bregu reke Može do črte zahodno od mesta Flabas. N« bojiSČIh. Na srbskem bojišča so se naše in nemške žete umaknile do irte Niš—Jagodina. Srbske čete se nahajajo na črti zah odno od reke Morave — Krušev&c — Aleksinac. — Na albanskem bo "’" i smo se umaknili na črto Tirana — Kroja, to Tirano smo izpraznili. Politične vesti Naroda! Svet za Štajerske je sklenil dne 12. t. m. pri svoji seji sledečo izjav®: »Zahtevamo kot sestavni del države SHS vs® ©zemlje dosedajne kronovine Štajerske, kjer je prebivalo skozi zad nja stolelja slovenske ljudstvo, brez ozira na delno, vsled sistema umetno povzročeno ponemčenje navideznih jezikovnih otokov Maribora, Marnberga, Celja, Ptuja, Radgone in drug h, ki tvorijo vsled svojega značaja kot prometna središča svojega slovenskega kmetskega okoliša neločljiv del slovens ke zemlje. Narodnim manjšinam se zagotovi zakonito varstvo.« Narodni svet v Ljubljani ima svoje pisarniške prostore v Frančiškanski ulici št. 2. — Prosimo cenjene darovatelje, da vsakokrat, ko pošljejo kak prispevek za Narodni svet, istočasno sporočijo, v katerih listih naj se to objavi. Čehi in Jugoslovani odklanjajo vsak razgovor o manifesto. V avstr, delegaciji je podal dr. Korošec naslednjo izjavo: »Češki in jugoslovanski člani odseka za zunanje zadeve avstr, delegacije izjavljajo e ozirom na ugovor, katerega so pedali v svojih vprašanjih v plenarni seji dne 15. t. m., da nepreklicno vztrajajo pri zahtevi, da se češko-slovaško in jugoslovansko vprašanje kot mednarodno vprašanje zadovoljivo reši na splošnem mirovnem kongresa. Z ozirom na to popolnoma nespremenljivo stališče kakor tudi z ozirom na dejstvo, da bi bilo brez vsake praktične vrednosti razpravljati o predlogih, označenih v cesarjevem manifestu, dokler ni znan Wilsonov odgovor na avstro-ogrsko mirovno pogodbo, odklanjamo vsako tozadevno diskusijo kot popolnoma nepotrebno«. Wilsonov odgovor Avstriji je že došel na Da* naj in vsebuje podrobnosti glede narodnih vprašanj v državi tar je tak, da s« sme smatrati kot pričetek mirovnih razprav, ker vsebuje določne predloge za preosnovo Avstrije. Z objavo Wilso-novega odgovora hočejo počakati eden ali dva dni, da dobi na ta način prednost cesarjev oklic na narode. Seja vojnega odseka avstrijskih delegacij se je, kakor m nam parola iz Daaaja 15. oktobra zgodaj prekinila, kar js dalo aeaaško poslaništvo rant. Značilno aa situasšje je, da so bili povabljeni k tema rants vsi ilani delega®] iz avstrijske gosposke zbornice, tadi slovanski ter nemški in rusinski člani delegacij iz poslanske zbornica. Jugoslovanski Seški in poljski člani delegacij iz poslanske zbornice niso d®WSi vabila. Vsled tega se ra bila tadi povabljeni poljski ia češki delegati niso odzvali. Posvetovanj delegaeijskega odseka za vojaške zadeve se udeležuje badi bivši generalštabih šof Böhm Irsaollijsve armade dr. Bardolff, ki se ga od rnnoßh strani imenuje kot bedečega vej ne g a ministra. Misija grofa Silva-Tarouca (poljedelskega ministra) velja danes, kakor nam je 15. oktobra sporočil naš .dunajski poročevalec, te za odpravljena. V svojem pregrama, katerega je izdal v memorati duma in ga predložil tudi pretekli četrtek pri av-dijenci cesarju, predlaga najširšo avtonomijo. Ta njegov program pa danes v kronskem svetu ni bil sprejet. Med kandidati za ministrsko predsedstvo v novem kabinetu se od nekih strani imenuje zopet baron Beck. Na slovanski strani vlada proti tej kandidaturi velik odpor. Novo ministrstvo bi inailo skrbeti z majoriteto Poljakov, nemških meščanov in nemških socijalnih demokratov za reši tov državnih potreb, torej »Geschäftsministeriam.« Dar ameriških Jugoslovanov. Ameriški Jugoslovani so, kakor poročajo holandski listi, nabrali do sedaj 720 milijonov frankov zlata, katera svota ^aj tvori narodni dar ameriških Jugoslovanov novoustanovljeni Jugoslaviji. Ogrski državni zbor. V včerajšni seji ogrske poslanske zbornice je govoril grof Tisza za popolno ločitev od Avstrije na podglagi personalne unije. Prišlo je do burnih ugovorov od strani Karoly-jeve stranke, ki so Tiszi očitali neodkritosrčnosi Ko je, Tima govoril o posebni ogrski armadi, so mu Kar*lyjevi klicali: Ne bo nikakih armad več! Saj mora. priti .razorožeaje. Tisza je rekel, da priznava tudi on, da smo to^vpjno izgubili. Zato odobrava mirovno ponudb ^ - se dalie opila na 14 Witoo-novih točk. Dalje j. «za rekel,-da sc potreba postavljati na ^ okratičhh? «tališče, smo že na tem stališča. Karolijevi in levica so se na t© krohetali in klicali: Vi ste na stališču razrednega gospodstva. Junkerska tolpa! Konečno je Tisza gevoril o predzgodovini vojne ter izjavil, da je Ogrska bila do zadnjega trenotka za mirno rešitev, a ko se je odločila za vojno, je Že vnaprej izključila vsake osvojevalne namene. Kdor to veruje, dobi groš! Mir med Turčijo in entente sklenjen? Po poročilih iz Dunaja je mir med Tarčijo in entento baje že sklenjen. V mirovni pogodbi se Turčija odreka Palestini in vsakemu upliva do Egipta. Tur čija prepučša ententi ureditev plovbe ladij skozi Dardanele ter ureditev glede vprašanja o Carigradu. Poroča se, da se Turčija ne nahaja več v vojnem stanja z entento. Uradno potrjena še pa ta vest ni. Zopet napad na Lenina. V Kursku je kil vno vič izvršen napad na Lenina Napadalec je oddal več strelov na Lenina in ga zadel v rame. Ime nuje se Dvanicki in so ga že zaprli. Napadalec je član tajne politične družbe za osveto. Napad na grofa Tiszo. Ko se je po končani seji ogrske državne zbornice nameraval grof Tisza v avtomobilu odpeljati na svoje stanovanje, je priskočil mlad mož, po imenu Lekay Leitner, v bli žino avtomobila ter nameraval oddan strele na grofa Tiszo. V zadnjem hipu je pa šofer udaril napadalca v obraz, nakar ga je policija prijela. Napadalec, vprašan po vzrokih, iz katerih je nameraval usmrtiti grofa Tiszo, je izjavit, da je grof Tisza edina ©vira, da ne pride do miru. Srbska vlada v Skopijo. Iz Nizozemske so poroča, da je dospel srbski prestolonailednik s štabom v Skoplje, kjer se bo za zdaj nastanila srb ska vlada. Sedaj pa se bo menda pomaknila bolj proti severa. Politična pomllošženja v Nemčiji. Cesar Viljem II. je naročil državnemu kancelarj,u in pruskemu ju-stičnemu ministru, naj osebe, M so bile od državnega sodišča ali pruskih oivilnih sodišč, vštevši izredna vojna sodišča» obsojene radi političnih pregreš -kov in prestopkov, v Širokem obsegu predlaga za pomilostitev, Enak ukaz so izdali drugod nemški vladarji in senati svobodnih mest glede enakih fotanji -vih dajanj, izvršenih v njihovih ozemljih. mirovno demonstracijo. Množica jo klicala : Živel mir ! Pred ruskim poslaništvom so se oglasili klici: Živela Rusija ! Policija jo brezobzirno postopala z množico, jo tepla z golimi sabljami, veliko ljudi je zaprla, med njimi tudi veliko vojakov. Medtem pa se v Berolina vršijo pogovori o tem, kakšea ©dgovor se da Wilèonu. Položaj je težaven in resen. V Berolinu sta general Laden-dorff in admiral Scheer. Pogajanja z generali in vrhovnim psveljništvom še niso pri kraja. Toliko pa je baje gotovo, da v Berolinu ne mislijo Wil-sonovih zahtev kar odkloniti, marveč dati tak odgovor, da be omogočena nadaljna razprava o mira. Naloži, dokler je še čas, varno gv « j denar! V nedeljo, dne 3. novembra t. 1., se bode na graščini Steinbrunn (prej Steinhof) na Plitvič^em vrhu pri Radgoni prodajalo v poljubno velikih kosih okoli 100 oralov zemljišč, po večini travnikov, pa tudi gozdov in sadonosnikov potom prostovoljne dražbe (licitacije). Zemljišča so na zelo pripravni in ugodni legi ter porabna tudi za stavbe in naseljevanje. Začetek licitacij® ob 11. uri dopoldne. Kupaželjni s« vabijo, da se t® prodaj v prav velikem številu udeležijo. Kdor hoče svoj denar še pravočasno varno naložiti, naj kupi zem« Ijišča, ker ona ne bodo aikdar izgubila svoje vrednosti! Graščina Steinbrunn. Pred odgov<*rem v Berolina* I Borati*u m toooli v «rod© m-»8s*f 'i h Na kaj ptujski Ornik še misli. Dne 7. sept. je ptujski Ornik razposlal na vse strani poziv, o al se daruje za zgradbo velike sirotišnice in vzgojevar lišča v mestu Ptuju, Ta zgradba bo stala več mili -jpnpv in župan Ornik sam priznava, Sa je ptujsko mesto žo sedaj silno obremenjeno. „Zaupno“ pravi.g. Ornik Še nadalje, da ima sirotišče namen, 'da sinove padlih vojakov vzgaja v gemškem duhu in na ta nar čin reši trgovino in obrt ogroženih mest poslovenjenja, Dne 7. septembra torej Ornik še ni obup ah Radovedni smo, če je Ornik Še danes istega mnenja. A priznati moramo, 'da bi nam bilo jako ljubo, če bi bil Ornik pravočasno dobil dovolj denarja iz nemških o-v, da nam sezida y Ptuju sirotišnico... Kakor bo riŠM^iSka gimnazija,, tako bil novo poslopje, za katero fo začel nabirati Ornik, bilo pod novim vodstvom dob>' uporabljivo za sloven* skl naraščaj.- To so norci. V raški Kek nemikonacionalni poli! bodoča država »Deatschöste skih dežel« obsegati tudi Slovence. morajo od bodoče mirovne konference ia ostane slovensko ozemlje, Trst in Istra v ški državi »Alpskih dežel«, v kateri se bo Slovencem priznala krajevna narodna avtonomija in kalfama samostojnost, kajpada na lastne stroške. V dobi, ko je ves omikani svet sprejel načelo o narodni pravičnosti in o samoodločbi vseh narodov, prihajajo nemškonacionalni zarnkanci, ki jim je narodna požrešnost in pohlep po tujem blagu docela zmešal pamet, z zahtevo, naj se Slovenci na temelju načela o narodni samoodločbi pridružijo nemški državi »Alpskih dežel.« Bog daj norcem pamet! Davčni vijak v ormoškem okraju* Kmet iz or* moškega okraja nam piše: V zadnjem času ptujska davčna oblast hudo pritiska na nas kmete-vinograd-nik«. Zahteva od nas napoved količine prodanega vina, da nam odmeri dohodninski davek. Vrše se poizvedovanja,! koliko vina je kmet pridelal, kedaj, komu in za kateri znesek prodal. Napovedi posameznika se navadno ne veruje, posebno če je vinogradnik svoje vino v spomladi ali pa po leti prodal ter drože dolil in kar se je izpilo, pri napovedi odračunil. Tudi sodna oblast je pričela strogo zasledovati vinogradnike, če ni eden ali drugi svojega pridelka predrago prodal, Mnogo vinogradnikov, ponajveč kmetov, je že v preiskavi radi navijanja cen. Ali ne velja enaka pravica za vse? Nas bi zelo zanimalo izvedeti, kateri gospodov, zaposlenih pri raznih uradih — plačuje dohodninski davek za svoj „nebenkšelt“ ? Recimo za nakupovanje in prodajo vina, živine, svinj, žrebcev, perutnine, raznih živil itd., na lastno roko in v svoj dobiček, Nekateri teh gospodov so pri tej svoji postranski trgovini in posredovanju zaslužili lepe tisočake, mnogo več, kot ubogi kmet, ki je z žul-jami svojih rok in v potu svojega obraza pridelal 'de* nar, od katerega naj sedaj plačuje dohodninski da» vadE* Podpore družinam vpoklican cev. Pri presoji prošenj za preživljensko podporo se komisije še vso preveč OziCajo n® poročila orožnikov. Upravno sodišče je z razsodbo z dne 19. maja 1917, Štev, 9289, izreklo, da to ni umestno in da se mora prosilcu dati prilika, zavzeti stališče nasproti orožnikovi izjavi, a drugače j® postopanje komisijo pomanjkljivo in neve-JlfVnQ BJfo ?e kdo m?.i ži na upravno sodišče, dobi BMMmjftac’ azsod’ 'rili ime tiotiinegf® orožnika s m 0iarielj IS j« prosilca «a podporo glede premoženjskih ra« -mer krivično ocenil, Kdor se čuti prikrajšanega, naj ne zamudi vložiti prošnjo za. podporo na okrajno komisijo, oziroma pritožbo na deželno komisijo za pre-Bvljanje* Godijo se fe vedno krivice, da nekateri 'd&-bivajo preveč, drugi pa premalo podpore, ker ja zakon nejasen. Gre vse prepočasi z rešitvami. Člani komisij so se pomnožili, a dela se zato nič hitreje» Sicer se pa novi komisijski člani sej prav neradi udeležujejo in tako s» vse odklada. Finančnim oblastim je pa to všeč, če so prošnje dolgo časa nereše -ne, Poizkušajo nakazati podporo od dneva, ko je dotična prošnja prišla v sejo, kar pa seveda ni povsem pravilno. Vojni album 87. pefipolka. Z ozirom na željo mnogih naročnikov nameravamo izdati „Vojni album“ ločeno v slovenski in nemški izdaji. V interesu podjetja se nadejamo, da se bo število naročnikov, katero je do sedaj še zelo nizko in nezadostno, povišalo na 2000 za vsako izdajo, ker sicer bi ne bilo mogoče tiskati knjige. Da damo naročnikom priložnost in čas nabaviti si knjigo, je rok za naročbo podaljšan. Cena knjige znaša kakor do sedaj za broširano, ljudsko izdajo 30 K, za krasno,, dobro vezano izdajo 40 K in sicer proti vplačilu vnaprej, Z ozirom na, obsega vsebine nameravamo izdati knjigo vi dveh zvezkih in sicer: t, zvezek: Vojska z Rusijo in 'Srbijo 19il4, 15 in 16, 2 zvezek: Vojska z Italijo, K mnogoštevilnemu udeleževanju vabimo uljudno slavno občinstvo. Vsi naročniki, kateri so knjigo že naročili, naj blagovolijo naznaniti uredništvu, v kakšnem jeziku želi-je knjigo. Naročila in plačila naj se naslovijo na: »Uredništvo Vojnega albuma pri c. in kr, 87. pešp. v Celju.“ Naročila za slovensko izdajo sprejema tudi knjigarna Goričar-Leskošek v Celju, Frei iijjrašeiate© kemisije za oble ljudske in meščanske loie v Gorici se prifteo prihodnji sspo-sobljenostni izpiti da* 15. hot. t. 1. Pravilno o-premljene, na c. kr. okrajni šolaki svet naslovljene proinje naj se pošljejo predpisanim potom tako zgedaj, da h