Eden izmed njih bo naš »poslanec« v republiški skupščini n 8. APRILA 1990 BOMO IZMED 4 DOLOČENIH KANDIDATOV VOLILI NAŠEGA DELEGATA V ZBOR OBClN REPUBLIKE SLOVENIJE. Vsem kandidatom — razvrstili smo jih tako kot bodo na glasovnici, smo postavili naslednja 4 vprašanja: 1. Kje je p*o vašem mnenju težišče dela zbora občin Skupščine republike Slovenije? 2. Na katerih področjih boste poizkušali biti zlasti aktivni? Zakaj? 3. Kakšni načini oz. oblike dela bi bili po vašem mnenju najprimernejši za pridobivanje stališč, ki jih boste v primeru izvolitve posredovali v zbor občin? 4. Vaša delovna maksima (geslo)! Preberite, kaj so odgovorili! MAC. ERVIN A. SCHVVARZBARTL, DIPL. INC. Čeprav so vprašanja dobro zastavljena, izhajajo iz zatečenega stanja, ki je z nastopom strank že preseženo. Zato lahko na prva tri vprašanja odgovorim samo skupno in posredno, saj skupščinsko delo po zborih zavračam, torej tudi smotrnost obstoja Zbora občin. Z ukinitvijo delegatskega sistema se opušča tudi vplete-nje D PO in SIS, ki so interes »baze« maličile, da ne rečem izigrale. Strankarski poslanci bomo (če bom izvoljen) zato v parlamentu mogli v dialogu med strankami zagotoviti uveljavitev interesov svojih volilcev samo strokovno in z močjo argumenta. Če ne, nas bodo volilci odpoklicali ali zaupali svoje glasove drugi stranki. Tako se bodo avtentični interesi volilcev, ki niso nujno tudi pripadniki stranke izvoljenega poslanca, manifestirali skozi njihove dobre odločitve in odražali v splošnem dvigu standarda in zadovoljstva občanov s stanjem. Torej ne gre za vprašanje področja aktivnosti poslanca, ampak pravilnosti in smotrnosti njegovih odločitev ob vsakem primeru posebej, saj bo za svoje delo odgovarjal posledično. Moje geslo: Pri obnovi vrednost civilizirane Evrope in v želji bolje živeti, ne smemo pozabiti, da ljudje želimo več kot zmoremo, imamo več kot rabimo, naredimo več kot smemo in vemo več kot znamo. Torej: Prizadevanje cenimo rezultati štejejo. ALEŠ OCEPEK, DIPL. INC. ACR. Težišče dela zbora občin Skupščine Republike Slovenije je po mojem mnenju v približanju želja in planov občin skupščini in njihova razumna porazdelitev v enotnem slovenskem prostoru. V primeru izvolitve si bom zlasti prizadeval za ustvarjanje razumnega dialoga med gospodarstvom in ekologijo, saj je to glavni pogoj in način za ohranitev sveta in človeka. Strokovno pripravljene programe naj po legalni poti ovrednoti prizadeta javnost. Čas gesel je minil. Samo DELO je lahko pot do uspeha. : | VOLITVE 1990 ? [ 8. APRILA 1990 BOMO NA : VOLIŠČIH V KRAJEVNIH | SKUPNOSTIH VOLILI: ! — Delegata za zbor občin j | skupščine republike Slovenije : ■ — Delegate za družbenopoli- ■ • tični zbor skupščine občine • ‘ — “ - ■ 3 Domžale | — Predsednika predsedstva ■ • republike Slovenije ! — Štiri člane predsedstva re- S j publike Slovenije 3 VOLITVE 1990 | 12. APRILA 1990 BOMO NA 5 i VOLIŠČIH V PODJETJIH : | VOLILI: — Delegate za zbor združe- ■ ■ nega dela skupščine občine • S Domžale j — Delegate za zbor združe- j j nega dela skupščine republike • ; Slovenije VOLITVE 1990 22. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegate za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale — Delegate za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale ■■••■■■■••■••■■■■■•■■■■■•■■■■■•■■■■■■■•■■ti •BOGOMIR CERMOVŠEK, PRAVNIK Težišče dela Zbora občin vidim prav v tem, da se naj v njem sprejemajo odločitve, ki bodo zagotovile lažji razvoj občin in v njihovem okviru mest in naselij, tako na gospodarskem kot infrastrukturnem področju, kar vse bo olajšalo življenje občanom, da bodo lažje in odgovorneje sodelovali v javnem življenju. V primeru, da bom izvoljen, bom večji del svojih prizadevanj vložil v nadaljnjo izgradnjo prometnih žil, tako na območju občine, kot širše, ena izmed mojih prioritetnih nalog pa bo zavzemanje za čimprejšnjo izgradnjo avto ceste Celje— Ljubljana, s katero bi dosegli hitrejši pretok vozil in bistveno večjo prometno varnost. V zvezi z nataliteto našega naroda bi predlagal, da vsi slovenski otroci dobivajo otroški dodatek, da se odpravi cenzus o pogojih za pridobitev le-tega, saj država mora čutiti rast mladega rodu in zanj primerno poskrbeti. Stališča, mnenja in predloge bi pridobival predvsem v Skupščini občine Domžale, predvsem v Zboru KS, upošteval pa bi tudi druge predloge in pri tem neodvisno razmišljal in svoja stališča oblikoval v skladu z opredelitvami, ki zagotavljajo demokratično življenje v občini in republiki. Moja maksima: Dobra prometna pot je tudi pogoj, da Slovenec ostane povsod na svoji zemlji in tako Slovenci ne bomo dali svoje zemlje iz svojih rok. Vsem slovenskim otrokom otroški dodatek. !*' Dobro je vedeti ob volitvah (Preberite, preden oddidete na volišče 8. aprila) Vsi volilci boste za volitve 8. in 22. aprila 1990 prejeli osebno vabilo, na katerem je tudi vaša evidenčna številka — enaka tisti, pod katero ste vpisani v volilnem imeniku. Ko pridete na volišče (označeno na vabilu), najprej poveste svoj priimek in rojstno ime, po potrebi pa tudi svoje prebivališče. Če je potrebno, lahko predsednik ali član volilnega odbora za posameznika ugotovi njeno istovetnost z osebnim dokumentom ali na drug način. Nato obkroži predsednik ali član volilnega odbora zaporedno številko pred imenom posameznika v volilnem imeniku in mu vabilo vrne, saj boste volilci tako za 8. kot za 22. aprila prejeli le ENO vabilo. Obenem volilcu tudi pojasni, kako se glasuje, ter mu izroči glasovnico. ČE KDO POMOTOMA NI VPISAN V VOLILNI IMENIK, GLASUJE NA PODLAGI POTRDILA PRISTOJNEGA ORGANA (Sekretariat za notranje zadeve bo 8. in 22. aprila 1990 izdajal potrdila od 7. do 19. ure), DA JE VPISAN KOT VOLILEC ZA OBMOČJE VOLIŠČA, NA KATEREM ŽELI GLASOVATI. To se vpiše v zapisnik, potrdilo se priloži zapisniku. Člani volilnega odbora morajo volilcu na njegovo zahtevo ponovno pojasniti, kako se glasuje. Pri tem se ne sme na nikakršen način vplivati na odločitev volHca pri glasovanju. I Kandidati za predsednika predsedstva republike Slovenije 1. dr. Marko Demšar 2. dr. Jože Pučnik 3. Milan Kučan 4. Ivan Kramberger VOLILEC GLASUJE TAKO, DA OBKROŽI ŠTEVILKO PRED IMENOM IN PRIIMKOM KANDIDATA, ZA KATEREGA GLASUJE. GLASUJE SAMO ZA ENEGA KANDIDATA! Kandidati za člane predsedstva republike Slovenije 1. Ciril ZLOBEC 2. dr. Dušan PLUT 3. dr. Matjaž KMECL 4. dr. Slavoljub ŽIŽEK 5. dr. Alojz KRIŽMAN 6. dr. Peter NOVAK 7. Franc MIKLAVČIČ 8. Ivan OMAN 9. dr. Dimitrij RUPEL 10. dr. Boštjan M. ZUPANČIČ 11. dr. Bogdan OBLAK 12. dr. Miroslava GEČ-KOROŠEC VOLILEC GLASUJE TAKO, DA OBKROŽI ŠTEVILKO PRED IMENOM IN PRIIMKOM KANDIDATA, ZA KATEREGA GLASUJE, GLASUJE PA LAHKO NAJVEČ ZA ŠTIRI KANDIDATE. ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE KANDIDATI ZA ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE IZ NAŠE OBČINE 1. Peter PRIMOŽIČ 2. mgr. Ervin Anton SCHVVARZBARTL 3. Aleš OCEPEK 4. Bogomir GERMOVŠEK VOLILEC IZPOLNI GLASOVNICO TAKO, DA OBKROŽI ZAPOREDNO ŠTEVILKO PRED IMENOM IN PRIIMKOM ENEGA KANDIDATA, ZA KATEREGA ŽELI GLASOVATI! ■ ttflllMM*mi*M/l****0*********M*****M**0********r******** ■ ^vnl I I I Vabilo Vabimo vas, da se v nedeljo, 8. aprila, v četrtek, 12. aprila in v nedeljo, 22. aprila 1990 udeležite splošnih volitev delegatov v zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter volitev predsednika in članov predsedstva republike Slovenije. 8. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegata za zbor občin skupščine Republike Slovenije — Delegate za družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije — Predsednika predsedstva Republike Slovenije — Štiri člane predsedstva Republike Sjovenije 12. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V PODJETJIH VOLILI: ^ — Delegate za zbor združenega dela skupščine občine Domžale — Delegate za zbor združenega dela Skupščine Republike Slovenije 22. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegate za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale — Delegate za družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale Občinska volilna komisija Domžale n I I I Zbirna lista za družbenopolitični zbor skupščine republike Slovenije, o kateri bomo glasovali v občini Domžale 8. aprila 1990 1. LISTA SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENIJE 1. France Tomšič 2. Igor Podbrežnik 3. Janez Šinkovec 4. Božidar Špindler 5. Roman Pogačar 6. Franc Končan 2. LISTA ZELENI SLOVENIJE - ZELENI 1. Andrej Klemenc 2. Marija Reba 3. Mateja Poljanšek 4. Marko Rutar 5. Ignac šteferl 6. Vera Dolinšek 7. Dušan Novak 3. LISTA ZVEZA ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV 1. Ilija Milanovič 2. Marija Lišanin 3. Dorde Petrovič 4. Savo Dejanovič 5. Dragi Sokolov 6. Petar Mitič 7. Petar Badnjak 4. LISTA DRŽAVLJANSKA ZELENA LISTA 1. Sanja Traunšek 2. Marjan Mramor 3. Jože Javornik 4. Igor Lipovšek 5. Miha Tomšič 5. LISTA SLOVENSKA OBRTNIŠKA STRANKA 1. Peter Kosec 2. Jurij Mlakar 3. Marija Zupančič 4. Peter Slatnar 5. Edmund Požgaj 6. Božo Markun 7. Brane Lap 6. LISTA SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA - SDZ 1. Anton Tomažič 2. Marjan Cerar 3. Dimitrij Stiasny 4. Lojze Marinček 5. Marjan Kovačevič-Beltran 6. Janez Stibrič 7. Matevž Skamen 7. LISTA SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Marko Magister 2. Tone Zupančič 3. Marinka Rugelj 4. Janez Sušnik 5. Ivan Grošelj 6. Bogdan Podobnik 7. Alenka Škrabanja 8. LISTA ZSMS - LIBERALNA STRANKA 1. Tone Anderlič 2. Andreja Černak-Meglič 3. Jani Moderndorfer 4. Rudi Bregar 5. Jurij Rifelj 6. Demltrij Perčič 7. Nikola Damjanič 9. LISTA SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - SZDL 1. Tone Jerovšek 2. Andrej Ocvirk 3. Rajko Šugman 4. Slavko Rokavec 5. Vanda Rebolj 6. Vida Bogataj 7. Janko Saradjen 10. LISTA NEODVISNA LISTA NOVIH DRUŽBENIH GIBANJ 1. Vlasta Jalušič 2. Vitold Flaker 3. Peter Lovšin 11 ..LISTA SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA -SKZ 1. Anton Hočevar 2. Anton Demojzes 3. Franci Rokavec 4. Franc Vode 5. Ana Marija Cerar 6. Stane Črne 7. Marjan Jerman 12. LISTA LISTA NEODVISNIH 1. Liana Kalčina-Srhoj 2. Katarina Ovca-Smrkolj 3. Vekoslava Rak 4. Gordana šiško 15. LISTA LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV 1. Marko Ravnik Volilec izpolni glasovnico tako, da glasuje bodisi za posamezno listo, bodisi za 7 posameznikov z ene ali več list! 13. LISTA 14. LISTA DEMOKRATIČNA ZVEZA KOSOVA ZKS — STRANKA DEMOKRATI-V LJUBLJANI ČNE PRENOVE 1. Martin Berishaj 1. Milan Balažič 2. Tadidin Alimi 2. Janko Strel 3. Ivo Samec 4. Cvetka Zalokar-Oražem 5. Milan Marinič 6. Mitja Rotovnik 7. Andrej Štritof Volilnemu boju na rob: Na ljudi nismo in ne bomo pozabili! Ponudba je res bogata in pestra. Programi in kandidati strank, kritične ocene razmer in velike obljube polnijo tudi stolpce našega občinskega glasila. Razvila se je prava tekma, kdo bo bolj atraktivno in bombastično afirmira! svojo politično usmeritev in prepričljiveje negira! dosedanje delo in tudi njegove nesporne rezultate. Res smo v krizi: predvsem zaradi napačnih globalnih političnih usmeritev, toda družbeno dogajanje je stkano iz mozaika drobnih bolj ali manj pomembnih aktivnosti množice posameznikov, ljudi brez velikih političnih ambicij, ki so bili že doslej gonilna sila razvoja v svojem ožjem in tudi širšem okolju. Ideološko povsem neobremenjeni so bili in so pobudniki, organizatorji in uresničevalci načrtov za izboljševanje pogojev življenja v naših krajevnih skupnostih pa tudi v občini. Praviloma so prevzemali danes tako »pri-viačnet funkcije v samoupravnih organih krajevnih skupnostih, društvih in v socialistični zvezi. Šteli smo jih za naše »aktiviste*, pa tudi sami so čutili določeno pripadnost najmnožičnejši frontni organizaciji, SZDL. ki je edina povezovala ljudi in jim pomagala uveljavljati njihove interese. To in nostalgija po »realsocialističnih časih«, bojim pa se, da na takšne aktiviste in sadove njihovih prizadevanj v predvolilnem boju pozabljamo. Brez njih v naših lokalnih skupnostih ne bi bilo novih cest, urejenih ulic, telefonov, športnih in kulturnih ter mnogih drugih družbenih objektov. Prepričan sem, da ni države, ki bi s svojim profesionalnim aparatom, pa naj bo na oblasti katerakoli stranka, brez takšnih ljudi, ki čutijo pripadnost kraju in so za skupnost pripravljeni tudi kaj žrtvovati, mogla poskrbeti za vse, kar v življenju potrebujemo. Mimogrede še tole: Na funkcije jih ni postavljala partija. Nasprotno! Mnogokrat so jih ljudje silili tistim, ki so pokazali nekaj več volje in pripravljenosti za samoupravno in če hočete politično delo. Za veliko politiko pa na temeljni ravni v krajevni skupnosti nikoli ni šlo, šlo je predvsem za reševanje vsakdanjih skupnih problemov. Tudi o monopolu pripadnikov te ali one družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih ni mogoče govoriti. Pot do funkcij je bila vedno odprta vsem; vprašanje je le, kdo se je želel vanjo podati. Posebno hvaležne te funkcije nikoli niso bile. V dobršni meri velja to tudi za občinski nivo. Zato je človek danes res lahko presenečen ob mnogih novih obrazih, ki vstopajo v politiko z izjemno zagnanostjo in velikimi idejami kot kandidati za položaje v skupščini, ljudje pa jih skorajda ne poznajo, pogrešali pa so jih tudi v krajevnih akcijah. Cre morda res samo za boj za oblast? Volilci bodo gotovo to znali presoditi in izraziti zaupanje predvsem tistim, ki so v sicer neugodnih splošnih družbenih razmerah pomagali ljudem uresničevati njihove interese in jim za to ni bilo žal truda in nenazadnje prostega časa. Ne nisem proti novim ljudem; proti generaciji novih politikov, sploh ne, novi ljudje z novimi znanji, idejami in pristopi lahko samoupravno in politično življenje samo obo-gate. Ni pa prav, da vse dosedanje slikamo samo črno, saj tako delamo krivico mnogim, ki so po lastni volji in prepričanju skupaj z ljudmi gradili to domžalsko občino in naše krajevne skupnosti. Občino, ki jo širom Jugoslavije štejejo za uspešno razvijajočo se, dinamično in bogato če hočete. Življenje v njej kljub kriznim časom poteka brez večjih pretresov, seveda s problemi in težavami, ki jih v lokalni skupnosti brez ustreznih sistemskih družbenih sprememb ni mogoče rešiti. Razvoj se pri nas ni zaustavil, tudi zato ne. ker smo mnogokrat ubirali samosvoje poti, iskali izvirne rešitve (na primer na področju obrti) in s podporo večine občanov uresničevali tudi zelo ambiciozne načrte. Ni razlogov, da ne bo tak in morda še bolje tudi v prihodnje. Vendar le če bomo znali preseči strankarsko nestrpnost in v novi »oblasti« na občinski in krajevnih ravneh združili vse sile za ustvarjanje še boljših pogojev dela in življenja vseh nas. Socialistična zveza se je doslej in se bo tudi vnaprej s svojimi delegati zanesljivo borila za to! M. Jeran, predsednik SZ Domžale '•AN 2 Vabimo vas na VELIKI SHOD DEMOSA Ustanavljamo neodvisni sindikat Slovenije 10. marca 1990 je bil v Ljubljani ustanovljen koordin cijski nadpanožni odbor neodvisnih sindikatov Slovel | ki je odgovoren za pripravo in izpeljavo ustanovnega k gresa NSS. _ , Na ustanovnem sestanku so ugotovili, da so parian ^ tarna in pravna država ter učinkovito tržno gospodarstv zaščito in socialno varnostjo delavcev uresničljivi le v P raiističnem in demokratičnem sindikalnem organiziranj ^ Vsem zaposlenim mora biti dana možnost svobodne iz sindikalnega članstva. Mednarodna konvencija, ki joj6^. tificirala tudi Jugoslavija, predvideva, da postane t’e. j0p. član sindikata šele takrat, ko prostovoljno podpiše pr,s v no izjavo o članstvu. a(j Koordinacijski nadpanožni odbor se zavzema za ^ strankarski sindikat. Na ustanovnem kongresu zastopanih čim več sindikalnih panog iz vse Slovenije-so pričeli z akcijo zbiranja poverjenikov in zastopnik0 podpirajo idejo o NSS. 0b Ustanovni kongres NSS bo predvidoma 30.rnar, 15. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Takoj pa se ^ včlanite v NSS tako, da pošljete pristopno izjavo, n0 vsebuje ime, priimek, poklic, datum in kraj re' stanuje v Preserjah Tn7D Peskokop'Ter',,' JANEŽIČ PETER, 44 let, ing. geologije, vodja TOZD resic Domžale, stanuje v Moravčah k s|Užbc tJAN, 47 let, pravnik, vodja splošno kadro BOLHAR MARJAN, 47 let . v Heliosu, stanuje v Dobu .. ^vno-p01 PAČNIK ANTON, 47 let, prof. filozofije in biologije.^‘p delavec na Tovariškem razsodišču ZK- litif' stanuje v Stegnah EVROPA ZDAJ1 OBČINSKI PO*0 \\sti «0 *«»»**? vU**® % \\con0 lOS^0 1 P0R(K. Evaleč Slovenska kmečka zveza podražnica Domžale Predstavitev kandidatov: Družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale Kandidati za volilni enoti: VOLILNA ENOTA 1.: 1. Janez Hribar, Brdo 15 pri Ihanu 2. Jurij Berlot, Domžale, Kidričeva 10 3. Francka Fugger. Domžale, Pot na Pridavko 4. Janez Per, Mengeš, Kidričeva 3 VOLILNA ENOTA 2.: 1. Janez Cerar, Šentvid 10 2. Janez Pirnat, Zg. Tustanj 1 3. Marjan Cencelj, Laze 3 4. Julijana Černivec, Preserje, Kamniška 34 5. Marjan Capuder, Soteska 4 6. Janez Gaberšek, Češenik 7 MARJAN CENCELJ, rojen 1942, Laze 3, gozdarski delovodja Kot izvoljeni delegat v družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale se bom zavzemal: za učinkovito kmetijsko politiko; — za komunalno ureditev v vseh naseljih v občini in za čisto okolje; — sem za ekonomske cene kmetijskih proizvodov; — za enakopravnost kmeta z ostalimi zaposlenimi v industriji v pridobivanju dohodka na kmetijstvo, se pravi, da želimo ekonomske cene; — za izvajanje kmetijskega programa tudi z drugimi zvezami. Kot kandidat kmečke stranke se bom zavzemala za program kmečke zveze, ki že dobiva obliko usmeritve za slovensko nacionalno kmetijsko politiko. Ker sem optimist, sem prepričana, čeprav je veliko slabih strani današnjega življenja, da smo sposobni najti pravo pot razvoja kmetijstva. Razvito kmetijstvo bi bilo zagotovljeno s priznavanjem zasebne lastnine ter rezultati dela, kar je povsod po svetu temelj in kazalec razvite družbe. Prav gotovo pa bi bilo nujno spremeniti odnos do ženske v kmetijstvu, zagotoviti ji je potrebno primemo socialno varnost ter pravice, ki jih vsa ta leta ni imela. JURIJ BERLOT, Kidričeva 10, Domžale HRIBAR JANEZ, rojen 1939, Brdo 15 pri Ihanu — prizadeval se bom za boljše pogoje kmetovanja na vseh predelih občine zlasti pa na hribovitih pasivnih predelih, — sem za čimkrajše posredništvo od pridelovalca hrane kmeta do potrošnika delavca, da bo ta dobil čimbolj cenejšo hrano, — da bi pridelali čimcenejšo hr^no in ustvarili primeren dohodek na družinski kmetiji, šem zato, da kmetje dobijo nazaj krivično odvzeto obdelovalno zemljo in gozdove, — zdravstveno invalidsko pokojninsko zavarovanje je potrebno nujno urediti tako, da bodo kmetje plačevali znesek izračunan na osnovi ustvarjenega dohodka na kmetiji in da se upošteva tudi naravne nesreče, oziroma vse izpade kmetijske proizvodnje. Sem kmetijski inženir s prakso fizičnega delavca, kmetovalca in poslovneža v kmetijskem sektorju. Zaradi pestrosti preseka delovnih mest, ki sem jih opravljal, menim, da dokaj dobro poznam utrip kmetijstva na našem območju. Zavzemal se bom, da Slovenska kmečka zveza ne bo le stranka kmetov, temveč stranka ustvarjalnih, delovnih in slovensko zavednih ljudi. Glede sociale sem mnenja, da je potrebno nuditi osnovno varnost ljudem, ki sami niso sposobni pridobivati dohodek. Mnenja sem, da naj delavci, dokler delajo zaslužijo toliko, kolikor jih plača trg delovne sile. V dobi upokojitve pa naj bomo vsi enaki, približno tako kot smo si enaki ob rojstvu. Tisti, ki bodo zaslužili bolje, bodo pač imeli več prihrankov, če bodo varčevali. Sistem naj bi silil ljudi k varčevanjeu in pametnim investicijam. V političnem smislu se bom boril za odprt politični boj, kjer se naj ustvari tekma idej in sposobnosti organiziranja za dosego pozitivnih ciljev. Krivice, ki so bile napravljene drugače mislečim državljanom se morajo odpraviti. Na gospodarskem področju bo treba kmetu in kmetijstvu stati ob strani, tako kot to delajo razvite dežele. Sicer pa menim, da se bomo na svetovni trg najučinkoviteje prebili z lepoto naše narave in geografskim položajem. Kmetu bo treba zagarantirati ceno, tako da bo svoj kolobar prilagajal naravnim zahtevam in ne trenutnim izumom ZIS. JANEZ PER, Kidričeva 3, Mengeš FRANCKA FUGGER, rojena 1950, galanterijski tehnik, uslužbenka, Domžale Pot na Pridavko 10. Program, za katerega bi se zavzemal kot delegat v primeru izvolitve oziroma zaupanja. — Za učinkovito gospodarjenje v kmetijstvu, vrnitev odvzete zemlje in gozdov kmetijam, ki naj bi se povečale in postale ekonomsko močnejše, da bi tudi mladi nasledniki videli perspektivo v kmetijstvu. S tem bi našo — slovensko krajino spremenili v prijaznejše okolje, oživelo bi tudi kulturno življenje na vasi in ohranjanje starih običajev, — kot dodatno dejavnost in dodatni vir zaslužka bi morali omogočiti prodor kmečkega turizma, tam, kjer je mogoče. — pridelovanje hrane, kot strateško pomembno, naj bi ne bilo monokulturno kot je to sedanja praksa velikih posestev, ki s tem uničujejo okolje in podtalnico. Temeljilo naj bi na tržnosti, vendar ugodnih cenah za potrošnika, država pa naj bi subvencionirala vhodne surovine — možni ugodni krediti. — Zavzemal bi se za večjo izobrazbeno strukturo na kmetijah. Mladi nasledniki naj bi končali poklicno kmetijsko Šolo, gospodinja pa kmetijsko-gospodinjsko. Več znanja je potrebno zlasti pri zaščiti rastlin s herbicidi in pesticidi —, zaradi zaščite okolja. — Zagovarjal bi kmečki živelj na vseh ravneh udejstvovanja, naj ne bi bili odrinjeni na rob dogajanj. Zaščititi bi bilo potrebno dobro obdelovalno zemljo pred pohlepnimi urbanisti. — Zavzemal bi se za enakopravnost kmečke žene, porodniški dopust in ostale ugodnosti, ki jim pripadajo. Vprašanje je namreč pereče tudi na kmetijah — čemu upadanje natalitete? Izhajamo iz kmečkih korenin, zato se moramo s skupnimi močmi prizadevati za boljše pogoje naših kmečkih žena in mater. To bi bila vsekakor osnova ohranjanja slovenskega naroda! JANEZ CERAR, dipl. ing. el., rojen, 1952, Šentvid 10 — razvoj domžalskega gospodarstva na osnovi ekološko nespornih projektov — določitev trase avtoceste, ki bi čimmanj uničila obdelovalne površine. Vsi nakopičeni problemi pa naj bi se v bodoče reševali seveda v okviru gospodarsko samostojne in svobodne Slovenije. JANEZ PIRNAT, rojen 1965, Zg. Tustanj 1, Moravče, kmetovalec Sprejel sem kandidaturo za DPZ z namenom, da prispevam svoj delež k boljšemu in pravičnejšemu življenje v naši družbi. Kot kmet si bom prizadeval, da bom v prvi vrsti predstavljal voljo kmetov. Moj osnovni namen je, da poklic kmeta postane enakovreden drugim poklicem. Konkretno se bom zavzemal, da bodo vsi kmetijski pridelki imeli ceno, ki so jo vredni. Nadalje je treba popraviti krivico, ki je bila storjena z odvzemom kmetijskih zemljišč, s tem da se ta zemlja zopet vrne pravim lastnikom. Potrebno je preprečiti uničevanje plodne zemlje in okolja z onesnaževalno industrijo. Hotel bi, da v slovenskem narodu zaveje prava demokracija. julijana Černivec, roj. 1962, Preserje, Kamniška 36 Na področju naše podružnice sem si kot članica in delegatka Slovenske kmečke zveze zadala cilje, katere bom skušala doseči na družbenopolitičnem zboru: — na kmetijah ustvariti take pogoje, da bodo tudi mladi rodovi ostajali na kmetijah in sicer: — ustvariti je treba družinske kmetije, na katerih bo dovolj velik dohodek za vsaj normalno žvljenje poprečne druži- ne. da bomo kmetje enakopravni z drugimi zaposlenimi v gospodarstvu, ne samo v pridobivanju dohodka temveč tudi v invalidsko-pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju, — da bo priznan porodniški plačani dopust tudi za kmečke žene, — da bodo kmečke žene imele brezplačne vse vrste zdravstvenih pregledov — da bi šolstvo veliko več vlagalo trenda za redno izobraževanje deklet, katere bodo ostale ali se poročile na kmetije, saj je znanje nujno potrebno na kmetiji, — zahtevam, da bi veterinarske službe veliko boljše opravljale svoje službe, zlasti pa osemenjevalna služba, — želim, da bi bodoča družba imela večji posluh za kmeta kot doslej. Zavzemal se bom za program Demosa in posebej Kmečke zveze. Posebej pa želim izpostaviti nekaj problemov, ki me kot domžalskega občana še posebej žulijo: — varovanje domžalske in slovenske naravne in kulturne krajine ter dediščine — izenačitev družbenega statusa kmeta z ostalim slovenskim prebivalstvom — odprava monopolov — drastično je potrebno zmanjšati vse birokratske in neproduktivne službe, ki so se nekontrolirano razbohotile v samoupravnem socializmu potrebno bo ponovno vzpostaviti ekološko ravnotežje v naravi, še predno zastrupimo sami sebe — varovanje slovenske vasi in hribovskih kmetij MARJAN CAPUDER, Soteska Mislim, da je potrebno uveljaviti sistem, da se kmečko prebivalstvo preživlja in razvija iz svojega dela tudi v hribovskem svetu. Zaradi tega jim je potrebno zagotoviti: — boljšo zakonodajo — podporo in strokovno pomoč nerazvitim območjem — odpiranje novih, manjših obratov s končnimi izdelki, da denar ostane na vasi; ljudem bližja služba, da se konča odhajanje ljudi iz vasi v mesta — razviti kmečki turizem (centri za oddih, rekreacijo, predelava kmetijskih pridelkov doma na kmetijah — sirarne, domača obrt) — ohraniti in izpopolniti kulturo kraja, spomeniško zaščititi arhitekturo kraja, vzdrževati ceste, znamenja, cerkve, ker je to ponos Slovenije in našega kraja. JANEZ GABERŠEK, 42 let, čisti kmet 0«! Ilovi POV! ki 2 *0l Dru Kot kandidat se bom zavzemal za boljše razmere v kmetijstvu. Zavedajoč se odgovornosti kot predlagan kandidat se bom zavzemal za boljše razmere v kmetijstvu in gospodarstvu — boljše razmere občanov. Boril se bom za večjo pridelavo hrane, kjer naj bi kmet dobil kar mu sledi, obenem pa naj bi delavci kupovali hrano ceneje. To pomeni, da bi se moral zaslužek posrednikov krepko zmanjšati. Neupravičeno odvzeta zemlja naj se vrne prvotnim lastnikom, ostala pa naj se da tistemu, ki jo bo res intenzivno obdeloval, saj država z močnim kmetijstvom je močna država. Želel bi, da se s temi volitvami ljudje zbližajo in res volijo kandidate po svoji volji in prepričanju, saj bomo z odkritimi odnosi dosegli največ. v loj leva Ilira Soli Predstavitev naših kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine republike Slovenije 1. Anton DEMOJZES. dipl. Ing. agr., Domž«- le, Krakovska 1 n b 2. Ana Marija CERAR, študentka BTF, D0” Kidričeva 9 Anton Demojzes Kot delegat se bom zavzemal za: Slovenski narod si mora pisati usodo sam! — razveljavitev sedanje neveljavne federalne pogodbe in takojšnji sprejem nove slovenske ustave s katero bo postala domovina Slovencev suverena država slovenskega naroda, ki se bo le z referendumom odločil za konfederalno ureditev po volji slovenskega naroda. V primeru, da ne bo doseženo tako soglasje bomo predlagali referendum za odcepitev in razglasitev samostojne države Slovenije. — Suverena država Slovenija mora temeljiti na zahtevi slovenskega naroda: daje civilna družba, pravna država, pluralistična demokracija z nacionalno, politično in gospodarsko suverenostjo. — Prehod iz totalizma v demokratično urejeno družbo mora biti ni enakopravni partnerji sood nja podjetij • sanio — resnično neodvisne (jo- stojne sindikate, kalen se rili za pravico delavcev j:s|iilt -skladen razvoj inj^. obrtniških in trgovskih p J ko da bo omogočena p . ugdld slenost in takšni ose{,.n' da bo vsem v zadovoljst $ — tehnologija mora k0|je. j ostalo čisto in zdra . obrt iloc N KlC Zi 'lOV! ^n< ftiin m »Ijs »do fii “dil % olje- Kmetijstvo Zavzemal se bom za- 1(!ramd'1™ - nravilno nacionalno agr Sn”"«,. politiko Jarski P0" ^ — enakopraven gos[1° j p8noga' No ložaj kmetijstva z drugi"11 P mi gospodarstva . -ji, ek0; tv UUIV kmetijskih obdeloval" 0er^c. ivi da slovenski narod ^ne) lef Jnj zaradi pomanjkanja h jveč p° je v zadnjih desetletji ^ zidalo obdelovalne ze ’voj **., 'v -posebno skrb »Xo bovškega kmetijstva, ja P S jen tak prihodek na osta|e d ^ do mlade družine rad« h (dod« \ ma na družinskih kmet J (,,, tni dohodek: domača o na d . turizem, industrijsko J pfldr K mu, predelava kmetiJslc ^ kov: sirarne itd). _.mha V miren in strpen, brez rcvašizma, za popravo vseh krivic iz preteklosti, za rahabilitacijo tistih, ki so bili obsojeni po krivem, za objektiv-nejši prikaz zgodovine, za pravico do javnega spomina tistih mrtvih, ki jim je bila ta pravica odvzeta, pripraviti program za denacionalizacijo, sem za dezideologizacijo šolskih učbenikov, za pravno državo z odpravo političnih in mnenjskih kaznivih dejanj, za popolno upoštevanje in varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, za strokovno in politično nevtralno državno upravo, sodstvo in policije in zato za takojšnjo odpravo politične policije, sredstva za vzdrževanje politične policije pa naj se uporabijo za humane namene, takojšnjo ukinitev tajne zakonodaje, zavzemal se bom za spravo Slovence, skratka za vse kar bo koristilo slovenskemu narodu. kov: sirarne itd). b, jj Kt ...nega zavarovanja. . ,zCn K lidskega, pokojnin.^ da pv ™ stvenega zavarovanja^^ ) kmetje P°P°ln?7" osleni"11 * Jo- J mnra biti aefalh ‘ - Komunalna urejen-^ želja mora biti taka,^d^ 8sfa|t, I J na kmetija imela. lefon, itd. k"1«^1^ if ' Enakopravnost kmdrUg,m' B hiti izenačena * .niiki ^ kmetijskega So‘ cjstem*1 no življenje na vasi- Gospodarstvo Zavzemal se bom za: — samostojno gospodarsko politiko Slovenije — jasno določitev lastnikov kapitala, tako da bodo tudi delavci preko nakupa delnic postali solastniki podjetij in tako postali resnič- ^ zanesljivo ohranila zdravo in 5J}a2n° okolie tudi za bodoče ro- - gospodarstvo: industrijo, “«>» kmetijstvo, ki bo čimmanj ‘Mila naravi in zdravju ljudi, ~23 ^imkrajšo odstranitev vseh n«naievalcev narave — okolja 0Varne, farme), -varčno porabo surovin in tnergije, ~ Postopno odstranjevanje izročiteljev radioaktivnosti, da •boffH&di možnosti rakastega ^nižbene službe tavzemal se bom za: jo'lake družbene službe, ki boki vsem ljudem in ki bo- čale kakovost življenja! ^ravstvo: li !e'|^bene službe v zdravstvu, kvani °^0 Pričevale za prepreko bolezni in P°ve- - iT™ JU^1 za sv°jo zdravje, Mrai,. z^otovitev osnovnega . aVslVa vsem ljudem. bistvo Predstavitev kandidatov za: Zbor združenega dela a) REPUBLIŠKI ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: 1. Smrkolj Ciril, Šentožbolt 1 2. Mušič Franc, Trzin, Jelenčeva 25 b) OBČINSKI ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: 1. Smrkolj Ciril, Šentožbolt 1 2. Mušič Franc, Trzin, Jemčeva 25 3. Gerčar Srečo, Dupeljne 3 Kandidiram kot član SKZ oziroma DEMOS-a za mesto odbornika v ZBORU ZDRUŽENEGA DELA - SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, sem pa tudi kandidat SKZ za poslansko mesto v ZBORU ZDRUŽENEGA DELA REPUBLIŠKE SKUPŠČINE SLOVENIJE. - Ui,brezP'ačno šolanje, llaiidara°VOstno 'n z evropskimi .'za av?*-Laie_noš9lo< .. . NovaaVJ0nomnost *n večjo vlo-. 5°Venske šole in u V obdobju 1986—1990 sem že bil delegat v obeh zborih in mi je delovanje obeh dobro po- ., auic in univerze. "gina politika - obrt3'se bom za: l'ovanjalkovanJe programov zapo- ke H»i'a^ne Pr°grame za nezapo-'•var«VCe ‘n njihove družine, Winem„ Vo otroka in družin, za »y jn 'f.0 višino otroških dodat-lisij IJsega porodniškega do- ^nkovito reševanje stano-azmer zlasti pri mladih 'k zao ,ev .tak*h pokojnin, ki ‘tivlj^Uale prijetno in dol- / Mili ^ skrb za ostarele, da bi Ht gansko življenje za znano. Zavedam se odgovornosti in dolžnosti, ki bi mi bile v primeru izvolitve zaupane in sem pripravljen vložiti vse napore za uveljavitev programov naše KMEČKE ZVEZE tako v občini kot republiki. — izboljšati kmetijske šole — za prevzemnike kmetij — izboljšati vprašanje kmetijskih zadrug — rešiti problem lastništva obdelovalne zemlje — rešiti problem pospeševalne in veterinarske službe — kmeta zaščititi kot nepogrešljivega varuha narave od države — zaščititi kmetijsko obdelovalno zemljo pred pozidavo — urediti dedovanje kmetij — socialno varnost preužitkar-jev — za posojilno denarno politiko — za mlade prevzemnike. Zavzemam se za boljše pogoje za razvoj kmetijstva, kot tudi vseh gospodarskih panog. Samo stalna in napredna kmetijska politika, ter splošno blagostanje nam lahko nudi varen in umirjen dom, po katerem vsi hrepenimo. Dobro se zavedam, da imamo še dolgo in naporno pot, vendar ne pot brez upanja. Aktivno bo treba sodelovati in se boriti za boljše življenje nas vseh. Ustvariti bo treba pogoje za boljše in smotrnejše kmetovanje, kar je pot k cenejši prehrani. Zmanjšati bi bilo treba število posrednikov od kmeta do potrošnika in se boriti proti vsem oblikam monopolov, tudi političnih. ^ ^namarija * reni.ui:.. . ‘lOvi r J Selili1'*.1" Parlament bo J Proki 'SVOje8a časa posvetiti blem°m v kmetijstvu. STi- kmetiJstvu- K,Va na A.hjstvo v veliki meri te- {, fcfliio km ,nj s'0venske države. ' Iv? na ,*,1JS,V0 v veliki meri J1 ParlamCravo gospodarstvo. rl,d!nenl bo moral l Zavedam se, da bo nam predstavnikom kmetov v skupščinskih organih težko, sploh pa v zborih združenega dela. Zato zahtevam vso podporo za „„ FUor„,... naše delovanje pri zadrugah kmetijstvu. kot tudi v Zadružni zvezi Slove-* J *- njje §e najbolj pa seveda pri kmetih! . KffSrt i11 Čemeli '!iistvo Postavi na op? ■ u0m izvo|jena v C; s' Drnki S1. bom prizadeva-‘A J° tak0° J6'!'1 v kmetijstvu re-efl i)vayalo 'H„a bo kmetijstvo na- se CgošpodabrsifPOS,al° enako‘ 'O- li g1 se bo d ka panoga. Spre- ifnC Dnlri^101^3' tuth odnos fl' i rfk - kme‘a- Kmctij- ,f' ithJ° Pozorn potrebno posve-r|,)»,*Jajo ^rnL°st’ ‘ir Otrokom, f Oh, da n ^r*'ike8a okolja V oPsndeJ0 ''i3 us,reznc •k' Uvesti Hen0Vne šole J6 PO- 1 t ni PrihlSu^0,51'’ ki bodo le e ^ilo na kmeti- kst *hn0 D V!, SL^htiko ° ly.d' nšiti pokoj-M Sw-°' m,|a0a-'V,ti hribovsko fijtij^h dostn dlm . družinam V Jn° iiv'jinje na JL> Pfoblemov, ki vi IHi Srečo Gerčar, star 31 let, kmetovalec, opravljena kmetijska šola, zaposlen doma na kmetiji. strojni JOŽE CAJHEN obrtnik, rojen 1939: Ker smo obrtniki še vedno molzna krava za občino in njeno davčno upravo, si bom prizadeval za takšno davčno politiko, ki bo spodbujala proces nastajanja zasebnih podjetij. Prav tako bo potrebno uvesti odprto tržno gospodarstvo, kjer konkurenca ne bo nekaj negativnega, temveč edino merilo za uspeh in napredek. Izkušenj v političnem življenju nimam, govornik nisem, zavzemal pa se bom po svojih močeh za razvoj družinskih kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, tako da ne bo treba družinskim članom hoditi v službo, še zlasti ne s hribovskih kmetij, na katerih je dovolj dela, ki pa ni ovrednoteno, ker ne upoštevajo težjih pogojev proizvodnje. Če bom izvoljen, se bom zavzemal za program Slovenske kmečke zveze. Franc Mušič, rojen 1955, Trzin, Jemčeva 25: Zavzemal se bom: — povečati velikost kmetij do družinske kmetije — povečati socialno varnost kmeta — povečati socialno varnost kmečke' žene — priznati kmeta kot proizvajalca in varuha narave Bralcem Občinskega poročevalca predstavljamo kandidate DEMOS-a za družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale. S kakšnimi rezultati v dosedanjem političnem življenju se lahko ponašamo? Vsekakor ne s tolikšnimi »uspehi«, kot tisti, ki so vodili politiko v zadnjih 45 letih, saj doslej za poštene in neuklonljive ljudi v politiki sploh ni bilo prostora! Kdor se ni prilagodil edini dovoljeni politični sili — Zvezi komunistov, ta je v vsakem primeru zašel v težave in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se je znašel zunaj kakršnekoli politike, ponavadi tudi z negativnimi posledicami za poklicno in privatno življenje. Mi pa smo bili prav takšni — pokončni in neuklonljivi — in zato doslej tudi odrezani od politike. Sicer pa »uspehi«, s katerimi se hvalijo dosedanji oblastniki, sploh niso nobeni uspehi, če jih primerjamo z razvojem v drugih svobodnih deželah. Nasprotno — glede na svoje potenciale (naravne dobrine, zemljepisni položaj, kulturno dediščino, civilizacijsko vraščenost v (srednjo) Evropo, predvsem pa pridnost slovenskega človeka) je sedanje stanje naravnost KATASTROFALNO, upoštevaje seveda tudi dolgove, katere bodo odplačevale še cele generacije. Kaj pa ob takšnem kritičnem ocenjevanju dosedanje oblasti obljubljamo mi, kandidati DEMOS-a? Obljubljamo prav ničesar, ker hočemo biti do volil-cev skrajno odkriti in pošteni. Napovedujemo le, da bomo naredili vse, kar bo v naših močeh, da odpravimo posledice večdesetletne diktature in da Slovenija spet postane normalna evropska dežela, s takšnim blagostanjem, kot si ga prebivalci zaslužijo. To pa bo seveda mogoče le, če bomo SAMI SVOJI GOSPODARJI — V SAMOSTOJNI SLOVENIJI! Prepričani smo, da RESNIČNE SPREMEMBE lahko prinesejo le NOVI LJUDJE! Mi se čutimo SPOSOBNE in USTVARJALNE, zato pozivamo volilce, da TUDI NAM DAJO MOŽNOST! GLASUJTE ZA SPREMEMBE! GLASUJTE ZA NOVE UUDI! GLASUJTE ZA DEMOS! 1. VOLILNA ENOTA - Zahod 1. Janez STIBRIČ 2. Ervin A. SCHVVARZBARTEL 3. Janez HRIBAR 4. France GORŠE 5. Jurij BERLOT 6. Tomaž ŠTEBE 7. Stane STRAŽAR 8. Francka FUGGER 9. Ivanka KERŠMANC 10. Matjaž KARLOVŠEK 11. Bojan BOREC 12. Željko MIKANEC 13. Ivan GROŠELJ 14. Jože CAJHEN 15. Janez PER 2. VOLILNA ENOTA - Vzhod 1. Janez CERAR 2. Janez PIRNAT 3. Mihael STARBEK 4. Matjaž VOVK 5. Marjan CENCEU 6. Jožica ŠTUHEC 7. Darinka GRUM 8. Bogo ŽONTAR 9. Julijana ČERNIVEC 10. Janez REMS 11. Marjan CAPUDER 12t Janez GABRŠEK Slovenska demokratična zveza (SOZ) sodi, da je 45-letno vladanje komunistov pripeljalo Slovenijo na prag gospodarskega, socialnega, ekološkega kulturnega in narodnega poloma. V SLOVENIJI SO ZATO NUJNE SPREMEMBE! V skupščine, izvršne svete in druge organe oblasti morajo priti novi ljudje iz novih organizacij z novimi idejami! Predolgo so se v teh organih menjavali vedno isti ljudje, člani iste organizacije, ki so enako mislili in vsi delovali v imenu iste ideje! Napočil je čas za spremembe. Slovenska demokratične zev-za želi z VAMI v te spremembe! SOZ JE STRANKA SPREMEMB! JANEZ STIBRIČ 22 let, sekretar IO SDZ Domžale: Menim, da je moja mladost prej pozitivni kot negativni faktor, kajti ideološko sem popolnoma neobremenjen. Sicer pa me najrazličnejše funkcije in zadolžitve spremljajo že od prvih razredov osnovne šole, tako, da le nisem nekakšen politični zelenec. Če bom izvoljen, si bom poleg vseh samoumevnih stvari kot so npr. ekonomska, gospodarska in politična osamosvojitev Slovenije, ohranjanje kulturnih dediščin in zdravega okolja ...) prizadeval predvsem za izgradnjo lokalne radijske (TV?) postaje, saj nam kot občini v neposredni bližini Ljubljane v medijih posvečajo premalo prostora, pa tudi sama obveščenost ljudi na lokalnem nivoju je zelo slaba. Temeljito bo potrebno proučiti tudi problem telefonije, kajti naša občina je na repu slovenskih občin po številu telefonskih priključkov na število prebivalstva. Ker sem mlad in poznam probleme mladih (štipendijska in zaposlovalna politika, stanovanjska problematika...) si bom v veliki meri prizadeval tudi za čimbolj-še in čimkvalitetnejše življenje mladih ljudi. Moja skrb bo: varstvo kmetijskih zemljišč, urejanje kmetijskega prostora, oživljanje podeželja, zlasti hribovskih območij, pospeševanje kmetijstva, ukinjanje megalomanskih, ekološko oporečnih kmetijskih obratov, vračanje nezakonito odvzete kmetijske zemlje. MATJAŽ VOVK, samostojni referent — planer proizvodnje, rojen 1962: Ker v Slovenski demokratični zvezi vemo, da na mladih svet stoji, bom, če bom izvoljen, storil vse, da bodo imeli mladi ljudje večji vpliv na družbene odločitve. Prav tako bom spodbujal iniciative mladih in alternativne oblike življenja in dela. Zavzemal se bom tudi za odpravo brezposelnosti mladih v čimveč-ji možni meri oziroma za učinkovito pomoč tistim, ki čakajo svoji izobrazbi primerno prvo zaposlitev in da bo šolanje kvalitetno in dostopno vsem, neglede na njihovo socialno poreklo. Nenazadnje ne bom pozabil, da v Sloveniji ne sme biti njen državljan pri zaposlovanju diskriminiran pred nedržavljanom Slovenije. FRANCE GORŠE, roj. 1938, diplomirani inženir agronomije: Kandidiram na listi DEMOSA za slovenske demokrate. Zavzemamo se za samostojno Slovenijo in odpravo soci-komunističnih zablod. Želim prispevati k poštenemu in preudarnemu političnemu delovanju. Potrebno bo pozorno spremljati zle namene političnih nasprotnikov, sedanjih oblastnikov, intrigantov in političnih begavcev, ki pod krinko prenovljenih strank ponujajo staro ideološko kramo. Podpiral bom skladen gospodarski razvoj, zasnovan predvsem na zasebnem podjetništvu. Mg. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. ing., rojen 1950: Kot strokovnjak na področju računalništva si bom prizadeval za večjo uveljavitev računalnikov v podjetjih, kajti le tako bomo lahko vstopili v Evropo 92. Do sedaj se nisem ukvarjal s politiko, ker sem odklanjal strankarstvo (oz. eno samo stranko, ki je bila na oblasti). Zaradi razmer, v katerih smo in predvsem zato, ker v sebi čutim neko dolžnost, da moram nekaj storiti za Slovenijo in Slovence, sem se odločil, da bom začel delovati tudi politično in s tem prispeval svoj delež in moje spospbnosti pri urejanju razmer v družbi. I JOŽICA ŠTUHEC, samostojna referentka — fakturistka, rojena 1966: Ker je pravica do stanovanja splošna pravica slehernega državljana Slovenije, se bom zavzemala za njeno dosledno uresničevanje in učinkovito izvajanje. Zato se bom borila za to, da se nemudoma prekine stara praksa posebnih privilegijev za posamezne kategorije prebivalcev in gospodarskih organizacij in proti diskriminacijski politiki pri delitvi solidarnostnih stanovanj. Kot ženska si bom prizadevala tudi za enake možnosti izobraževanja, zaposlovanja in polnega uveljavljanja demokratičnih pravic žensk na vseh področjih družbenega in političnega življenja. bom izvoljen, zavzemal za naslednje: - sanacija Kamniške Bistrice do te mere, da bodo v njej spet plavale postrvi : — gradnja avtoceste na najnacionalnejši način (čim manj podrtih zgradb, čim manj uničene obdelovalne zemlje...); — pri poseganju v okolje v občini je potrebno uporabiti drugačen pristop. II m IVANKA KERŠMANC, profesorica v pokoju, rojena 1928: Zavzemala se bom za takojšnjo odpravo vseh ideoloških navlak, ki še vedno vladajo v šolskih učbenikih, za ponovno uvedbo gimnazij in za reafirmacijo ugleda učiteljske profesije v slovenski družbi. Pogoj za to pa je takojšnja politična in gospodarska samostojnost Slovenije. BOJAN BOREC, trgovski potnik, rojen 1959: Zavzemal se bom za: — ustanovitev slovenske vojske, — pregled stanja negativne kadrovske selekcije (iz časov komunistične diktature) in prekvalifikacijo kadrov, ki jih to zadeva; — ohranitev in obnovo naravne in kulturnozgodovinske dediščine; — možnost, da delavci postanejo delničarji svojega podjetja. BOŽO ŽONTAR, inženir geodezije, rojen 1953: Kot človek, ki mi je narava blizu, si predvsem želim, da bo naša okolica čista in zdrava, saj je to interes vseh nas. Moja domena je področje ekologije, zato se bom, če ŽELJKO MIKANEC, inštruktor in predavatelj ce-stno-prometnih prepisov, rojen 1949: Prizadeval si bom za pravno in socialno varnost vsakega državljana suverene slovenske države. To pa bomo dosegli le s skupnimi močmi, zato bodite z nami ‘in nam zaupajte! :::::::::: Program Socialdemokratske zveze Slovenije gradi na tradiciji evropske socialne demokracije. Zavzemamo se med drugim za učinkovit gospodarski sistem, nov model socialne države, slovensko vojsko, učinkovit pokojninski sistem. Socialdemokrati priznavamo samo državno, zasebno in zadružno lastnino. Temelj gospodarstva so delo, znanje in-proizvodnja sredstva v zasebni lastnini. To omogoča učinkovito proizvodnjo, obenem pa ne preprečuje enakomernejše delitve družbenega proizvoda. Poudarjamo svobodno iniciativo in podpiramo podjetništvo. Država mora usmerjati razvoj gospodarstva, predvsem preko ustrezne davčne in denarne politike. SDZS se zavzema za samostojno in suvereno Slovenijo, kar je osnova za preklic federalne pogodbe in za začetek pogajanj s suverenimi jugoslovanskimi državami o morebitni konfederalni pogodbi. Državljani se o vseh omenjenih odločitvah izrekajo na referendumu. Popolna suverenost Slovenije je možna, če bo imela država svojo vojsko. Suverenost države je potrebno vojaško zaščititi, čeprav se strinjamo, da je možno del obrambno-varnost-nih zadev prenesti v konfederalno pogodbo. Zavzemamo se za učinkovito vojsko in učinkovit varnostni sistem, ki bo sposoben zaščititi obrambne interese države in bo v celoti poo nadzorom parlamenta in civilnega obrambnega mimstra. Socialdemokratska zveza Slovenije je na svoji volilo konferenci soglasno izvolila kandidate za poslance v Dr skupščine republike Slovenije. Naši kandidati v drugi voli o enoti (Kamnik, Domžale, Litija, Ljubljana-Moste so: France Tomšič, dipl. ing. Igor Podbrežnik, dipl. ing. Janez Šinkovec, dipl. pravnik Brane Kajdiž, Božidar Sindler, dipl. oec. Roman Pogačar, Nosilec liste v drugi volilni enoti je France 'lomšič. Nj^ govo ime se je na Slovenskem prvič pojavilo leta 1987, le Litostroju vodil znameniti štrajk. Tam je pred večtisočg ® delavsko množico izrazil potrebo po ustanovitvi socialnem kratske stranke. Pobudo je skupaj s somišljeniki uresniči ^ ta 1989, ko je postal predsednik prve opozicijske stranKe realnem socializmu. " « vi v 8. maja, leta 1989 je na mitingu v podporo četveric Ljubljani zahteval za državljane Slovenije »svojo puško, p lico in mošnjo«, kar so kasneje vse stranke zapisale v sv programe, s katerimi nastopajo na prvih svobodnih voli ^ po letu 1938. Jeseni 1989 je prepustil predsedniški s. |ji. stranki dr. Jožetu Pučniku in se posvetil ustanavljanju vo ne koalicije DF.1VIOS — združena opozicija. Sedaj je P predsednik stranke in se posveča sindikalnemu pluralizm vojaškim zadevam. ■li odj iki :o Soi zi loti ^ ir en 9 VOLITVE 1990 12. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V PODJETJIH VOLILI: — Delegate za zbor združenega dela skupščine občine Domžale — Delegate za zbor združenega dela skupščine republike Slovenije VOLITVE 1990 22. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegate za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale — Delegate za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale VOLITVE 1990 8. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegata za zbor občin skupščine republike Slovenije — Delegate za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale — Predsednika predsedstva republike Slovenije — Štiri člane predsedstva republike Slovenije VOLITVE 1990 12. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V PODJETJIH VOLILI: — Delegate za zbor združenega dela skupščine občine Domžale — Delegate za zbor združenega dela skupščine republike Slovenije Kandidat in nosilec liste Slovenske demokratične zveze za družbenopolitični zbor skupščine Republike Slovenije za 2. volilno enoto Anton Tomažič, roj. 13. 6.1950, diplomirani pravnik, specialist za investicijska dela v tujini. Vir, Parmova 1 Letos je bila za mene kot planinca zima res lepa. In to iz dveh razlogov. Zaradi pomanjkanja snega sem se lahko potepal po najvišjih vrhovih, ponavadi obsijanih s prijaznim soncem. Priznam, da sem ob tem največkrat premišljeval prav o bližajočih se volitvah in da me je ob tem vedno navdajalo nestrpno in radostno pričakovanje. Zrl sem v dolino in šepetaje govoril tej moji lepi deželici; še malo, še malo, pa boš spet zadihala svobodno in spet postala mati (ne le mačeha) vsem Slovencem po širnem sveta. Zakaj mi volitve 1990 toliko pomenijo in zakaj mislim, da doslej Slovenija ni bila (čisto) svobodna? Kot kristjan sem se že v mladosti čutil za drugorazred- nega državljana. Če smo se s prijatelji menili o popoldanskem verouku, smo šepetali. Ko sem doštudiral, sem kmalu spoznal, da bi bila ob diplomi potrebna še rdeča knjižica, če bi hotel doseči tiste položaje, za katere sem se Čutil sposobnega. Seveda nisem niti pomislil, da bi knjižico sprejel, saj bi s tem zatajil samega sebe. in sem se sprijaznil... Sprijaznil, da so določene meje, do katere lahko sežejo moje ambicije. V mojem primeru je bilo to mesto pravnega svetovalca generalnega direktorja Litostroja. Da bi se ukvarjal s politiko, pa seveda ni bilo niti najmanjše možnosti, čeprav sem vedel, da smisel za politiko imam. Samo opazoval sem lahko, kako so se (noji sovrstniki vzpenjali po družbeni lestvici. Pa jim nisem prav nič zavidal. Celo smilili so se mi... Sem pa že rajši živel z občutkom, da sem zvest samemu sebi... Bolelo pa me je kljub temu. Ne zaradi sebe, ampak zaradi Slovenije! Kako grdo so si jo prilastili! Kako so izmaličili to čudovito deželico! Kako brezobzirni in oholi so! Ne, to ne more biti za večno! Resnica mora priti na dan! Do neba vpijoče krivice se morajo odpraviti! in smo se trudili... skupaj z drugimi ljudmi dobre volje, od Sibirije do Sofije' Najprej smo le napisali kakšno protestno pismo. Nato smo šli na Roško in na Trg osvoboditve. Potem smo že ustanovili kak odbor (v mojem primeru je bil to Odbor SDZ za Domžale). Potem smo se povezali z drugimi somišljeniki (pri nas v DEMOS), postali smo samozavestni in s tem močni... Domine so začele padati. Slovenija ljubljena, aprila boš na vrsti tudi ti! Težko delo pa se seveda šele začenja ... Pripravljen sem pomagati po svojih močeh — zato kandidiram. Predstavljamo: Kandidati DEMOSA, ki jih predlagajo SKD-i domžalske enote prav mlada, ve kaj je s in kakšno breme preKf, nosijo in plačujejo na kojenci. .ši upi Slovenski krščanski demokrati, ki smo se v Domžalah prvič po vojni zbrali na ustanovnem zboru šele konec januarja letos, predlagamo v zbore občinske in republiške skupščine ljudi, ki so s svojim delom in rezultati dokazali, da so dobri gospodarji in podjetni posamezniki ter družinskim vrednotam predani ljudje, saj vzgajajo ali so vzgojili v svojih družinah poprečno več kot tri otroke. Ker predlagani verjamejo v uspeh demokratizacije naše republike, so v tem prelomnem času pripravljeni zavestno nositi breme odgovornosti za odločitve, ki bodo morale v bistvu spremeniti tok razvoja in bodočnost našega naroda, vemo kje je naše mesto v Evropi in kakšen standard za svoje marljivo delo zaslužimo. Pokončni, iskreni in resnicoljubni, večina tudi prežeti s etosom in vrednotami krščanstva, so vredni zaupanja. Verjamemo, da bodo tudi svoje družbeno poslanstvo opravljali pošteno, modro in prevdarno kot zreli ljudje, ki vedo kaj je odgovornost in ki ne obljubljajo, ampak uresničujejo, tudi se ne »zavzemajo«, ampak odkrito terjajo in zahtevajo dosledno izvajanje strokovno pripravljenih rešitev. PETER oče treh tehnik in JERMAN otrok. P' klicih s,r°ini Gradisu c ^ čar, ki ga v jiteVL' kot iskalca boljših re bno4 novosti. Svoje sposo di je dokazal njem svojega don"|ern. letnim izobraževanje^^ JANEZ FLIS (49) oče treh otrok, ključavničar, vodja strojne skupnosti Domžale, delavec Komunalnega podjetja ve kaj je skrbnost, kmečko delo. To vedo tudi vsi, ki ga poznajo in cenijo kot iznajdljivega mojstra svoje stroke, saj nikomur ne odreka pomoči, delo pa opravi vestno in kakovostno. Pri tem pa je zelo razgledan in se živo zanima za stanje v naši družbi. Je kandidat za delegata ZZD občine. Zdravstvenem domu Domžale skozi katerega roke je šla naša mladež ne da bi se tega zavedala. Se pa zato tega dobro spominjajo njihove mame, ki vedo kaj pomeni biti že 25 let dober zdravnik in kakšno uteho prinese prava beseda ob pravem času. Pa ni samo zdravnik, je tudi skrben gospodar, ki mu je »potrošnja« tuja in tako z ženo tudi vzgaja svoje otroke v delavnosti in skromnosti. Je proti »zavzemanju« in ve, da samo trdo delo in strokovne odločitve z veliko mero zdravega razuma lahko spremenijo stvari. gradbeni delavec je ne more spnja^^ro Je kandidat za Zbora KS. MATJAŽ kapl?, (48). kandidat za^ IVAN GROŠELJ (53) kandidat za delegata DPZ republike in občine, oče treh zdravnik pediater otrok, DARINKA GRUM (35) kandidat za delegatko DPZ občine, mati štirih otrok, inženir kemije, ki se je kljub izobrazbi in poklicu posveti-tadružini in dela doma. Ceni napor in delo, tuje ji je vsako življenje na račun drugih, zato tudi nasprotujejo vsaki nepotrebni administraciji, ki parazitira na ramenih dela delavcev v proizvodnii in je s svojim delom in odločitvami vfič.krat nekoristna. Ce- projektantske J s0-- izvajanje Qra° . izot>% f tov. Razg|eda" di pozna ^ ekten.^/K predvsem kor niKln ,r štovan pr' n® oserT1./a P* V jemno delav p zna. ^ ^ ga "š,h,a" invna in °f/\ hai i« morala, od9° za trdo vično Plač,L„na drw * plod lastnega dela &°bI,nika- Zel° 9a j in slPništvo naše druž-6(1 prenašanje vseh bre- taanaL, Proizvaialca' na I'" isDor|kJ .Us,varja in dobro S8/1' -da lahk0 eekale- d0k i'ro^lj° in ne vračajo , o- ^ delom. Prepričan Irtaie* 12 * * * 16 Profesi°nalizacija ■la i j strol kandi-Jll6h 'S? ri2b°ra KS, ■KikS,rokotn2k°!J1irani ■V he nar^ak' k' mu 'T^?e,eoro|nitku)e ura v e soncl wem Zavo-jg3’ Ksela se turtVešč kmeč-e5t % in družh2aVeda kaJ JCfNst0ko|ie POmeni s Prosti 9°spo- kCViri,ki so '0? in na" jtfsl0' sice°naše edino P^Di iPriirhka pPa'kdo ne ji j S l. PodLntu ,jev' de" ^S^ljih ' 'h Pomžal-l€ Vv> Tn ,l<0Vsakršne /5 S Ne namnekoristno j« lCi r'ičhosneS,° SP°-» Nhi okn° 'n rea'm- fi‘ 'uai ^ ' Ka,ereSa pa tud, M ,A 9a dGlalo in ž,- sf{jAN^ 'nž,• SAeh^^DPZ ’ Kandl‘ Q,rok>= °bčine, 'a|°g inenrlSlovenci jv^>st^anie < S>iiStvofn,Va' so-rs' 'o^there K'n stabilne 'Cf8h Se' k°t rezgie-. 10 Cjveda šykQ_ ^ narod zaradi MARKO RODE (56) kandidat za delegata Zbora KS, oče dveh otrok, inženir računalništva, ki mu ni tuj zdrav in gospodaren odnos do dela v razvitem svetu, kjer je tudi dolga leta delal. Kljub temu, da se zaveda nezavidljivega položaja naše družbe, je optimist in prepričan, da z delom in obilo medsebojne tolerantnosti moremo iz krize in da tarnanje nič ne zaleže. Njegovega optimizma in zagnanosti za razvoj kraja ni zlomila niti zavest krivične zaplembe in nacionalizacije družinskega premoženja (1941 in 1948 leta) ampak je ohranil še naprej duha spravljivosti in dialoškega razumevanja med ljudmi. MARINKA RUGELJ (26) delegatka za DPZ republike, samska, profesor matematike, ki se ne predahne niti za trenutek. Kot aktivna kulturna delavka, izjemna študentka in uspešen strokovnjak Jožefa Stefana, ve kaj pomeni odpoved in trdo delo in kaj služiti in pomagati drugim. Kdor jo pozna ve, da bo še veliko dosegla in ustvarila, saj energija in delavnost iz nje naravnost sije. ERVIN - A. SCHWARZ-BARTL (50) kandidat za delegata Zbora občin in DPZ občine, oče štirih otrok, magister Ekonomske fakultete in diplomirani inženir kem. tehnologije, pomočnik gen. direktorja 1300 članskega podjetja v Izlakih, ki mu usoda zaradi prepričanja in pokončne drže vedno ni bila naklonjena kot tudi ne njegovi družini. Vendar je s svojo delavnostjo ob podpori čuteče in izobražene ^ene ter potrpežljivimi otroci, vzgled neuklonljivosti in človeka, ki služi kruh v »potu svojega obraza« in mu ni zavzema za zdrave in iskrene medsebojne odnose med ljudmi, za spoštovanje civilizacijskih vrednot in človeka vrednega standarda, ki si ga zaslužimo s poštenim delom in ne na račun drugih. Prepričan je, da so volitve odsev časa in se je zato tudi sam vključil. Od volivcev pa pričakuje zavestno in prevdarno ravnanje, saj s temi volitvami prevzemajo usodo naroda v svoje roke, ko za napake ne bodo več mogli kriviti drugih. Ulil MARKO STARBEK (47) kandidat za delegata Zbora KS, oče treh otrok, doktor znanosti, izredni profesor na Strojni fakulteti, ki se ne ustraši nobene odgovornosti, nobenega dela. Razgledan praktik, znanstveni in kulturni delavec ne ve kaj je prosti čas, ve pa da je za višji standard in bolj humano družbo potrebno veliko odpovedi in razumevanja. Brez napora in skrbnega ter prevdarnega ravnanja ni uspeha, pravi. Pa delo mora biti smotrno, razumno, ne volontersko in »na pamet«. Ceni poštenje in resnost tudi v zasebnem življenju. MIHAEL STARBEK (50) kandidat za DPZ občine, oče štirih otrok, industrijski oblikovalec zaposlen v Heliosu je ljubitelj lepega in kulturnega, vsega kar človeka plemeniti, mu daje smisel in ga bogati. Zavzet kulturni delavec in amaterski fotograf, ki ceni in uporablja tudi novejše video tehnike. Skrbi ga usoda slovenske krajine, vodnih virov in gozdov, ki so vedno slabše kakovosti in propadajo. Z zaskrbljenostjo spremlja zanemarjen odnos do okolja in onesnaževanje z odpadki na neurejenih odlagališčih. Prepričan je, da se z malo dobre volje in strokovnim pristopom da rešiti tudi te probleme, da nam zanamci ne bodo očitali kakšno okolje smo jim zapustili. STANISLAV STRAŽAR (60) kandidat za delegata DPZ občine, oče treh otrok, diplomirani elektrotehnik odgovoren pri elktrookolici za zahtevna investicijska in vzdrževalna dela. Pozna probleme nesmotrne porabe energije in praktičnega ter estetskega razvoda električnega omrežja. Kdo ga ne pozna kot pisca številnih knjig in dobrega poznavalca in posredovalca krajevne zgodovine. Je estet in človek z občutkom za lepo in kulturno, zato se KAREL STREHAR (52) kandidat za delegata zbora KS, oče šestih otrok, nabavni referent Tosame, ki se ni utrudil ob stalnem iskanju kakovostnih proizvodov po Jugoslaviji in ni izgubil občutka za poslovno moralo in vrednote tržnika, kljub temu, da je bil stalno izpostavljen »devalvaciji« vsega in vsakogar. Ni mu zmanjkalo tudi poguma, da za svojo številno družino s svojimi prihranki in delavnostjo zgradi z ženo primeren dom. JANEZ VASLE (46) kandidat za delegata ZZD, oče treh otrok, zdravnik pediater, ki si je z odpovedovanjem zgradil svoj dom in pri tem ni zanemarjal svojih poklicnih dolžnosti. Skrbno spremlja razvoj mladih in je zelo prizadet zaradi družbene nezainteresiranosti za eksistenčne probleme mladih. Zavzema se za zdravo okolje, naravni in moralno nravni razvoj otrok v družini. Kot zagovornik sproščenih odnosov med ljudmi in navezovanja prijateljskih stikov, je tudi aktiven pričevalec ljubezni do bližnjega ne samo z aktivnostmi pri Rdečem križu in gasilcih. Za zaključek bi parafraziral staro modrost svetopisemskega reka in volivcem prišepnil: Če je nekdo bil v malem dober gospodar in poštenjak, bo verjetno tudi v velikem vreden zaupanja. E. A. Schwarzbartl VOLITVE 1990 12. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V PODJETJIH VOLILI: — Delegate za zbor združenega dela skupščine občine Domžale — Delegate za zbor združenega dela skupščine republike Slovenije VOLITVE 1990 22. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegate za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale — Delegate za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale : Zeleni Slovenije — odbor za Domžale ■■ ■-- ' ■ . I Domžalski I zeleni |pred I volitvami Zeleni Slovenije smo se v Domžalah organizirali kot stranka precej pozno. To nas je tudi nekoliko oviralo pri pripravah na volitve v Skupščino občine Domžale. Ker nam v kratkem času ni uspelo pridobiti dovolj dobrih kandidatov za naše liste, smo se ozrli po širnem pluralnem političnem prostoru, da bi našli partnerja za predvolilno koalicijo. Ker imajo lokalni odbori Zelenih Slovenije popolno svobodo glede predvolilnega povezovanja, smo skrbno preštudirali obstoječe programe strank in premislili, kakšne bi lahko bile reakcije naših volilcev. Največ skupnega smo našli pri ZSMS. Tako smo se odločili, da na volitvah nastopimo na skupni listi ZSMS — liberalna stranka in ZELENI SLOVENIJE. Zadnjič ste lahko prebrali program Zelenih za domžalsko občino. Danes pa se predstavljata naša kandidata za družbenopolitični zbor občinske skupščine. izvršni odbor zelenih za Domžale SANDI JERMAN, absolvent Fakultete za elektrotehniko, rojen 3. oktobra 1965 v Ljubljani KANDIDAT V VOLILNI ENOTI ŠT. 1 za DPZ skupščine občine Domžale Vsaka stranka, ki da kaj nase, dandanes vključuje v svoj program tudi ekološko problematiko. Nekatere to storijo bolj, druge manj celovito. Zato sem prepričan, da bo bodoča občinska skupščina imela večji posluh za okolje. Če bom izvoljen za delegata, se bom v okviru te skupščine trudil, da bi čim-prej popravili stare grehe. Ugotoviti moramo dejansko stanje okolja v naši občini ter določiti prednostni seznam za sanacijo. Še večji pomen pa pripisujem nadaljnjemu razvoju občine na vseh področjih. Zeleni verjetno ne bomo imeli dovolj velike moči, da bi s samim številom glasov vplivali na sprejemanje odločitev. Zato se bom z vsemi silami trudil odpirati oči tudi vsem ostalim. Ob vseh razpravah v skupščini bom predstavljal ekološko plat sprejetih odločitev. Tako se ne bo nihče mogel izgovarjati, da ni vedel, za kaj je dvignil roko. Ekološki način razmišljanja (in ukrepanja) danes ni moda, to je nuja za preživetje. Kmalu se bo pokazalo, če smo to dojeli. ANTON DOLENC, dipl. politolog, upokojenec, rojen 26. junija 1929 KANDIDAT V VOLILNI ENOTI ŠT. 2 za DPZ skupščine občine Domžale Če bom izvoljen se bom predvsem zavzemal: — ze enotno nacionalno politiko varovanja okolja, — za večjo odgovornost, neodvisnost, učinkovitost in strokovnost upravnih organov, ki skrbijo za varstvo okolja in urejanja prostora, ker je to pogoj za uspešno reševanje zatečenega stanja, — predlagal in podpiral bom vse ukrepe — spremembe zakonov, odlokov, investicijskih načrtov s katerimi bomo zagotavljali čist zrak in vodo, varovanje plodne zemlje ir, smotrno ravnanje z odpad ;, — ;.a ureditev odlaganja odpadkov in sanacijo divjih odlagališč, — prot: monopolom pri odkupu mleka, mesa in drugih kmečkih proizvodov, za razvoj družinskih kmetij, ustanovitev manjših obratov za finalizacijo kmetijskih proizvodov in s tem biološko čistejšo in cenejšo hrano, — za čisto življenjsko in delovno okolje in v tem okviru tudi za prepoved kajenja v javnih prostorih, za kulturno kajenje, za kulturno pitje alkoholnih pijač, proti uživanju mamil, za zdrav slovenski rod. Državljanska zelena lista Za dobro življenje v mestih in podeželju V prejšnji številki Občinskega poročevalca smo vam predstavili program DRŽAVLJANSKE ZELENE LISTE, ki zajema ureditev preteklih napak in nasilja nad naravo in onemogočanje neustreznih posegov v okolje v prihodnosti. Kandidirali bomo za Republiško skupščino v dvanajstih (od štirinajstih) volilnih okrožij. Nosilec liste na republiškem nivoju je Jože Knez, predsednik Zveze diuštev za varstvo okolja Slovenije. V volilni enoti št. 2 (Domžale, Kamnik, Litija in Mo-ste-Polje) je Lista ponudila v izbor tele kandidate: 4. Igor Lipovšek, 33 let, prof. geografije in sociologije, stanuje v Radomljah. Že več kot petnajst let opozarja na ekološke probleme v občini in se bori za njihovo ureditev. Deluje preko društev, samostojno ali preko političnih organizacij. Predvsem se bo zavzemal za varovanje plodne zemlje in podtalnice. 1. Sanja Travnšek, 43 let, dipl. ing. arhitekture, stanuje v Ljubljani. 2. Marjan Mramor, 45 let, dr. medicine, stanuje v Zalogu. 5. Miha Tomšič, 49 let, dr. znanosti, dipl. ing. strojništva, stanuje v Radomljah. Zaveda se, da varovanje okolja ne bomo dosegli brez ustrezne zakonodaje, ki bo komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora naložila več obveznosti, dala tudi možnosti za UKREPANJE na tem področju. Zavzema se za zakonodajo, ki bo prijazna za okolje in bo že skozi proces načrtovanja objektov odvračala možnosti za nasilje nad naravo. Zahteva analizo vplivov na okolje za vse novogradnje in rekonstrukcije. Kot zdravnik pediater se v ambulanti vsakodnevno srečuje z boleznimi otrok, ki so posledica onesnaženega okolja. Zavzema se za izboljšanje bivanjskih razmer, saj je Zalog ekološko najbolj obremenjeni del Ljubljane. 3. Jože Javornik, 47 let, dipl. agronom, stanuje v Grosupljem. Dolgoletni delavec v društvih za varstvo okolja. Na svojem delovnem mestu in politično se zavzema za razvoj in uveljavljanje novih tehnologij v kmetijstvu, ki bodo manj uničevale okolje. Eden prvih, ki so v Sloveniji javno podvomili v vsemogočnost jedrskega enrgetskega programa. Zavzema se za pre-udarnejšo izobrazbo obstoječe energije, ne pa za gradnjo novih ekološko vprašljivih energetskih objektov. Na kratko smo vam predstavili kandidate, ki imajo poleg strokovnosti še eno prednost: NISO STRANKA IN SE BODO ZATO VEDNO LAHKO NEODVISNO BORILI ZA OKOLJE - BREZ STRANKARSKIH KOMBINACIJ IN KOALICIJSKIH »DAJ-DA-MOU«, KI GREDO ZMERAJ V ŠKODO NA RAČUN OKO-UA. Obrtniki in pri njih zaposleni delavci preberite! predstavljamo kandidate za zbor združenega dela naše skupščine iz volilne enote 22, v kateri boste volili 3 delegate: pri čemer bi lahko pomagali obrtniki sami. Moti me tudi neenotnost znotraj obrtnikov, ki bi jo bilo potrebno odpraviti in poskrbeti, da bi med seboj sodelovali in se dopolnjevali. franc HERLE, samostojni obrtnik — gostinstvo in trgovina Domžale, Nova pot 8 V primeru izvolitve se bom zavzemal za izenačitev obrti in podjetij v družbenem sektorju, oprostitev prometnega davka in ukinitev nikogaršnje lastnine ter znižanje prispevkov iz OD. Sem proti prodaji slovenske zemlje tujim državljanom, sem pa za pravno državo in strokovni šolski sistem brez ideologije, ki bo mladim zagotavljal znanja za delo — v sodobnih obratovalnicah GORAN IVKOVIČ, samostojni obrtnik IVO JAGARINEC, samostojni obrtnik — soboslikarstvo Domžale, Marokova 11 Kljub različnim strankam, bo sodelovanje in »vkup držanje« tudi v prihodnje potrebno. Gospodarstvo je v celoti preobremenjeno, zato se zavzemam za znižanje prispevkov in davkov tako v obrtništvu, kot v gospodarstvu v celoti, saj bo to pomenilo tudi znižanje cen storitev in proizvodov, ki bodo tako lažje dostopni vsem, ki jih potrebujejo. VINKO OKRŠLAR, samostojni obrtnik — usnjena galanterija m MILAN JUHANT, samostojni obrtnik — izdelava strojne opreme Vir, Zoisova ul. 6 Zavzemam se za boljše šolanje mladih ljudi, bodočih obrtnikov, saj brez njih obrtništva ne bo. V izobraževalne programe bi morali uvesti več praktičnih znanj, rokodelskih veščin. Ustanovitev posebnega sklada, za nudenje pomoči obrtnikom v primeru daljše bolezni, nesreče ipd., zmanjšanje prispevkov iz OD, kar bi stimuliralo obrtnike za nadaljnje zaposlovanje (prispevki naj bi se pripisovali upoštevaje možnost gospodarstva, ne pa upoštevaje potrebe proračuna), uvedba bivših vajeniških šol na sodobnejši način z več strokovnega kadra, so del mojega programa, ki ga bom skušal uresničiti v primeru izvolitve. kB X X X X X X X X X X X X X X X $ X X X X X X X X X X X X X ! X X X $ X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Moja prizadevanja bodo usmerjena k večjemu razmahu in razvoju kvalitetne obrti in podjetništva. Kot obrtnika in podjetnika me pri vsakdanjem delu spremlja nesmiselna davčna politika, nemoč bank, nerazdelan lastninski sistem, nekvalitetni vodilni delavci v gospodarskih subjektih .., Prepričan sem, da bi ponovna uveljavitev osebnega dela pomenila tudi bogatejšo družbo, zato sem pripravljen uporabiti vse svoje moči in znanje. VOLITVE 199« 22. APRILA 199« BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegate za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale — Delegate za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale Fascinantna prihodnost Mladi člani Slovenske demokratične zveze smo se že pred kratkim odločili, da po zgledu evropskih in že tudi slovenskih strank znotraj naše zveze ustanovimo avtonomno organizacijo mladih članov, ki smo jo poimenovali »Mlada iniciativa pri Slovenski demokratični zvezi« — MLIN. Formalna ustanovitev je bila 14. marca, vendar pa je že prej deloval iniciativni odbor in kot član le-tega sem se na povabilo Mladinskega gibanja Avstrijske ljudske stranke (Junge »O« VP) udeležil njihovega 16. nacionalnega kongresa, ki je bil 3. in 4. marca v zimsko-turistič-nem centru Bad Mitterndorf na avstrijskem Štajerskem. Poleg predstavnikov Miadih Slovenskih krščanskih demokratov so bili na tem kongresu kot gosti prisotni še delegati Mladih čeških krščanskih demokratov, Mladih Slovaških krščanskih demokratov. Mladega Ma"džarskega demokratičnega foruma. Mlade grške Nove demokracije. Mladih Italijanskih krščanskih demokratov. Mladih v Južnotirolski ljudski stranki in predsednika dveh evropskih političnih organizacij mladih, katerih članica je Mlada Avstrijska ljudska stranka: Demokratične mladinske skupnosti Evrope (DE-MYC) in Evropskih mladih krščanskih demokratov (EYCD). Z vsemi sem navezal tesne stike, saj bomo v bližnji prihodnosti postali polnopravni člani nekaterih evropskih političnih organizacij mladih — po vsej verjetnosti DEMYC-a in še katere, saj ti dve politični organizaciji mladih nista edini v Evropi — in se s tem aktivno vključili v kreiranje evropske mladinske politike. Sicer pa je sam kongres potekal v prijetnem in resnično demokratičnem duhu. Izkušnje in kontinuirana demokratična tradicija so naredile svoje in menim, da se moramo od njih (še zlasti pa nekateri posamezniki) še marsikaj naučiti. Kongres se je odvijal po ustaljenem redu: svečana otvoritev, pozdravni govori, zaključni referat Politiko delajo ljudje Ta zapis v Občinskem poročevalca, ki je na stežaj odprl vrata tudi kristjanom domžalske občine, je le nagovor in povabilo tistim ljudem, ki bi se radi včlanili med slovenske krščanske demokrate (SKD). Zato v tej številki našega občinskega časopisa objavljamo pristopnico, ki jo lahko pošljete tudi na moj naslov: Bogdan OSOLIN, Perkova 22, Domžale (tel. 714-140): Žiro račun domžalskih krščanskih demokratov pa je: 50120-678-89064 (slovenski krščanski demokrati, OBČINSKI ODBOR DOMŽALE). Za premišljevanje pa mi dovolite, da citiram še besede Janeza Evangelista Kreka (1919), ki me vedno znova navdihuje s svojimi jasnimi in sodobnimi mislimi: »Politika, to veste, pa ni lepa reč. Grobo je ECE- to delo, ODURNO, v zvezi s KORUPCIJO, ki jo moramo PREPREČEVATI, zabranjevati, OMEJEVATI; toda popolnoma teh reči skoraj ne moremo onemogočiti. Politiko delajo ljudje.« Bogdan Osolin, SKD Občinski odbor Domžale SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Vodovodna 3 a. 61000 Ljubljana PRISTOPNICA Ime m priimek Datum rojstva Slatno brvakšče Obema Začasno bivahiče Poklic Kraj rojstva Krajevna skupnost Datum Kandidat za republiško skupščino — Zoran Poljšak V 53. volilni enoti kandidira za delegata v ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE tudi dipl. Ing. kemijske tehnologije ZORAN POLJŠAK, samostojni obrtnik z obrtno dejavnostjo predelava zelišč, ki je v iztekajočem se mandatnem obdobju zelo uspešno opravljal funkcijo vodje skupine delegatov za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. Povprašali smo ga, kakšen je njegov »volilni program«: Če bom izvoljen, se bom zavzemal za izboljšanje obrtne In davčne zakonodaje, za zmanjšanje vseh vrst obremenitev, za odpravo prometnega davka na rapromaterial In opremo, za Izboljšanje pokojninsko-lnvalldske zakonodaje ter za sprejemanje ostalih zakonov, ki so sprejemljivi za vse občane naše republike. Obrtnlke-delegate In'Zvezo obrtnih združenj naj bi povezovalo posebno koordinacijsko telo, delegatom pa bi moral biti na razpolago pravnik, po potrebi pa tudi ostala strokovne službe v okviru naše organizacije. Zavzemam so tudi za ustanovitev skln da za kritje stroškov delegatov, nastalih z opravljanjem le funkcijo- z njim. Na začetku je name kar šokantno, saj česl nega pri nas (vsaj dosedajjse leč nismo vajeni. Pa ven(!ar.hulI gospod Riegler po končam vzel čas tudi za nas in je v Itf3' nagovoru vse skupaj lepo P01" vil in nam prisrčno zaželel ve ^ uspehov pri nadaljnjem delu’j stim pa, ki imamo v kratkem P seboj volitve (Čehom, Stovajo Madžarom in seveda nam, si cem), je zaželel še posebno uspehov na bližnjih vojitvah. Nazadnje so poslanci vsen i avstrijskih zveznih dežel, j tih jih je okoli Mlade avstrijskih zveznih dežeL je okoli 240, potrdili še si ide Avstrijske ljudske s« "‘j dotedanjega predsednika, temu sta sledila predstavitev in nastop treh kandidatov za predsednika in petih za člane predsedstva. Sledile so volitve, po njih pa govor novoizvoljenega predsednika 25-letnega mag. Haralda Himmerja iz Dunaja, lahko bi rekel predstavnika liberalne struje v Mladi Avstrijski ljudski stranki. Popoldanski del kongresa je bil s tem končan. Po neobvezni maši in večerji je bila na vrsti za nas goste najbolj bistvena zadeva: sprejem pri novoizvoljenem predsedniku. V dveurnem, izčrpnem pogovoru je vsak najprej predstavil organizacijo, ki jo je zastopal. V glavnem so se naši pogovori osredotočili na bodoče sodelovanje in skupen nastop v evropskem prostoru. Tu smo bili povsem enotni ne glede na medsebojne politične in programske razlike, kar je povsem razumljivo, saj je problematika mladih ljudi bolj ali manj podobna tako v Avstriji kot pri nas v Sloveniji, Češko-Slova-ški, Madžarski, Italiji, Grčiji ali pa kje drugje v Evropi. V nedeljo dopoldne je s svojo prisotnostjo kongres obogatil avstrijski vicekacler in predsednik Avstrijske ljudske stranke dipl. ing. Josef Riegler. Polne tri ure je odgovarjal na vprašanja udeležencev kongresa in polemiziral z njimi oziroma boljše rečeno — oni so povsem enakovredno polemizirali Še posebno so se razvneli • okrog vprašanja civilnega srn* vojaškega roka. Gre natur®« ■ ^ da je v sosednji Avstnji se J j žina civilnega služenja izen|||žcl,f 't"'*'"" »normalnega« :dvseffl dolžino vojaškega roka (tj. vendar pa se zdaj konzervativnih krogov širijo ^ Konzervaiiviim dence za podaljšanje civijneg ^ ženja. Tudi med prisotnnn J ^ glasovanj. V svoj statut so w v, rrbolprTsCojihposlanJ avstrijskem parlamentu z . ^ za ohranitev sedanjega s J ^ roma celo za skrajšanje 0 . nativ služenja vojaškega iJ Kongres se je v nedelj P"s|0 jt ne tako končal. Njegove* g bilo: »Fascinantna oVejt- podnaslov pa: »Cilji nek neracije: — človek — okolje vsi ostali člani S*ov5?*rn vzel'** kratične zveze, že pred t ^ svoje. Razumemo pa J e(.ate(t drugače kot (predvsem druge stranke v Sloveniji- zveza Domžale P. S.: Stroške bivanja v Ba. ^ terndorfu so Polcn l ia| saliv£| voz tja in nazaj sem plaCl daevtij i sobotne in nedeljske a ^ r♦ L-/vyirr»ma ZVCZ poudarjam zaradibj0||asila V1 razloga: da se ne kakšna Meta Pometa- illlllllllllli ........... Epigrami: Volitve 90 Trije Igorji in ena Cvetka, domžalska nova bo petletka! Če partija prešibko bazo bo imela, četverka ta bo pogorela? Milanu KužaiH* Na zboru je tako dejal: da narod nas, po mirni P° bo peljali nam poslal' ^ Ne pamet, mo sreča mila. bila je tista-ki vojake d' j|fl! na Kosovu kos zks Domžale za sekretarja i. --si.. Milanu Kuča"« IVI I im"— Evropa vzhodna se podira* o Kučan se v konfeederacijo ozira! ___,u ornov NA OSNOVI 67. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V SKUPIŠČINE (Uradni list SRS št. 42/89 in 5/90) OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DOMŽALE OBJAVLJA SEZNAM PRAVNOVELJAVNIH KANDIDATUR ZA ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE, ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE TER ZBIRNI LISTI KANDIDATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE A) Seznam kandidatur za zbor občin skupšine republike Slovenije VOLILNA ENOTA 7 - sedež: DOMŽALE 1. Peter PRIMOŽIČ, foj. 29.7. 1939, dipl. pravnik, Domžale, Prečna 16, Skupščina občine Domžale (predlagatelj: Občinska konferenca SZDL Domžale) 2. Ervin Anton SCHWARZBARTL, r°j- 23.2. 1940, mag. oec. dipl. ing. Domžale, Aškerčeva >6, ELEKTROELEMENT Izlake (predlagatelj: DEMOS ~~ Združena opozicija) 3. Aleš OCEPEK, kandidat ZSMS — Liberalna stranka Domžale, roj. 7- 7. 1959, dipl. ing. agr.. Nožiče, Gostičeva 85, ARBORETUM VOLČJI POTOK (predlagatelj: Republiška konfe-renca ZSMS Ljubljana) 4. Bogomir GERMOVŠEK, r°j- 30.6.1929, pravnik. Zg. Javorščica 12, upokojenec (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Vrhpolje-Zalog) B) Seznam kandidatur za zbor združenega dela volilna enota i — sedež: lek Mengeš 1- . Marko MARIN, r°j- 01.03. 1967, kmetijski tehnik. Sr. Jarše 9 — LEK Men-8eš TOZD Kemija — Področje drog (predlagatelj: ZSMS LEK in OK ZSMS Domžale) 2- . Franc ŽUN, *_?J- 17.02. 1962, kemijski tehnik, Mengeš, Ul. Meng. skupine 19 _ lek Ljubljana (predlagatelj: Odbor za gospo-aarJenje podjetja LEK) 3- . Boris NOVAK, j°J- 14. 10. 1951. dipl. ing. kemije, Ljubljana, Beblerjev trg „ T. 1-EK Mengeš (predlagatelj: Odbor za gospodarjenje Podjetja LEK) ^OULNA ENOTA 2 - sedež: HELIOS DOMŽALE l' ^ter ZUPAN, —T 72.01. 1960, dipl. ekonomist, Duplica, Jakopičeva 21 teli-rs C>omžale> TOZD Kemična tovarna (predlaga- J- Delavski svet TOZD Kemična tovarna Domžale) L VRESK, Hpi ' dipl. pravnik, Domžale V. Vlahoviča 1/E 8i tt-IOS Domžale (predlagatelj: Občinski svet ^veze 'katov Slovenije) roj KOŠIR, Va g ^ ° dipl- ing. kem. tehn., Domžale, Adamiče- (prenL HELIOS TOZD Tovarna jedilnih in tehničnih olj 4 oiagatelj: Delavski svet HELIOS Domžale) ro,?^0n PIRNAT, Helick 19?8, dipl. ing. kemije, Moravče, Imenje 18 — Zveza) ^ Količevo (predlagatelj: Slovenska demokratična ki'« stražar, 19 __ ut, *566, kem. tehnik — analitik, Rodica, Kovičeva Os (-...^LIOS Količevo (predlagatelj: OO ZSMS HEL1-6 ’ ,0K 2sMS Domžale) r°j (Žnnez'Franc MIRNIK, r HELin«!942> kemiJski tehnik, „ . 'P^dlaDoV... TP2D tovarna barv, lakov in umetnih smol HELin«942’ kemijski tehnik, Mengeš, Dolinškova 11 ediao , TOZD tovarna barv, lakov in umetnih smol »“telj: Delavski svet HELIOS Domžale) ^adqm ljENOT A 3 _ sedež: LIP toj.fe°d CERAR, , UALEs strojni tehnik, Skrjančevo 10 — SLOVE-ALES in rV5d2mlje (predlagatelj: OO ZSMS SLOVENI-2. Rr.'- ^ Domžale) r«j. o?2(Sar, SPRUK, h dnrnlje < ^55, dipl. pravnik. Zg. Stranje 8 - LIP °nilje) 'Predlagatelj: Lesno industrijsko podjetje Ra- 3. Maksimiljan REMIC, roj. 15. 12. 1958, dipl. ing. lesarstva, Homec, VIL Ulica 30 — LIP Radomlje (predlagatelj: Lesno industrijsko podjetje Radomlje) VOLILNA ENOTA 4 - sedež: PAPIRNICA KOLIČEVO 1. Pavla AVSEC, roj. 08. 03. 1951, dipl. pravnica. Vir, Coizova 27 — PAPIRNICA Količevo (predlagatelj: Delavski svet podjetja PAPIRNICE) 2. Božo PAJER, roj. 17.06. 1962, papirni tehnik. Vir, Erjavčeva 8 — PAPIRNICA Količevo (predlagatelj: OO ZSMS PAPIRNICE in OK ZSMS Domžale) 3. Marjan VELEPEC, roj. 12. 11. 1952, dipl. ekonomist, Preserje, Kajuhova 6 — PAPIRNICA Količevo (predlagatelj: Delavski svet PAPIRNICE Količevo) 4. Viktor MAV, roj. 02. 10. 1951, strojni tehnik, Vir, Zrinjskega 4 — PAPIRNICA Količevo (predlagatelj: Sekretariat OO ZK) VOLILNA ENOTA 5 - sedež: INDUPLATI JARŠE 1. Vinko VODNIK, roj. 04. 02. 1957, dipl. pravnik, Domžale, Tolstojeva 12 — INDUPLATI Jarše (predlagatelj: INDUPLATI Jarše) 2. Franci VELEPEC, roj. 19.07. 1956, ekonomist, Preserje, Vaška pot 10 — INDUPLATI Jarše (predlagatelj: INDUPLATI Jarše) VOLILNA ENOTA 6 — sedež: UN1VERZALE DOMŽALE 1. Ivica GOGNJAVEC, roj. 25,10. 1954, dipl. ekonomist, Domžale, Rojska 34 — UNIVERZALE Domžale (predlagatelj: OO Sindikata in OO ZK UNIVERZALE Domžale) 2. Janez URBAS, roj. 31.7. 1969, tekst.-obrtni konfekcionar, Dob, Župančičeva 17 — UNIVERZALE Domžale (predlagatelj: OO ZSMS UNIVERZALE in OK ZSMS Domžale) VOLILNA ENOTA 7 — sedež: TOSAMA DOMŽALE 1. Danica MERLIN, roj. 27. 7. 1948, ekonom, tehnik, Radomlje, Pemetova 4 — TOSAMA Domžale (predlagatelj: Sindikat TOSAMA Domžale) 2. Franc ROŽIČ, roj. 16. 11. 1937, strojni ing., Dob Stritarjeva 11 — TOSAMA Domžale (predlagatelj: Slovenska demokratična zveza) 3. Darko SVETLIN, roj. 25. 08. 1964, delavec, Količevo 39 — TOSAMA Domžale (predlagatelj: OO ZSMS TOSAMA in OK ZSMS Domžale) 4. Janez KRALJ, roj. 23. 12. 1935, dipl. oec., Domžale, Kraigherjeva 15 — TOSAMA Domžale (predlagatelj: Sekretariat OO ZK TOSAMA) Janez LESKOVEC, roj. 29. 11. 1942, dipl. oec., Vir, Hubadova 1 — TOSAMA Domžale (predlagatelj: Sekretariat OO ZK TOSAMA) VOLILNA ENOTA 8 - sedež: TOKO DOMŽALE L Franci KERČ, roj. 18.06. 1950, galanterijski tehnik. Vir, Šaranovičeva 42 — TOKO Domžale (predlagatelj: TOKO Domžale, OO sindikata) 2. Urška VIDERGAR, roj. 01. 06. 1965, dipl. pravnik, Zaboršt, Pot kurirjev 10 — TOKO Domžale (predlagatelj: TOKO Domžale, OO sindikata) 3. Majda ZUPANC, roj. 02.06. 1959, usnjarski tehnik, Domžale, Rojska 11 — TOKO Domžale (predlagatelj: TOKO Domžale) 4. Marija RAZBORŠEK, roj. 21. 10. 1962, ekonomist. Vir, Šaranovičeva 36 — TOKO Domžale (predlagatelj: TOKO Domžale) 5. Ljudmila LAZNIK, roj. 13. 09. 1947, upravni tehnik, Kamnik, Klavčičeva 5 — TOKO Domžale (predlagatelj: TOKO Domžale) 6. Stanka KLOPČIČ, roj. 07.06. 1956, NK delavka, Domžale, Ljube Šercerja 2 — TOKO Domžale (predlagatelj: TOKO Domžale) 7. Viktorija LISJAK, roj. 03. 12. 1949, PKV delavka, Domžale, V. Vlahoviča 4/A — TOKO Domžale VOLILNA ENOTA 9 - sedež TERMIT DOMŽALE L Božidar VELKOVRH, roj. 18. 10. 1947, ing. strojn., Komenda, Čebuljeva 2 — AS Domžale P. O. (predlagatelj: DS AS Domžale) Slavko COTMAN, roj. 19.05. 1948, kovinostrugar, Domžale, Kamniška cesta 17 — MLINOSTROJ Domžale P. O. (predlagatelj: Sindikat podjetja MLINOSTROJ) 3. Janez ROŠ, roj. 21. 04. 1943, ing. strojn., Domžale, Študljanska l/a — MLINOSTROJ Domžale (predlagatelj: Združena opozicija Domžale) 4. Alojz BONČA, roj. 15. 05. 1939, ekonom, tehnik, Medvode, Simona Jenka 1 — HIDROMETAL Mengeš (predlagatelj: Kovinsko in strojno podjetje HIDROMETAL) 5. Franc LENČEK, roj. 08. 05. 1946, projektant v komerciali II — ing. Mengeš, Cesta 8. julija 20 — MLINOSTROJ Domžale (predlagatelj: MLINOSTROJ Domžale) 6. Branka SLABANJA, roj. 07. 02. 1960, dipl. ing. kem. tehnologije, Beričevo 26 — TERMIT Domžale - Obrat ILPOS IHAN (predlagatelj: TERMIT Domžale) 7. Marjan OGRINC, roj. 26.03.1964, KV strugar, Rodica, Peternelova 11 — HIDROMETAL Mengeš (predlagatelj: OO ZSMS HIDROMETAL in OK ZSMS Domžale) VOLILNA ENOTA 10 - sedež: Obrtna zadruga ZORA MENGEŠ L Alojz ROŽIČ, roj. 10. 06. 1940, KV mizar, Moravče, Podstran 3 — MELODIJA Mengeš (predlagatelj: MELODIJA Mengeš) 2. Mirjana SELKO, roj. 28.04. 1961, kuharica, Groblje 3/a — SOZD ELEKTROTEHNA MELODIJA Mengeš (predlagatelj: OO ZSMS MELODIJA MENGEŠ in OK ZSMS Domžale) Vida ŠTEBE, roj. 15.06.1957, ekonomist, Mengeš, Hribarjeva 2 — OBRTNA ZADRUGA ZORA (predlagatelj: OBRTNA ZADRUGA ZORA) VOLILNA ENOTA 11 - sedež: FILC Mengeš 1. Nada SMRKOU, roj. 02. 07. 1958, tekstilni tehnik, Pretrž 5 — Tovarna pletenin RAŠICA Moravče (predlagatelj: RAŠICA Moravče) 2. Franc HRIBAR, roj. 17. 11. 1955, tekstilni tehnik, Mengeš, Mengeške skupine 11 — FILC Mengeš (predlagatelj: FILC Mengeš) 3. Vida MERCU AN, roj. 30. 05. 1939, dipl. ing. tekst, tehnologije, Kamnik, Rozmanova 6 — FILC Mengeš (predlagatelj: FILC Mengeš) VOLILNA ENOTA 12 - sedež: AGROEMONA - PRAŠIČEREJA IHAN L Franc GNIDOVEC, roj. 16. 02. 1938, vodja servisne enote, Ihan 96 — AGROEMONA D.O.O. PE FARMA Ihan (predlagatelj: AGROEMONA D. O. O. PE FARMA Ihan) 2. Jani BELE, roj. 27. 04. 1955, vodja semenarne, Ljubljana, Prušnikova 54 — SEMESADIKE Mengeš (predlagatelj: SEMESADI-KE Mengeš) 3. Erna PRIJATELJ-BIRK, roj. 03. 10. 1963, vrtnar, Ljubljana, Štefanova 25 — SEMESADIKE Mengeš (predlagatelj: SEMESADIKE Mengeš) 4. Roman NOVAK, roj. 16. 02. 1961, agronom, Imenje 8, Moravče — KPC Ja-ble (predlagatelj: KPC Jable in Združena opozicija Domžale) VOLILNA ENOTA 13 - sedež: RESTAVRACIJA Z GARNI HOTELOM »PRI KONŠKU« TROJANE L Franc SMRKOLJ, roj. 19.09.1951, gostinski tehnik, Šentožbolt 3 — RE-STAV. Z GARNI HOTELOM »PRI KONŠKU« TROJANE (predlagatelj: Majdič Janez) 2. Bojan GASIOR, roj. 22.07. 1956, gostinski tehnik, Dob, Čopova 8 — RE-STAV. Z GARNI HOTELOM »PRI KONŠKU« TROJANE (predlagatelj: Majdič Janez) VOLILNA ENOTA 14 - sedež: NAPREDEK Domžale L Matjaž JEREB, roj. 21.07. 1964, prodajalec, Šmarca, Zelena pot 3 — NAPREDEK Domžale - VELEBLAGOVNICA (predlagatelj: OO ZSMS NAPREDEK in OK ZSMS Domžale) 2. Martin CAPUDER, roj. 12. 11. 1941, trgovski poslovodja, Radomlje, Gregorčičeva 18 - NAPREDEK DOMŽALE (predlagatelj: Trgovsko gostinsko podjetje NAPREDEK Domžale) 3. Ivan MUŠIČ, roj. 14. 10. 1962, ekonomski tehnik, Trzin, Rašiške čete 2 - NAPREDEK Domžale (predlagatelj: Trgovsko gostinsko podjetje NAPREDEK Domžale) VOLILNA ENOTA 15 - sedež: KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE 1. Janez FLIS, roj. 13. 08. 1941, ključavničar, Domžale, Savska 32, Komunalno podjehe Domžale (predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA) 2. Štefan PAVLIČ roj. 31. 12. 1966, elektrotehnik, Mala Lasna 3, Elektro Ljubljana — okolica Enota Domžale (predlagatelj: TOZD Elektro okolica, Nadzorstvo Domžale) 3. Margareta ŠTIFTAR, roj. 27.02. 1942, pravnica, Mengeš, Koščeva 1, Komunalno podjetje Domžale (predlagatelj: Zbor volilcev Komunalnega podjetja Domžale) 4. Boris ŽLINDRA, roj. 11.02. 1946, prometni tehnik, Vrhpolje 18, SGD BETON TOZD Gradnja Domžale (predlagatelj: Zbor volilcev SGD BETON TOZD Gradnje Domžale) 5. Jože FILIPIČ, roj. 18. 01. 1945, dipl. ing. gradbeništva, Trzin, Cankarjeva 11, Razvojni zavod Domžale (predlagatelj: Zbor volilcev Razvojnega zavoda Domžale) VOLILNA ENOTA 16 - sedež: LB BANKA DOMŽALE D. D. L Roberta GOMBOC, roj. 21.05. 1965, pomočnik vodje računovodstva — pripravnik, Domžale, Kraigherjeva 32, LB — BANKA DOMŽALE D.D. (predlagatelj: OKZSMS Domžale) 2. Branko KOVAČ, roj. 07.02.1956, dipl. ing. elektronike. Vir, Litijska 1, INEA Domžale (predlagatelj: INEA Domžale) 3. Marinka REPIČ, roj. 07. 12. 1942, dipl. oec., Domžale, Slomškova 2/a, LB — BANKA Domžale d.d. (predlagatelj: LB — BANKA Domžale d. d.) VOLILNA ENOTA 17 - sedež: POSLOVNA SKUPNOST OŠ OBČINE DOMŽALE 1. Irena GRIČAR, roj. 10.03. 1952, dipl. org. dela, Domžale, Obrtniška 6/b, DS Poslovna skupnost OS občine Domžale (predlagatelj: DS Poslovna skupnost OŠ občine Domžale) 2. Vinko CEDILNIK, roj. 20. 07. 1948, učitelj razrednega pouka, Domžale, Dragarjeva 12, OŠ Martin Koželj, Dob (predlagatelj: Osnovna šola Martin Koželj Dob) 3. Marija ŠANTL, roj. 30. 08. 1945, predmetna učiteljica matematike Domžale, Ljubljanska 97, OŠ Venclja Perka, Domžale (predlagatelj: OŠ Venclja Perka Domžale) 4. Igor SAJE, roj. 16. 01. 1954, profesor, Domžale, Ljubljanska 103, Glasbena šola Domžale (predlagatelj: Glasbena šola Domžale) 5. Milena ŠAVRIN, roj. 22. 07. 1955, predmetna učiteljica matematike Domžale, Prečna 5, OS Venclja Perka Domžale (predlagatelj: OŠ Venclja Perka Domžale) 6. Jožica POLANC, roj. 06.02. 1950, dipl. pedagog, Domžale, Cestna padlih borcev 29, OŠ Šlandrove brigade, Domžale (predlagatelj: OŠ Šlandrove brigade Domžale) 7. Majda NIKOLIČ, roj. 12. 12. 1935, dipl. biolog, Ljubljana, Bratov Učakar 6, OS Martin Koželj Dob (predlagatelj: OŠ Jenko Kersnik Brdo pri Lukovici) 8. Alojz KOVAČ, roj. 13. 06. 1929, PRU matematike in fizike, Domžale, Sej-miška 20, OŠ Martin Koželj Dob (predlagatelj: OŠ Martin Koželj Dob) VOLILNA ENOTA 18 — sedež: Knjižnica Domžale L mag. Andrej GOLOB, roj. 28. 10. 1955, dipl. kmet. ing., višji predav. Slovenj Gradec, Stari trg 278, Biotehniška fakulteta VTOZD za živinorejo (predlagatelj: OKZSMS Domžale) 2. Andrej TOMELJ, roj. 24. 05. 1953, ing. strojništva, Ljubljana, Vlahovičeva 2, Srednja kovinarska in usnjarska šola Domžale (predlagatelj: Zbor volilcev SKUŠ Domžale) 3. dr. Franc HABE, roj. 16. 11. 1943, dipl. kmet. ing., redni profesor Domžale, Rojska 31, VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za živinorejo (predlagatelj: VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za živinorejo) VOLILNA ENOTA 19 - sedež: Zdravstveni dom Domžale L Janez VASLE, roj. 27.05. 1944, dr. med. spec. pediater, Domžale, Šlan-drova 16, Zdravstveni dom Domžale (predlagatelj: Združena opozicija Domžale) 2. Lado HACE, roj. 22. 06. 1943, zdravnik splošne medicine, Domžale, Po-drečje 94, Zdravstveni dom Domžale, TOZD SOZV (predlagatelj: Zdravstveni dom Domžale) 3. Roman SERIANZ, roj. 30.07. 1937, višji dentist, Moravče, Partizanska 5/a, ZD Domžale, TOZD ZV Domžale (predlagatelj: Zdravstveni dom Domžale TOZD ZV Domžale) 4. Janez SVOLJŠAK, roj. 28.08.1948, zdravnik, Dob. Ul. 7. avgusta 38, ZD Domžale TOZD SOZV (predlagatelj: Delavski svet TOZD SOZV Domžale) 5. Olga PAVLIN, roj. 24. 10. 1943, višja medicinska sestra, Domžale, Poljska 2, ZD Domžale, TOZD SOZV Domžale (predlagatelj: Zdravstveni dom Domžale, TOZD SOZV) 6. Marjan KALIMAN, roj. 07. 02. 1949, dipl. pravnik, Domžale, Vodopivčeva 1/b, ZD Domžale, DSSS (predlagatelj: Delavski svet DSSS ZD Domžale) VOLILNA ENOTA 20 - sedež: Dom upokojencev Domžale 1. Silva GERBEC, roj. 04.03. 1940, učiteljica, Domžale, Zormanova 12, VVO Domžale (predlagatelj: VVO občine Domžale) 2. Marija HABE, roj. 03. 12. 1942, PTT manipulant, Domžale, Rojska 31, Dom upokojencev Domžale (predlagatelj: Center za usposabljanje in varstvo inval. oseb) 3. Marjeta OSOLIN, roj. 07. 06. 1964, vzgojiteljica, Domžale, Perkova 22, VVO Domžale (predlagatelj: Združena opozicija Domžale) VOLILNA ENOTA 21 - sedež: DS Upravnih organov in strokovnih služb 1. Peter GUBANC, roj. 01.03. 1963, dipl. obramboslovec, Mengeš, Zavrti 4, SO Domžale (predlagatelj: DS Upr. organov in strok, služb občine Domžale) 2. Metodija HOMAR-JERMAN, roj. 17. 10. 1951, dipl. ekonomist, Kamnik, Groharjeva 10, SO Domžale (predlagatelj: DS Upr. organov in strok, služb občine Domžale) 3. Miran GRAJZAR, roj. 1 L 05. 1957, dipl. pravnik, Vir, Sončna 6, SO Domžale (predlagatelj: DS Upr. organov in strok, služb občine Domžale) 4. Irena KOS, roj. 16. 02. 1958, dipl. oec., Črnuče, Izletniška 2, SO Domžale (predlagatelj: DS Upr. organov in strok, služb občine Domžale) 5. Zoran ŠUŠTAR, roj. 05.06. 1955, organizator dela, Domžale, Ljubljanska 81, SO Domžale (predlagatelj: DS Upr. organov in strok, služb občine Domžale) 6. Majda POPOVIČ, roj. 31. 08. 1953, kom. tehnik, Domžale, Pot za Bistrico 11, OK SZDL Domžale (predlagatelj: Miljenko Martinjak) VOLILNA ENOTA 22 - OBRTNIKI 1. Franc HERLE, roj. 18.09. 1951, gim. maturant, Domžale, Nova ulica 8, Samostojni obrtnik (predlagatelj: Zbor volilcev obrtnikov) 2. Milan JUHANT, roj. 24. 04. 1939, ključavničar. Vir, Zoisova 6, Samostojni obrtnik (predlagatelj: Obrtno združenje Domžale) 3. Ivo JAGORINEC, roj. 22.09. 1943, oblikovni tehnik, Domžale, Markova 11, Samostojni obrtnik (predlagatelj: Slovenska demokratična zveza) 4. Goran IVKOVIČ, roj. 05. 02. 1955, dipl. pravnik. Vir, Šaranovičeva 6, Samostojni obrtnik (predlagatelj: Obrtno združenje Domžale) 5. Vinko OKRŠLAR, roj. 04.03. 1942, dipl. oec., Domžale, Radio cesta 14, Usnjena galanterija Okršlar (predlagatelj: Združena opozicija Domžale) VOLILNA ENOTA 23 - KMETJE 1. Srečko GERČAR, roj. 09. 06. 1958, kmet, Dupeljne 3, doma na kmetiji (predlagatelj: Zbor volilcev kmetov) 2. Franc MUŠIČ, roj. 18. 05. 1955, kmet, Trzin, Jemčeva 25, doma na kmetiji (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza) 3. Ciril SMRKOLJ roj. 22.09.1949, kmet, Sentožbolt 1, doma na kmetiji (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza) c) Za Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale VOLILNA ENOTA 1 -KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVICA 1. Franc Barlič, roj. 27. 9. 1952. kmet, Blagovica 3, doma na kmetiji (predlagatelj: Krajevna skupnost Blagovica) 2. Zdravko PRAŠNIKAR, roj. 21. 2. 1953, kmet, Mali Jelnik 4, doma na kmetiji (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza, Podružnica Domžale) 3. Zdenko VADJUNEC, roj. 11.8. 1960, zasebni obrtnik. Zg. Loke 23 (predlagatelj: Zbor volilcev v KS Blagovica) 4. Peter ZUPAN, roj. 24. 6. 1950, voznik. Sp. Petelinjek 1 a, LPP Ljubljana (predlagatelj: Zbor volilcev v KS Blagovica) VOLILNA ENOTA 2 -KRAJEVNA SKUPNOST ČEŠNJICE 1. Marjan ŽAVBI, roj. 18. 7. 1966, delavec, Lipa 6, KIK Kamnik (predlagatelj: Peter Čebulj, Češnjice 3) 2. Stane MATJAN, roj. 4. 4. 1960, delavec, Selce 3, HELIOS Domžale (predlagatelj: Stane Žordani, Poljane 2) 3. Leopold ŠINKOVEC, roj. 30. 7. 1943, kmet, Češnjice 6, doma na kmetiji (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Domžale) VOLILNA ENOTA 3 -KRAJEVNA SKUPNOST DOB 1. dr. Marko STARBEK roj. 18. 4. 1943, dipl. ing. str., Dob, Aškerčeva 11, Univerza v Ljubljani, Strojna fakulteta (predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati Domžale) 2. Marjan OREHEK, roj. 7. 2. 1956, tekst, tehnik, Žeje 14, TOSAMA Domžale (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Dob) VOLILNA ENOTA 4-KRAJEVNA SKUPNOST SLAVKO ŠLANDER DOMŽALE 1. Jože CILENŠEK, roj. 27. 10. 1936, geometer, Domžale, Zoranina 7, Komu nalno podjetje Domžale , r (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Slavko Slano Domžale) 2. Franci NAHTIGAL, . „ roj. 4. 8. 1956, gradb. ing., Domžale, Pot za Bistrico 1 Razvojni zavod Domžale , . - (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Slavko Slan Domžale) 3. Pavel PEVEC, £ ^niiž. roj. 16. 6. 1952, višji upr. del., Domžale, Koširjeva 6. niča Domžale (predlagatelj: OO ZK Slavko Šlander Domžale) 4. Karel GRAD, 9/a roj. 17. 8. 1927, dipl. ing. geog., Domžale, Rozmanova v upokojenec , . \ (predlagatelj: Slovenska demokratična zveza Domz' VOLILNA ENOTA 5 -KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA DOMŽALE 1. Marjan OGRINC, .^s roj. 12. 3. 1953, ing. str., Domžale, Poljska pot 7/a ** (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Vencelj Per Domžale) 2. Marjan VODNIK, roj. 25. 3. 1938, tekstilni delovodja, Domžale, Vodovodna 15, Skupne službe KS Domžale xale) (predlagatelj: Stanko Vrhovec, Prešernova 32,1 3. Karel STREHAR, rosam3 roj. 6. 10. 1937, ključavničar, Domžale, Trzinska , (predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati Domža VOLILNA ENOTA 6 - IxyInNA KRAJEVNA SKUPNOST SIMON JENKA DOMŽALE 1. Vido KOKALJ, , Ašker^3 roj. 6. 1. 1953, samostojni obrtnik, Domžale, 40/a c- ona Jerlka (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL 101 Domžale) 2. Vera BANKO, Atkrre.««'■ TER' roj. 4. L 1945, kem. tehnik, Domžale, AsKer MIT Domžale nI cjmona J611 (predlagatelj: Krajevna konferenca aZi Domžale) 3. Peter PAVLI, savska30,H‘' roj. 30. 7. 1954, dipl. ing. kem., Domžale, aa drometeorološki zavod SR Slovenije ijomžal6' (predlagatelj: Slovenski krščanski demo VOLILNA ENOTA 7 -KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ-PŠATA 2. Miroslav AVBELJ, roj. 17. 10. 1934, str. ključ., Dragomelj 71, Papirnica Količevo » (predlagatelj: Svet Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata) 3. Janez MIVŠEK, roj. 9. 3. 1968, strojnik, Pšata 36, Belinka Ljubljana (predlagatelj: OO ZSMS Dragomelj-Pšata, Slovenska kme-ika zveza. Podružnica Domžale, OK ZSMS Domžale) VOLILNA ENOTA 8 -KRAJEVNA SKUPNOST homec-nožice 1. Rok BRNOT, r°j- 5. 8. 1968, narav. mat. tehnik. Nožiče, Pionirska 17 (predlagatelj: Krajevna skupnost Homec-Nožice) 2. Anton ŠARC, roj. 10. 7. 1929, upokojenec, Homec, Bolkova 39 (predlagatelj: Krajevna skupnost Homec-Nožice) VOLILNA ENOTA 9 - krajevna skupnost ihan 1- . Rado PIŽEM, roJ- 24. 4. 1955, samostojni obrtnik, Mala loka 15 (Predlagatelj: Krajevna skupnost Ihan) 2- Andrej ROTAR, j°j- 5. 2. 1965, str. ključ., Ihan 67, Mlinostroj Domžale (Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — Podružnica uomžale) 3- . Zvone SLOVNIK, J'0]- 27. 4. 1939, samostojni obrtnik, Ihan 95 (Predlagatelj: Krajevna skupnost Ihan) VOLILNA ENOTA 10 - krajevna skupnost jarše-rodica '■ Rudi ŽAVBI, [°J- 6- 4. 1942, str. tehnik, Rodica, Petrovčeva 16, Elektrodna SET Ljubljana 'Predlagatelj: KK SZDL, OK ZK Jarše-Rodica) 2\ Marjan RUČIGAJ, Hče ^ deIovodja' Srednje Jarše 85, Papirnica Ko-(Predlagatelj: KK SZDL, OO ZK Jarše-Rodica) Volilna enota 11 - KRAJEVNA SKUPNOST Krašnja -1. Zdravko KREFT, I J T '2. 1961, Vrh nad Krašnjo 5, Institut Josef Stefan Hubljana redlagatelj: Zbor volilcev v KS Krašnja) Uanc NOVAK, (n! '955, delavec. Krajne brdo 11, Induplati Jarše Vlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Krašnja) roi yinko URBANIJA, Jr 22- 4. 1958, delavec. Krajne brdo 3, Helios Domžale h. d]agatelj: Slovenska kmečka zveza — Podružnica 0rnžale) Volilna enota 12 -krajevna skupnost krtina !. Božidar CERAR, (predi/ '^54, str. ključ.. Krtina 63, Tosama Domžale n a8atelj: Krajevna konferenca SZDL Krtina) roj. KOVAČ, v0 ‘ (957, strojni ing.. Krtina U/A, Papirnica Količe- j e^a8atelj: Krajevna konferenca SZDL Krtina) roj ^er JERMAN, (predj '940, str. ključ., Brezje 16, CIP Gradis Ljubljana gatelj: Slovenski krščanski demokrati Domžale) &LNA ENOTA 13 -Jj^AJHVNA skupnost Joj.^inu URBANIJA, glasbo i uslužbenka, Lukovica 61, Akademija za (prdiaoJ^!jana 2 a °ate -i' ^or volilcev v KS Lukovica) roj Anton Cerar, ‘Pfedlaoat r • e'ela (predlagatelj: Krajevna skupnost Peče) VOLILNA ENOTA 17 -KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE 1. Martin GROŠELJ, roj. 13. 11. 1965, elektrotehnik, Preserje, Kamniška 17, OK ZSMS Domžale (predlagatelj: OO ZSMS Preserje) 2. Stane KVAS, roj. 3. 5. 1946, šofer, Preserje, Kamniška 49, Slovenijales Preserje (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Preserje) 3. Pavel PETERLIN, roj. 6. 4. 1934, krtačar, Preserje, Kamniška 41, samostojni obrtnik (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Preserje) VOLILNA ENOTA 18 -KRAJEVNA SKUPNOST PREVOJE L Peter KRIŽNAR, roj. 14. 3. 1959, gradb. teh., Imovica 25, Komunalno podjetje Domžale (predlagatelj: Krajevna skupnost Prevoje) 2. Janez KOTNIK, roj. 16. 7. 1944, kmet, Prevoje 73, doma na kmetiji (predlagatelj: Krajevna skupnost Prevoje) 3. Franc LEBAR, roj. 17. 6. 1956, delavec, Prevalje 5, Mlinostroj Domžale (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — Podružnica Domžale) VOLILNA ENOTA 19 -KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE L Janez CERAR, roj. 21.3. 1939, dipl. ekon.. Hudo 33, Delo Ljubljana (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Radomlje) 2. Bogdan LAMPIČ, roj. 8. 1. 1941, dipl. ing. kem., Radomlje, Ravnikarjeva 5, Papirnica Količevo (predlagatelj: Dragan Jereb, Prešernova 46, Radomlje) 3. Marija POGAČAR, roj. 4. 1. 1967, finomehanik, Radomlje, Prešernova 6, Iskra Elektrozveze (predlagatelj: OO ZSMS Radomlje, OK ZSMS Domžale) 4. Vinko ROJS, roj. 8. 7. 1940, gozdarski teh., Radomlje, Triglavska 9, TOK Gozdarstvo Domžale (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Radomlje) 5. Ciril SEŠEK, roj. 12. 3. 1942, mesar, Radomlje, Radomeljske čete 3, Napredek Domžale (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Radomlje) VOLILNA ENOTA 20-KRAJEVNA SKUPNOST RAFOLČE L Franc BERNOT, roj. 8. 8. 1963, stroj, ključ., Dupeljne 4, Slovenijales Radomlje (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — Podružnica Domžale) 2. Jože JERIN, roj. 8. 4. 1956, kovinostrugar, Vrhpolje 4/a, Kovinostrugar-stvo Jerman Dragi (predlagatelj: Krajevna skupnost Rafolče) 3. Janez MAV, roj. 17. 11. 1951, kem. tehnik, Rafolče 46, Papirnica Količevo (predlagatelj: Krajevna skupnost Rafolče) VOLILNA ENOTA 21 — KRAJEVNA SKUPNOST ROVA L Marjan ŠARC, roj. 2. 2. 1952, ing. stroj., Žiče 18, SKUŠ Domžale (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — Podružnica Domžale) 2. Marko RODE, roj. 21. 2. 1936, ing. rač., Rova 38, Mehanografski center Ljubljana (predlagatelj: Demos — Združena opozicija Domžale) 3. Štefan RAZINGER, roj. 18. 12. 1947, ing. elekt., Kolovec 9, zasebni obrtnik (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Rova) VOLILNA ENOTA 22 -KRAJEVNA SKUPNOST TROJANE L Rajko KERŠIČ, roj. 22. 1. 1953, hišnik-vzdrževalec, Učak 1, Restavracija z garni hotelom pri Konšku (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Trojane) 2. Kati PRVINŠEK, roj. 29. 9. 1936, kmetica, Zavrh 1, doma na kmetiji (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — Podružnica Domžale) VOLILNA ENOTA 23 — KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN L Andrej SENICA, roj. 19. 1. 1950, ekonomist, Trzin, UL OF9, SDK — Centrala Ljubljana (predlagatelj: Slovenska demokratična zveza Domžale) 2. Franc TEKAVEC, roj. 19. 5. 1946, industr. pedagog, Trzin, Habatova 7/a, AS Domžale (predlagatelj: Predsedstvo Skupščine občine Domžale) 3. Janez ŠTEBE, roj. 20. 3. 1929, upokojenec, Trzin, Ljubljanska 18/a (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Trzin) 4. Anton KNAVS, roj. 7. 6. 1930, dipl. ing. arh., Trzm, Lobodova 26, samostojna dejavnost projektiranja (predlagatelj: Krajevna skupnost Trzin) 5. Alfonz ZAFOŠNIK, roj. 2. 3. 1940, dipl. ing., Trzin, Rakefova 28, Republiški sekretariat za N Z (predlagatelj: Krajevna skupnost Trzin) 6. Valentin DOLENC, roj. 2. 1. 1950, obrtnik, Trzin, Jemčeva ul. 12, Tesnila d. o. o. Trzin (predlagatelj: OO ZK Trzin) 7. Silvo HARTER, roj. 7. 12. 1953, ekonomist, Trzin, Reboljeva 33, Vjesnik Zagreb — Posl. Ljubljana (predlagatelj: OO ZK Trzin) VOLILNA ENOTA 24-KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA VAS-DEŠEN L Ivan RIBIČ, roj. 11. 9. 1947, delavec. Zgornji Prekar6, Avtocommerce Ljubljana (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — Podružnica Domžale) 2. Franc UČAKAR, roj. 5. 8. 1956, PTT mehanik. Sp. Prekar 5, PTT Ljubljana (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL, Krajevna skupnost Velika vas-Dešen) VOLILNA ENOTA 25 -KRAJEVNA SKUPNOST TOMO BREJC VIR L Pavel GROS, roj. 15. 1. 1932, upokojenec. Vir, Zoisova 1 (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Vir) 2. Bojan KAPLJA, roj. 28. 7. 1952, el. tehnik. Vir, Zoisova ul. 36, samostojni obrtnik (predlagatelj: Športno društvo Vir) VOLILNA ENOTA 26-KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE-ZALOG L Ivan LEBAR, roj. 1. 4. 1950, delavec, Vrhpolje 39, Teol Ljubljana (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Vrhpolje-Zalog) r 2. Karel SVETLIN, roj. 25. 10. 1949, delavec, Sp. Tustanj 8, Lek Mengeš, Kemija Mengeš (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — Podružnica Domžale) VOLILNA ENOTA 27 -KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POLJE 1. Vinko JERAS, roj. 24. 10. 1946, papirničar, Obrše 5, Papirnica Količevo (predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL in Krajevna skupnost Zlato polje) 2. Franc MOČNIK, roj. 14. 3. 1949, delavec, Mala lašna 3, Lek Mengeš (predlagatelj: Krajevna skupnost in Krajevna konferenca SZDL Zlato polje) 3. Janez POGAČAR, roj. 18. 9. 1958, Trnovče 8, karesorist, Avtoservis Domžale (predlagatelj: Krajevna skupnost in Krajevna konferenca SZDL Zlato polje) 4. Marko VRANKAR, roj. 13. 4. 1966, kmet, Obrše I, doma na kmetiji * (predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — Podružnica Domžale) d) Zbirna lista kandidatov za družbenopolitični zbor v volilni enoti 1 1. LISTA DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA (Slovenska demokratična zveza. Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza) 1. Janez STIBRIČ, roj. 3. 6. 1967, kemijski tehnik, Rodica, Perkova 12, zaposlen RTV Ljubljana 2. mgr. Ervin-Anton SCHNVARZBARTL, roj. 23. 2. 1940, mag. oec., dipl. ing., Domžale, Aškerčeva 16, zaposlen Elektroelement Izlake 3. Janez HRIBAR, roj. 25. 6. 1939, zasebni kmetovalec, Brdo pri Ihanu 15 4. France GORŠE, roj. 4. 11. 1938, dipl. ing. agr, Domžale, Trdinova cesta 4, Občina Domžale 5. Jurij BERLOT, roj. 10. 3. 1960, zasebni kmetovalec, Domžale, Kidričeva 10 * 6. Tomaž ŠTEBE, roj. 15. 2. 1950, inovator v svobodnem poklicu, Mengeš, Hribarjeva 35, zaposlen, MENGO, računalniški inženiring in inovacije Mengeš 7. Stanislav STRAŽAR, roj. 9. 11. 1929, elektrotehnik, Domžale, Kovičeva 19, zaposlen Elektro Ljubljana okolica 8. Francka FUGGER, roj. 1. 3. 1950, usnjarski tehnik, Domžale, Pot na pridav-ko 10, zaposlena Kmetijska zadruga Emona Domžale 9. Ivanka KERŠMANC, roj. 20. 12. 1928, profesorica, Domžale, Ljubljanska 68, upokojenka 10. Matjaž KARLOVŠEK, roj. 3. 5. 1942, dipl. ing. gr., Domžale, Antona Skoka 7, zaposlen BIRO Karlovšek 1 L Bojan BOREC, roj. 10. 9. 1959, trgovski potnik, Mengeš, Blejčeva 9, zaposlen Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana 12. Željko MIKANEC, roj. 23. 11. 1949, predavatelj CCP, Domžale, Prešernova 38, zaposlen Delavska univerza Domžale 13. Ivan GROŠELJ, roj. 14. 9. 1937, zdravnik pediater, Domžale, Rojska 22, zaposlen, Zdravstveni dom Domžale 14. Jože CAJHEN, roj. 9. 2. 1939, samostojni obrtnik, Domžale, Poljska 17 15. Janez PER, roj. 9. 6. 1947, zasebni kmetovalec, Mengeš, Kidričeva 3 2. LISTA SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE -ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL L Peter PRIMOŽIČ, roj. 29. 7. 1939, dipl. pravnik, Domžale, Prečna 16, zaposlen Skupščina občine 2. Anton PRESKAR, roj. 19. 6. 1950, dipl. ing. gr., Mačkovci 49, Domžale, zaposlen Izvršni svet Skupščine občine 3. mgr. Tone JEROVŠEK, roj. 24. 12. 1941, magister prava, Trzin, Rakefova 30, zaposlen, Skupščina Republike Slovenije 4. Andreja JARC-POGAČNIK, roj. 24. 3. 1947, predmetna učiteljica, zaposlena Osnovna šola Josip Broz Tito 5. Franc ZABRET, roj. 4. 9. 1934, višji zobotehnik, Mengeš, Proletarska 4, zaposlen Zdravstveni dom Domžale 6. Boris ŠALEJ, roj. 23. 10. 1935, dipl. oec., Ihan 116, zaposlen Velana 7. Janko KRALJ, roj. 29. II. 1943, višji upravni delavec, Domžale, Vodovodna 9, zaposlen Papirnica Količevo 8. Mitja ŠIRCELJ, roj. 21. 5. 1933, zdravnik ortodont, Domžale, Roška 4, zaposlen Zdravstveni dom Domžale 9. Margareta ŠTIFTAR, roj. 27. 2. 1942, pravnica, Koščeva 1, Mengeš, zaposlena Komunalno podjetje Domžale 10. Franc MUŠIČ, roj. 4. 2. 1936, livar, Trzin, Mlakarjeva 8, samostojni obrtnik 11. Cvetka VLAJ, roj. 10. 9. 1944, dipl. ing. kemije, Domžale, Železniška 3, zaposlena Helios 12. Stane GOLOB, roj. 29. 4. 1947, galanterijski tehnik, Mengeš, dr. Zajca 8, zaposlen Galant Ljubljana 13. Anton GOSAR, roj. 13. 10. 1926, učitelj, Domžale, Vojkova 8, upokojenec 14. Jože KOSMAČ, roj. 9.3. 1944, višji upravni delavec, Trzin, Mengeška 34, Občinski štab TO 15. Marjan GOLOB, roj. 20. 12. 1954, delavec, Mengeš, Zavrti 14, zaposlen FIT-TOP Mengeš 3. LISTA ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE 1. Igor KOVAČ, roj. 5. 12. 1952, dipl. ing. kemije, Domžale, Tabor 8, zaposlen LEK Mengeš 2. Cvetka ZALOKAR-ORAŽEM, roj. 15. 4. 1960, profesor, Domžale, Ljubljanska 93, zaposlena Knjižnica Domžale 3. Igor MLAKAR, roj. 1.10. 1959, ekonomski tehnik, Mengeš, Dolinškova 31, zaposlen OS ZSS Domžale 4. Jože ROŽMAN, roj. 16. 1. 1954, dipl. pravnik, Mengeš, Jelovškova 16 b, samostojni odvetnik 5. Štefan MARKOVIČ, roj. 24. 1. 1952, kem. tehn., ing. org. d., Mengeš, Prešernova 10, zaposlen Rudnik kaolina Črna 6. Mojca KANDUSCHER, roj. 26. 10. 1955, predmetna učiteljica, Domžale, Župančičeva 7, zaposlena Osnovna šola Šlandrove brigade 7. Jelka HABJAN, 9. 2. 1958, dipl. ing. urejanja krajine, Domžale, Vodovodna 5, zaposlena Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju 8. Živko SAVIČ, roj. 9. 6. 1949, elektrotehnik, Trzin, Bergantova 12, zaposlen OK ZKS — SDP Ljubljana-center 9. Marija MAJHENIČ, roj. 29. 10. 1947, galanterist. Vir, Zoisova 4a, zaposlena TOKO 10. Marko MOKOREL, roj. 12. 10. 1959, dipl. sociolog, Domžale, Kraigherjeva 24, zaposlen, LIP Radomlje 11. Samo SVETLIN, roj. 31.5. 1952, avtomehanik, Prelog 15, zaposlen, AMZS 12. Breda PODBEVŠEK, roj. 15. 1. 1945, spec. pedagog, Domžale, Miševa 22, zaposlena Osnovna šola Josip Broz Tito 13. Franc MAVSAR, roj. 22. 3. 1924, VKV — strojni ključavničar, Nožiče, Gra-šičeva 1, upokojenec 14. Jure PEČNIK, roj. I. 5. 1957, avtoklepar, Prelog 151 a, zaposlen Avtoservis Domžale 15. Rudi HACE, roj. 26. 5. 1952, sr. strok, izobr., Radomlje, Trata 8, zaposlen Beton 4. LISTA ZSMS - LIBERALNA STRANKA IN ZELENI SLOVENIJE 1. Jože LENIČ, roj. 28. 6. 1956, študent FF, Ihan 18 2. Milan PIRMAN, roj. 26. 9. 1966, študent FSPN, Podrečje 46 3. Toni DRAGAR, roj. 1.5. 1961, uslužbenec, Ihan 16, zaposlen Agroemona 4. Jure Rifelj, roj. 13. 5. 1966, študent FSPN, Mengeš, Prelovškova 9 5. Sandi JERMAN, roj. 3. 10. 1965, študent ELF, Radomlje, Bukovčeva 3 6. Milan VIDMAR, roj. 9. 9. 1954, socialni delavec, Domžale, Ljubljanska 54, zaposlen Občina Domžale 7. Kristina KRIVEC, roj. 13. 12. 1959, dipl. oec., Domžale, Ljubljanska 81, zaposlena Poslovna skupnost osnovnih šol 8. Janez BIZJAK, roj. 26. 9. 1963, dipl. ing. str., Domžale, Brejčeva 28, zapo- Efrl slen ISKRA S 9. Vanja KOMAZEC, roj. 10. 12. 1968, študent FSPN, Domžale, Ljube Šercerja 1 10. Franc JERIČ, roj. 31. 10. 1958, avtomehanik, Mengeš, Glavarjeva 8, z3' poslen Kovinotehna 11. mgr. Janez NARAT, roj. 7. 11. 1943, mgr. ekon., Rodica, Perkova n. h., zaposlen Center za biotehnologijo Ljubljana 12. Helena HRIBAR, roj. 8. 4. 1962, profesor, Ihan 2, zaposlena Izobraževalni center za tuje jezike 13. Vido REPANŠEK, roj. 7. 8. 1963, fotograf, Homec, Bolkova 42, samostojni obrtnik 14. Janez JEGLIČ, roj. 18. 5. 1961, elektrotehnik, Rodica, Perkova 22, zapo-slen PAP 15. Silvo KARO, roj. 22. 12. 1960, samostojni športnik, Brdo 14 pri Ihanu 5. LISTA ZVEZE ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV L Rodoljub VIRIJEVIČ, . M roj. 9. 10. 1961, ekonomski tehnik, Domžale, Ljubljun ska 80, zaposlen Helios 2. Miodrag DORDEVIČ, . roj. 29. 6. 1958, voznik, Domžale, Kamniška 14, zapos e Papirnica 3. Milutin STANKOVIČ, roj. 6. 8. 1953, voznik, Domžale, Ljubljanska 84, zaposl« Integral 4. Nedo ERIČ, J roj. 23. 2. 1954, ključavničar, Domžale, Ljubljanska 84, poslen PTT 5. Peter BADNJAR, , roj. 1. II. 1950, Domžale, Ljubljanska 84, zaposlen trotehna 6. Negoslav STOJMENOVIČ, o0. roj. 17. 8. 1952, delavec, Domžale, Ljubljanska 76, zap slen Papirnica 7. Dragomir PANTELIČ, , „ roj. 22. 9. 1954, voznik, Domžale, Ljubljanska 87, zapos Papirnica 8. Milivoje MLADENOVIČ, , ao0. roj. 12. 11. 1945, voznik, Domžale, Simona Jenka 1-3,z slen Papirnica 9. Slobodan GERIČ, .Dosien roj. 5. 9. 1965, monter, Domžale, Slandrova 5, zaP UTOK I. 0. Dragan MARKOVIČ, s|en 18. 9. 1950, delavec, Domžale, Ljubljanska 76, zaP Papirnica II. Staniča VIRIJEVIČ, , x0 za- roj. 19. 11. 1959, med. tehnik, Domžale, Ljubljanska poslena Klinični center 12. Miroslav BOGOSAVLJEVIČ, p0- roj. 24. 2. 1954, delavec, Domžale, Ljubljanska 9 . slen DAMM Domžale 13. Veličko PETKIČIČ, aD0Sien roj. 25. 9. 1944, delavec, Radomlje, Slandrova 8, z Papirnica 6. LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV L Peter VERBIČ, cmredla«3' roj. 14. 7. 1955, Sr. Jarše 104, samostojni obrtnik tp telj: AMD Domžale) e) Zbirna lista kandidatov za družbenopolitični zbor v volilni enoti 2 I. LISTA ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE L Stane ORAŽEM, ■ • hiianska93, roj. 1.6. 1958, dipl. ing. stroj., Domžale, Lju zaposlen Papirnica 2. Igor LIPOVŠEK, vai4.zap0' roj. 27. 4. 1956, profesor, Radomlje, Prešerno slen SKUŠ 3. Franc ARNUŠ, ... zrinjske«815’ roj. 18. 1. 1955, višji upravni delavec, Vir, zaposlen Občina Domžale 4. Miran CERAR, . . 19 roj. 27. 4. 1956, papirničar, Dole pri K ra ca Papirnica 5. Milan DRČAR, 12 zap°slefl roj. 28. 6. 1949, tekstilni tehnik. Zg. Prapre Tosama 6. Božo KOBAL, «Heva 27. zap0' roj. 15. 5. 1945, pravnik, Radomlje, Dermas j slen KOČNA 7. Stana STOPAR, . ^zaposlen8’0* roi. 11. II 1943. učiteljica. Lukovica 33 a, • roj. 11. II. 1943, učiteljica, novna šola Janko Kersnik Brdo i( 8. Anuška ŠTIFTER, r°j- I- 8. 1955, pletilja, Vir, Zoisova 30, zaposlena TOŠA- MA 9. Ivan HAFNER, toj- 10. 8. 1942, tapetnik, Preserje, Pelechova 54, zaposlen ■ nduplati 10. Peter JANEŽIČ, r°j- 23. 2. 1946, ing. geologije, Moravče, Vegova 2, zaposlen Termit H. Marjan BOLH AR, r°j- 20. 9. 1943, pravnik, Češenik 14, zaposlen Helios 12. Anton PAČNIK, &30. I. 1943, učitelj. Stegne 25, zaposlen CK ZKS — 2. LISTA DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA (Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati. Slovenska kmečka zveza) 1-. Janez CERAR, r°j. 16. 6. 1952, dipl. ing. el., Šentvid 10, zaposlen Papirni- 2. Janez PIRNAT, r°j- 31.5. 1965, zasebni kmetovalec. Zg. Tustanj 1 \ Mihael STARBEK, 19. 9. 1940, oblikovalec, Dob, Aškerčeva 13, zaposlen Helios 4- Matjaž VOVK, 8. 12. 1962, gimn. maturant. Vir, Šubičeva 7/b, zapo-,en Lek Mengeš 5-. Marjan CENCELJ, darst ^ *eSn' te*in'*c’ ^aze zaPos*en TOK goz- 5o. Jožica ŠTUHEC, 8- 1966, uslužbenka, Rodica, Perkova 12, Poslena Elektrotehna J-. Darinka GRUM, a°L 22. 5. 1955, ing. kem. tehn., Podrečje 60a, zaposlena ^»elektrika GRUM Bogo ŽONTAR, N ‘2. 1. 1953, geodet, Domžale, Veljka Vlahoviča 4/c, za-Poslen Geodetski zavod RS Julijana ČERNIVEC, lo 3. 1942, zas. kmetovalka, Preserje, Kamniška 34 ,!0- Janez REMS, J 24. 2. 1939, kem. tehnik. Krtina 66, zaposlen LEK v podlagi 25. člena Zakona o volitvah 5/9mPŠČine (Uradnj ,jst SRS* ŠU42/89 in sli, i j2daja Občinska volilna komisija P^ine občine Domžale Odločbo o volišč 'o območij volišč h°v zalaf0vanie delovnih ljudi in obča->kupn ^Btve delegatov v Zbor krajevnih „1:',n Družbenopolitični zbor Skup- h oKi-,n Družl!>enopolitični zbor Skup-Uh,i* - <‘,ne Domžale, v Zbor občin in Sije fno0po,ltični zbor skupščine SR Slo-^dstva en23 Predsednika in člane Pred-'990 Slovenije dne, 8. in člane Predin 22. aprila L^nSuvica Ku|turni * '^ovVr kulturni ASlt' Priles,e c0ds^r^je. VeijL e,l ^P°dnji pe- Vo5č. ce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek 11. Marjan CAPUDER, roj. 21. 11. 1963, strojni tehnik. Soteska 4, zaposlen Agro-emona 12. Janez GABERŠEK, roj. 4. 5. 1947, zasebni kmetovalec, Češenik 7 3. LISTA SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL L Maksimiljan JERAN, roj. 7. 7. 1947, višji upravni delavec, Turnše 25, zaposlen OK SZDL 2. Jernej LENIČ, roj. 23. 4. 1947, dipl. vet., Vir, Sončna 4, zaposlen Republiški komite za kmet., gozd. in prehr. 3. Ema ŠKRJANC-OGOREVC, roj. 28. 3. 1939, defektolog, Škerjančevo 21, zaposlena Osnovna šola Olge Avbelj 4. Marjan GORZA, roj. 2. 4. 1944, KV orodjar, Radomlje, Drmastjeva 12, zaposlen Občina Domžale 5. Danica AVBELJ, roj. 13. 2. 1954, galanterijski tehnik, Žirovše 6, zaposlena Tosama 6. Aleksander RIHTAR, roj. 26. 2. 1926, upokojenec, Dob, Šolska ul. 1 7. Marjan MERKUŽIČ, roj. 20. 2. 1949, strojni tehnik, Škocjan 12, zaposlen Tosama 8. Stanislav LEBAR, roj. 14. 4. 1947, delavec, Moravče, Trg svobode 3, zaposlen ŽG Ljubljana 9. Jože KOPUŠAR, roj. 16. 8. 1943, dipl. ing. org. d., Vir, Tolstojeva 14, zaposlen Mercator 10. Rajko HAFNER, roj. 10. 8. 1927, učitelj v pokoju, Radomlje, Triglavska 8 11. Amanda GRČAR, roj. 25. 6. 1962, učiteljica, Preserje, Pelechova 62, zaposlena Osnovna šoia Radomeljske čete 12. Simon ČEBELA, roj. 20. 2. 1957, ing. PTT prometa, Dešen 2, zaposlen PTT' srednješolski center Ljubljana 4. LISTA ZSMS - LIBERALNA STRANKA IN ZELENI SLOVENIJE L Simon MAVSAR, roj. 17. 12. 1968, študent STF, Homec, Gostičeva 59 3. VOLILNA E*'OTA: Kra jevna skupnost -ob Volišče 3 — Prostori kta-jevne skupnosti Dob Dob, Želodnik Volišče 4 — Pri Pavlu Marinčku, Češenik 9 Češenik, Turnše Volišče 5 — Jamarski dom na Gor j uši Brezovica pri Dobu, Gor-juša, Laze pri Domžalah, Trojica, Žeje 4. VOLILNA ENOTA: Kra- jevna skupnost Domžale — Slavka Šlandra Volišče 6 - SKUŠ - Kovinarska šola. Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška c. 7, 11. 12. 13, 14, 16; Levstikova c., Ljubljanska c. 100, 101, 102, 103, 106, 108, 110, 112, 114, 116, 118, 119a, 120, 124, 126, 128, 130, 131, 132, 134, 135, 136, 138, 140: Ul. Nikola Tesla; Ul. Toneta Tomšiča, Vodopivčeva ulica Volišče 7 — Hala Komunalnega centra — volišče I Domžale: C. talcev 2, 4, 5; Lobodova ul; Titov trg 2, 5, 6, 7, 8; Ul. Ljube Šercerja; Zupančičeva ul. Volišče 8 — Hala komunalnega centra — volišče II Domžale: Ljubljanska C. 73, 77, 81, 83, 85, 87, 89. 91, 93. 95, 97, 99 2. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Češnjice Volišče 2 — Osnovna šola Češnjice Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce Volišče 9 — Dom upokojencev Domžale, C. talcev 7 Domžale Domžale, Cesta talcev 7 Volišče 10 — Zdravstveni dom Domžale, Titov trg 2 Domžale Domžale: C. talcev 12, 17. 17 a, 18. 19. 19a, 19c, 20, 21, 22, 23; Ul. Veljka 2. Anamarija CERAR, roj. 12. 4. 1963, študent BTF, Dob, Kidričeva 9 3. Anton DOLENC, roj. 26. 6. 1929, dipl. pol. — upokojenec, Vrba 5b 4. Aleš OCEPEK, roj. 7. 7. 1959, dipl. inž. kmet., Nožiče, Gostičeva 85, zaposlen Arboretum Volčji potok 5. Tatjana GOMBOC, roj. 14. 1. 1969, študent EF, Domžale, Kraigherjeva 32, 6. Damjana KOROŠEC, roj. 1. 3. 1965, učitelj, Preserje, Kamniška 19, zaposlena Osnovna šola Fužine 7. Simon KRALJ-SERŠA, roj. 16. 2. 1963, strojni ključavničar, Čeplje4, 8. Božena JERMAN, roj. 9. 2. 1967, komercialist, Brezje 16, zaposlena Emona Comerc 9. Roman KLOPČIČ, roj. 4. 5. 1969, lesar šir. prof., Dole 30, zaposlen LIP Radomlje 10. Bojana OMERSEL, roj. 24. 6. 1969, študent FP, Bišče 36 11. Robert Š PEN DL, roj. 22. 9. 1971, študent ELF, Radomlje, Prešernova 21 12. Tanja ZAJC, roj. 15. 3. 1972, dijakinja, Vir, Aljaževa 8 5. LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV L Marko ŠINKOVEC, roj. 14. 1. 1952, dipl. pravnik. Vir, Bevkova 8, zaposlen Elektrotehna TOZD Elex Ljubljana (predlagatelj: Športno društvo Vir) 2. Brane ŠTREKELJ, roj. 4. 3. 1949, dipl. ing. gr.. Vir, Dvoržakova 14/a, zaposlen GIP GRADIS Ljubljana (predlagatelj: Športno društvo Vir) 3. Marjana AUDA, roj. 24. 2. 1947, dipl. ekonomist, Vir, Bevkova 5, zaposlena ČGP Delo Ljubljana (predlagatelj: Športno društvo Vir) 4. Franc GERDEN, roj. 9. 5. 1947, grafični tehnik, Vir, Dvoržakova 3/a, zaposlen Mladinska knjiga Ljubljana (predlagatelj: Športno društvo Vir) Predsednik občinske volilne komisije: ALEŠ BUTALA, dipl. pravnik, 1. r. oviča la, Ib, 1 c, Id, 3 d, 5, 7, 9, 11; :b. 11 — Osnovna Šlandrove brigade Domžale I, Domžale Domžale: Šlandrova ul., Ul. Veljka Vlahoviča 2 a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c, 4č, 4d, 35: Volišče 12 — Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale II, Domžale Domžale: Bistriška ul. 1, 1 a, 2, 3, 3a, 4, 5, 6, 6a, 7, 8. 9, 10. 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19. 20. 21. 22, 23, 24, 25; Chvatalova ul., Detelova ul., Ješetova ul., Kidričeva c., Kraigherjeva ul., Ljubljanska c. 107, 111, 113, 117, 119, 121, 123, 127, 129, 133, 137; Murnova ul., Rojska c., Sejmiška ul., Ul. 29. novembra, Vegova ul. Volišče 13 — Osnovna šola Josip Broz Tito Domžale, Domžale Domžale; Adamičeva ul., Breznikova ul., Jarčeva ul. 1, 2.7, 12, 13,18, 23; Kettejeva ul. 13, Koširjeva ul., Kovičeva ul., Marokova ul., Mau-sarjev trg 5,11; Peternelova ul. 1, 12, 14, 17, 19, 21; Rozmanova ul., Trdinova c., Zoranina ul. brez številk 18, 19, 20. 21,22, 23,25, Rodica, Mavsarjev trg 5 Volišče 14 - SKUŠ, Usnjarska šola. Ul. talcev 19 a, Domžale Domžale: Zaboršt, C. padlih borcev, Hauptmanova ul., Pot kurirjev, Pot za Bistrico, Ul. 3. septembra, Zaboršt 17, 38. 5. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Domžale — Vencelj Perko Volišče 15 — Bife Kivi, Depala vas Depala vas Volišče 16 - Gasilski dom Stob Domžale Domžale: Koščeva ul.. Krožna c.. Ljubljanska c. od št. 1 do št. 45 ter št. 47, 49, 49 b, 51, 53, 55, Na Zavr-teh, Poljska pot, Pot na Pri-davko, Stobovska c., Trubarjeva ul.. Trzinska ul., Vojkova ul. Volišče 17 — Knjižnica Domžale, Domžale (vhod zadaj — pri prostorih KS Venclja Perka) Domžale: Cankarjeva ul. 1, Ib, 3, Ljubljanska c. 46, 48, 52, 54, 54 a, 59, 61, 61 a; Partizanska ul., Prečna ul., Tabor 1,2, 3, 3 a, 4, 5, 6, 6a, 7, 8, 9. 10, 11, 12, 16, 17, 18, Taborska c., Varškova ul.. Vodovodna c. Volišče 18 — Osnovna šola Venclja Perka Domžale — stara stavba — (vhod z dvorišča) Domžale: Kajuhova c. 6, 7, 8, 9. 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16; Kersnikova ul., Kolodvorska c.. Ljubljanska c. 56, 58, 60. 62. 63. 64. 65, 65 a, 66, 67, 67 a, 68; Nova ul., Obrtniška ul., Prešernova c., Roška ul., Ul. Urha Stenovca, Zormanova c. 1, 2, 3, 4. 5. 8, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 24; Železniška c. Volišče 19 — Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 8 Domžale Domžale: Kamniška c. 2, 3, 5, 5a, 6. 8, 9, 10, 13d, 15; Ljubljanska c. 72, 72 a, 76. 76 a, 80, 80 a. 84, 84 a, 92, 96, 114a; Masljeva c.) 6. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Domžale — Simon Jenko Volišče 20 — prostori društva upokojencev Domžale, Ul. Simona Jenka 11 Domžale: Cankarjeva ul. 4, 5, 5a, 5b, 5c, 6, 7, 7a, 8, 9. 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16; Kajuhova c. 1, 2, 3, 4, 5; Ljubljanska c. 71, Savska c. od št. 1 do št. 45 a in št. 50, Tabor 13, 14, 15, 15 a, Ul. Simona Jenka Volišče 21 - AMD Domžale, Krakovska Domžale Domžale: Aškerčeva ul., Brejčeva ul., C. talcev 1, 6, 9. 11, 14, 14a, 15, 16. 16a; Karlovškova c., Kasalova ul., Kopališka c., Krakovska c., Mačkoci, Stranska ul., Ul. Antona Skoka, Usnjarska ul., Vodnikova ul. Volišče 22 - Gasilski dom Študa Domžale Domžale: C. talcev 53 a, Radio c.. Savska c. 46, 47, 48. 49,51,52,53, 53 a 54. 55, 57; Študljanska c., Šent-pave! pri Domžalah; 7. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata Volišče 23 — Osnovna šola Dragomelj Dragomelj, Pšata 8. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Homec-No-žice Volišče 24 - Gasilski dom Homec Homec: Bolkova ul., stičeva c., I. ulica, II. u , III. ulica, IV. ulica, V. ulica, Vaška pot od Št. 28 do št. 37; VII. ulica od št. 13 dc št. 35; Vlil. ul. 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12; Grašičeva ul.. Partizanska ul., Pionirska ul., Še-skova ul., Preserje pri Radomljah, Vaška pot 28, 29, 32, 34 9. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Ihan Volišče 25 — Osnovna šola Ihan Brdo, Goričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu Volišče 26 — Samostan Mala loka Bišče, Mala loka 10. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Jarše-Rodica Volišče 27 — stara Osnovna šola Spodnje Jarše Domžale: Jarčeva ul. 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 15, 16, 20, 21, 22; Kamniška c. 17; Kettejeva ul., Mavsarjev trg 12, Peternelova ul., Šubljeva ul., Zormanova c. 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25; Rodica, Dragarjeva ul., Fajfarjeva ul.. Groblje, Kamniška c. 15, 17; Miševa ul., Perkova ul., Pe-trovčeva ul., Zormanova št. 18. 19, 20, 21, 22, 23, Slomškova ul., Sodnje Jarše, Jelovškova ul., Spodnje Jarše Volišče 28 — Gasilski dom Srednje Jarše Srednje Jarše, Zgornje Jarše 11. VOLILNA ENOTA -Krajevna skupnost Krašnja Volišče 29 — Osnovna šola Krašnja Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke, Žirovše Volišče 30 — Pri Ivanu Urbaniju, Krajne brdo 3 Krajne brdo, Vrh nad Krašnjo 12. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Krtina Volišče 31 — Osnovna šola Krtina Brezje pri Dobu, Krtina, Studenec pri Krtini, Škocjan, Rača, Račni vrh; 13. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Lukovica Volišče 32 — Zadružni dom Lukovica Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnja-va, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče 14. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Mengeš Volišče 33 - Gasilski dom Topole Topole Volišče 34 - Obrtna zadruga Zora Mengeš Mengeš: C. Kokrškega odreda, Dragarjeva ul., Gorenjska c., Jama, Kamniška c.. Kolodvorska c. od št. 1 do št. 20 ter št. 22, 24. 25, 26., 27; Kosmačeva ul., Ko-ščeva ul., Koželjevo nabrežje, Medvedova ul., Novakova ul., Prešernova c., Strehovčeva ul., Šinkova ul., Šlandrova ul.. Ul. Toma Brejca, Veselovo nabrežje Volišče 35 - Dom počitka Mengeš Mengeš: Dermastjeva 4, 6, 8, 12, 14; Kolodvorska c. 2a, 2b, 2c; Slamnikarska ul. 20a, 20b, 21 a, 21 b, 21 c, 27; Glavni trg 13, Glavarjeva ul. 13, 13 a, 13b, 14, 15; Volišče 36 — Kulturni dom Mengeš Mengeš: Dermastjeva ul., Dolinškova ul.. Glavarjeva ul., Glavni trg, Gorjupova ul., Kersnikova ul., Keržano-va ul., Kidričeva ul., Lavrinčeva ul., Mehletova ul., Pre-lovškova ul., Slamnikarska ul. 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 9a, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18. 19, 20, 21, 22, 22 c, 23, 24, 25, 26; Ul. talcev, Vrhovnikova ul. Zavrti Volišče 37 — Glasbena šola Mengeš I Mengeš: Blejčeva c., Cankarjeva ul., Partizanska c.. Proletarska ul., Stara pot, Trdinov trg. Ul. vstaje Volišče 38 - Glasbena šola Mengeš II Mengeš: C. 8. julij. Cesta OF, Glavičeva ul., Jelovškova ul., Liparjeva c., Muljava, Ogrinovo, Pot Rašiške čete, Pristava, Ropretova pot, Škofičeva ul., Tomšičeva c. Volišče 39 - OZD Trak Mengeš — Novi objekt Mengeš: Hribarjeva ul., Maistrova ul.. Murnova ul., Ul. dr. Zajca, Ul. Mengeške skupine, Zadružniška ul., Zo-ranina ul. Volišče 40 — Gasilski dom Loka pri Mengšu Loka pri Mengšu, Grajska c., Mušičeva c., Na gmajni. Na ulicah. Pot na Dobeno, Stoparjeva ul., Trzinska c., Dobeno 15. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Moravče Volišče 41 — Partizanski dom Moravče Moravče: Čebulova ul., Detelova c., Marokova ul., Partizanska c., Šlandrova c., Tomanova pot, Trg svobode, Vegova ul., Podstran, Rudnik pri Moravčah, Zalog pri Moravčah, Straža pri Moravčah Volišče 42 — Gostilna nad Logom Moravče Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: C. heroja Vasje, Masljeva c., Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava Volišče 43 — Pri Urankarju, Gabrje 6 Gaberje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Selce pri Moravčah,* Ples, Mošenik Volišče 44 — Pri Jožetu Marčunu, Negastrn 16 Negastrn, Podstran 9, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah Volišče 45 - Gasilski dom Krašce Dole pri Krašcah, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica Novo v Domžalah Ob Kamniški Bistrici, kjer je park 88 lip je tudi Kraigherjeva ulica. Tu je Lidija Sivavec odprla Modno šiviljstvo. V njeni šivalnici si lahko po svojih željah naročite izdelavo modne ženske, moške in otroške konfekcije iz vseh materialov razen iz usnja. Lidija vam bo hitro in po konkurenčnih cenah sešila ženske bluze, hlače, krila, kostime, plašče ter ves moški del garderobe (hlače, srajce, suknjiče). Na razpolago pa vam bo tudi širok program otroških oblačil. Ob prihajajočem poletju pa bo Lidija dala poudarek tudi izdelavi extra mini kril — pri izdelavi le-teh je dosegla že prve uspešne rezultate, saj je na tekmovanju mladih modnih kreatorjev v klubu Black Jack v Ljubljani, njen izdelek dobil prvo nagrado. Obiščite torej MODNO ŠIVILJSTVO Lidije Šivavec in se v kakovost njenih izdelkov prepričajte sami! Modno šiviljstvo obratuje po naslednjem urniku za stranke: PONEDELJEK, od 9.00—12.00 ure in od 16.00—19.00 ure SREDA, od 16.00-19.00 ure PETEK, od 16.00—19.00 ure MODNO ŠIVILJSTVO, Šivavec Lidija DELAVNICA: Kraigherjeva 16, Domžale STANOVANJE: Kraigherjeva 20, Domžale Telefon: 711-867 16. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Peče Volišče 46 — Gasilski dom Peče Križate, Peče, Ples 8, 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž, Zgornje Koseze Volišče 47 — Pri Valentini Lavrinc, Gora pri Pečah 16 Gora pri Pečah 17. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Preserje Volišče 48 — Osnovna šola Radomeljske čete Preserje Preserje pri Radomljah, Bistriška ul., Gajeva ul., Igriška ul., Kajuhova ul., Kamniška c., Levstikova ul., Pelec-hova c., Staretova ul.. Tovarniška ul., Vaška pod od št. 1 do št. 27 a, VI. ulica, VII. ulica — del št. 1, 1 a, 2, 2 a, 3, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12. 14; Vlil. ulica št. 1, 2, 3 18. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Prevoje Volišče 49 — Dom družbenih organizacij Šentvid Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba 19. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Radomlje Volišče 50 — Kulturni dom Radomlje Hudo št. 1, 2, 3, 4, 5, 5 a, 6, 7, 8, 9, 9a, 10, 11, 12, 13, 14, 15. 16, 17, 18, 18 a, 19, 20, 21,22, 23, 24, 24a, 25, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 38, 39, 41, 42. 44, 47, 48, 49, 50, 51, 54; Radomlje: Bukovčeva c., Cesta borcev, C. Radomeljske čete št. 1,2, 3, 4, 5, 5 a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 14. 15, 17, 18, 20, 22, 22 a, 22 b, 23, 24, 24 a, 24b, 24c, 25, 25a, 26, 27, 28. 28 b, 29, 30. 31, 32 a, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 38a, 39, 40 b, 44 b, 55. 74, 78, 110; Dermastjeva ul., Gregorčičeva ul., Pernetova ul.. Pod hribom, Prečna ul., Prešernova c., Ravnikarjeva ul., Šlandrova ul., Trata, Triglavska ul., Ul. Pirš. J. Luke, Škr-jančevo 20. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Rafolče Volišče 51 - Bife Do-beršek, Rafolče 32 Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje 21. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Rova Volišče 52 - Gasilski dom Rova Dolenje, Hudo 26, 27, 27 a, 28, 29, 36, 52; Jasen, Kolovec, Radomlje: C. Radomeljske čete št. 40, 40 a, 41, 42, 43, 44, 44a, 44c, 45,46, 48, 49, 49 a, 53, 54, 56, 57; Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče 22. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Trojane Volišče 53 — Zadružni dom Trojane Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah Volišče 54 - Pri Cirilu Smerkolju, Šentožbolt 1 Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Učak 23. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Trzin Volišče 55 — Osnovna šola Edvard Kardelj, Trzin I Trzin: Habatova ul., Jem-čeva c.. Kmetičeva ul., Ljubljanska c., Mengeška c.. Za hribom, Kidričeva c ..., Ul. Rašiške čete, Zorkova ul., Kratka pot, Obrtno industrijska cona (vse ulice) Volišče 56 — Osnovna šola Edvard Kardelj, Trzi-n II Mlakarjeva ul., Lobodova ul.. Partizanska ul., Cankarjeva ul., Ploščad dr. Tineta Zajca, Rakefova ul.. Ul. 7. julija, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Zupančičeva ul., Bergantova ul., Košakova ul., Pernetova ul., Reboljeva ul., Trdinova ul., Ul. bratov Kotar 24. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Velika vas — Dešen Volišče 57 - Dom DPO Velika vas — Dešen Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Ve- f ; \ Krajevna skupnost Vrhpolje-Zalog Štab Civilne zaščite Nevarni travniški in gozdni požari: Ne kuri v gozdu! Toplo marčevsko sonce zvablja ljudi v naravo, kmete na delo, meščane na izlete. Spomladanski vetrovi osušijo zemljo in rastlinje, je navadno tudi čas gozdnih požarov. Svet in štab civilne zaščite Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog opozarjata na to nevarnost. Ze majhna neprevidnost lahko povzroči neprecenljivo škodo. Kmetje namreč ob lepem in suhem vremenu čistijo travnike, nagrabljeno listje in vejevje pa zakurijo ob robu gozda. Vse kmete, izletnike, planince, lovce, pohodnike in druge občane zato štab za civilno zaščito opozarja, naj odvračajo ljudi od spomladanskega požiganja travišč in listja, kršilce pa prijavijo. NE KURI V GOZDU, NE ZAŽIGA.I ODPADKOV TIK OB GOZDU! Le s samozaščitnim ravnanjem bomo odpravili številne požare. Poveljnik štaba CZ: Predsednik sveta KS: Janez MIHELČIČ, I. r. Vinko KEPEC, I. r. V____________________________________________________J r \ JUBILEJNO - 30. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV Zveza kulturnih organizacij občine Domžale vabi na JUBILEJNO - 30. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV, ki bo v SOBOTO, 7. APRILA 1990 ob 20. uri v kulturnem domu v Mengšu. Predstavilo se bo 18 skupin s 450 pevkami in pevci. Vabimo vas, da z našo narodno in umetno slovensko pesmijo preživite lep kulturni večer. Iz koledarčka kulturnih prireditev: 7. april 1990 Jubilejno — 30. srečanje pevskih zborov, ki delujejo v okviru ZKO občine Domžale. 9. april 1990 Koncert evergreenov Obe prireditvi bosta v kulturnem domu v Mengšu ob 20. uru_______________________________________j lika vas, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar 25. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Toma Brejca Vir Volišče 58 — Delavski dom Vir Vir, Aljaževa ul„ Bevkova ul., Borova ul., Bukovčeva ul. od št. 1 do št. 20., Čufarjeva ul., Dvoržakova ul., Koliška ul.. Litijska ul.. Rožna ul., Sončna ul., Šaranovičeva c., Tkalska ul., Zoisova ul.. Področje Volišče 59 — Vrtec Dr. Igor, Vir Vir: Bukovčeva ul. od št. 21 do št. 54; Erjavčeva ul., Gubčeva ul., Finžgarjeva ul., Hubadova ul., Ipavčeva ul., Jurčičeva ul.. Kuharjeva ul., Linhartova ul., Maistrova ul., Nušičeva ul., Osojna ul. Volišče 60 — Uprava Papirnice Količevo Vir: Parmova ul., Robova ul., Stritarjeva ul., Šubičeva ul., Tolstojeva ul., Metelkova ul., Papirniška ul., Umekova ul., Valvazorjeva ul., Zrinjskega ul., Žnidaršičeva ul., Količevo 26. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Vrhpolje-Zalog Volišče 61 - Pisarna Krajevne skupnosti na Vrhpolju Spodnja Javorščica, Spodnji Tustanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javorščica, Zgornji Tustanj Volišče 62 - Pri Vinku Kepcu, Zalog pod Trojico 7 Dole pod Trojico, Goričica pri Moravčah, Kokošnje, Selo pri Moravčah, Zalog P°a Trojico - 27. VOLILNA ENOTfn Krajevna skupnost Zlat« polje Volišče 63 - Osnovna šola, Zlato polje Brezovica pri Zlatem po; lju, Mala Lašna, Obrše, Po gora pri Zlatem polju. Pf. serje pri Zlatem polju, novče, Zlato polje Skupščina Občine Domžale Občinska volilna komisija Številka: 00800-10/90-9/11 Datum: 19. 1. 1990 Predsednik ... Občinske volilne komisij • Aleš Butala, I. r. Neznosna teža konkurence No, no, umirite se, gospodje komunisti! lz..e” partijske diktature pač ne prehajamo v večpartijsk ’ saj ta niti ni možna. Se bo pač treba navaditi, da d mo en drugemu gledali pod prste in pred javnosj nastopali le z argumenti, ne pa z etiketami kar P°ce ' V polemiki, katero je sprožila Meta Pometa, n ^ daljevala E. A. Schvvartzbartl in jaz, stopnjevali P Igor Lipovšek, Miljenko Martinjak ter Meta P01]/6 št. 2, ne vidim nič slabega in tudi ne čutim P°se .stj ga sovraštva, vsaj z naše strani ne. To, da komuni NAM očitajo »realsocialistične manire« me pa P ^ zabava in veseli, saj s tem priznavajo, da je Pr'”eV »realsocialističen« dejansko neke vrste >>P?ov^a<sa(n mudoma odpravila. Če bom izvoljen, bom celo podal ustrezen zakonski predlog. .. na. Komunisti imajo na vseh predvolilnih letaki pisano VOLILCEM OBLJUBLJAMO: in nat>|c0|j-poziva, naj pogledamo skozi okno in PoyerI10 vji(en' ko hiš, privatnih in družbenih, cest, bolnišnic, ^ dov, gledališč, vrtcev, otroških igrišč, Sajel?-h0 prenov, vodovodov in ostale infrastrukture je bu jeno pred vladavino komunistov in koliko v čas ^ davine«. Čudno, da ne opozori še na to, da^pjlcoV va Jugoslavija 10.000 krat več osebnih ra‘'u.na,:;a .. ■ Dr-/at ctarti lneosl3VlJr PC/AT, kot jih je imela gnila Stara JHS°.sl j,i po-Odgovor je seveda en sam: pogled skozi okno j|. kazal VELIKO VEČ hiš, cest, telefonov itd., aine' na komunistična revolucija ne bi prekinila no ga razvoja evropske Slovenije. .. j pro- Zato tudi ni nobenega nasprotja med naši gramskimi izhodišči, da se zavzemamo za n.oy d3 bo in bogatejšo Slovenijo ter med mojo IZ1 js’te l nim ie. m AVMI TMI I H« cnrilvimO komUl jg nam je GLAVNI CILJ, da spravimo - ujastir oblasti. Ukinitev komunistične monopolne ° . |aji- namreč PREDPOGOJ, da se naša družba spi ko začne normalno razvijati! j.-a tud' Druga ovira, ki se je bo morala Slove e pe znebiti pa je Jugoslavija kot ječa narodov (• oV> Al' pritožujejo prav vsi narodi od Slovencev, ‘ .jca sc bancev, Hrvatov do Makedoncev kakšn3 ^ - gio- jim godi in kako ogroženi da so?). Zato se p JUH gum HI IS.LUVU ugiuttni m. i 7aVZC,“ venski demokratični zvezi in pri UEMOs ^ |aSt-mp za SAMOSTOJNO SLOVENIJO, takšn^^,. nim denarjem in lastno, slovensko v°jsk°j "jni p3 sti imajo geslo: »Z Jugoslavijo k Evrop1- l v0|il-»Za samostojno Slovenijo!«. Odločili pa ci! ,x »rdSkr..^^ Ker ugotavljamo, da so bila v ne|‘a-i*)raj!lterprcČK PISMA BRALCEV Omagali ne torno izgubili! . Posedaj se nisem oglašal v »vmh občilih in ta napis bo l^goče moj prvi in zadnji po-I us- Razlog, zakaj to počnem ^ pravzaprav eden edini — volitve. Od obdobja dolgoletne brez-j^nosti in sivine smo prešli v vt Poetičnega razkošja en barv, ideologij in prepri-v^nja. In to je tisto, kar me j°'• po eni strani vesel sem, bomo lahko izbirali na os-Vl različnosti, po drugi stra-gla^am politike dovolj, čez litit 0 ocIPrern časopis — po-... a, poslušam radio — poli-tiu’ gledam televizijo - poli-~ politika, edino ku tf,r ^0l,im kosilu na krožni-koliJ po'',il(e. pa še to ne vem, na ^0.^asa bo trajalo z ozirom moj družinski proračun. s razmišljajoč človek se sov!,:3, sPJ'ašujem za koga gla-Hu. • ^ Mladini je Ervin adnik-Milharčič zapisal Paul- pr'^oclnjih volitvah bo vek m,an^ a*' ta mla(lt- Ta sta-iutj 1 ne da miru. Že sedaj se jem P°,egnjenega in sprašu-it|0j Se’ ali sploh ima smisel djp- “deležba na volitvah. Po lati jStran'> s* ne bi hotel oči-po^0a .sem z neudeležbo priti en^C ’ se n'd ne spreme-2a it-,1 So Predolgo na oblasti. ®a torej glasovati? tjeno ^reitl'^Jujem neobreme-" zanima me samo to. kdo bo tisti na oblasti, ki mi bo omogočil mirno in spodobno življenje. Sedanji oblastniki pravijo, da oni ker niso več ta stari. Papir vse prenese, mi ljudje očitno enako. Samo kako jim verjeti? Po drugi strani imajo dejansko največ upravljalskih izkušenj — vsaj so vadili 45 let. DEMOS je najbolj vabljiv. Imajo ljudi in ideje kako v prihodnje. Ampak, Murphy pravi, da vsi težavni problemi imajo enostavno lahko razumljive napačne rešitve. Mladinci so in na oblasti in v opoziciji istočasno, tako, da pravzaprav sploh ne vem kje so. Očitno je nekaj nedvomno. Vsi skupaj imajo izkušnje samo v socializmu in samoupravljanju. Eni so bili proti temu, drugi so bili za. Nobeden nima izkušenj v demkraciji in večstrankarstvu. Tukaj so vsi še vajenci in oni na oblasti in oni v opoziciji in oni na pol na oblasti in na pol v opoziciji. Kako torej glasovati? Jaz bom pri vsaki stranki obkrožil enako število kandidatov. Saj komaj koga poznam. Štiri leta bodo pazili eni na druge, kot lačni psi. To je sedaj po mojem prepričanju še najbolj pomembno — vsaj do naslednjih volitev, potem bodo vsi imeli izkušnje v demokraciji in se bom lažje odločil. Zavedam se, da je moje razmišljanje lahko tudi napačno ali krivično. Če mi kdo ponudi boljši nasvet, ga bom z veseljem sprejel. Zmedeni Domžalčan (naslov v uredništvu) Nekaj pomislekov in Poudarkov k programu: za moderno in učinkovito MPravo rti ^ teh predvolilnih časih dobivamo razne progra-^00^ teko je v Občinskem poročevalcu z dne 28. 3. Ton? '2^el tud' v naslovu omenjeni program Antona (za Slovensko demokratsko zvezo — Od-2a Domžale). K njemu imam naslednje pomisleke in poudarke: Ir, t|j)Ytor ie napisal splošne usmeritve, ki so smiselne Ql dl dobre; tške smo v občini izvajali tudi dosedaj. jav j® konkretnih očitkov na račun občinske uprave in l9gq s,,Jžb pa navajam: V občinski upravi smo v letu Podi 2rnanišali število zaposlenih za 14 odstotkov na Prot i strokovne analize oz. naloge, ki jo je vodil droAjjItek- Seznanjen sem, da smo bili na tem po-^dar 6C*'n’ v Sloveniji, ki smo zadolžitev, ki smo si jo hih 'tudi izpolnili. Racionalizacija, ki izhaja iz ustav-Sistg^ndmajev, pa je sicer nakazana, ni pa osnovnih ih 2a. sk'h rešitev; te bodo podane šele z odločitvami 0n°dajo sprejeto v republiški skupščini po volit- SrT|(^ Dr!6 telef°nskih priključkov je treba poudariti, da Pentra|Q a občina v Sloveniji z digitalno telefonsko kov, kot Takšnega povečanja telefonskih priključ-teglg Pteteži naša občina v zadnjem obdobju, ni do-kohec let na dru9a Akcija »4000 telefonov«« poteče KVaiaii e 199® Dosedaj smo vse roke in dogovore takrT!?Vo^asno a,i cel° predčasno. Pričakujem, da ^ do zaključka te akcije. Pteko^6 ^teunalnih naprav: smo občina, v kateri je ^0v°dnn odstetkov občanov priključenih na javno vo-16,0 Zeir,0rnre^e- upoštevamo hribovitost terena, Pa j VeHk dosežek. Tudi po vključenosti prebival-r° srno ^Vno kanalizacijsko omrežje smo zelo visoko. ^Pjern tauSe9,i s Pravočasnim in učinkovitim angaži-^ čisti|naKo odčinskih struktur kot občanov. Central-kd Prvirv,naprava Domžale—Kamnik je bila zgrajena bratova,?11 V Sl°veniji. Po učinkih, ki jih dosega z naPravo ^ern pa ie ttJdi prva, — skupaj s škofjeloško o- ^kratka r. * dnk^zaciip1- uTemi da bodo tudi nove politične čin u dobrn pnznale delo, ki je bilo v preteklem ob-turc tlJdi v hnHP,/V^eno' lstočasno pa želim, da bi ob-$l 1 Pa drunih °Pe bila med prvimi v Sloveniji na teh in S|pa tereja yri Področjih (zasebna pobuda, obrt, šol-J. « ustvena dejavnost ipd.), kot je bila do- PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik J Predvolilna kuhinja na zbom volilcev v KS »Toma Brejca« Vir _ X Konec februarja in začetek marca so povsod po Sloveniji potekali zbori volilcev, na katerih smo dajali podporo kandidatom za aprilske volitve. To bodo prve povojne svobodne večstrankarske volitve in kot član domžalskega DEMOS-a oziroma Slovenske demokratične zveze sem prišel na ta zbor v upanju, da bom lahko v poštenem in demokratičnem vzdušju dal svoj glas za naše kandidate. Vendar pa temu še zdaleč ni bilo tako. \________________________________J Zbor volilcev je bil sklican v četrtek, 22.2. 1990 ob 18. uri v Delavskem domu na Viru. Poudariti moram, da sem bil tokrat prvič in zadnjič na nekem sestanku krajevne skupnosti. Zadnjič vse dotlej, dokler bodo krajevno skupnost vodili ljudje, ki se niso pripravljeni sprijazniti z demokratično družbeno klimd in trmasto vztrajajo pri starem načinu vodenja krajevne skupnosti. Kaj se je na tem zboru volilcev pravzaprav dogajalo? Že od samega začetka je bilo čutiti pristranski in navijaški duh sklicatelja ki voditelja zbora volilcev, gospoda Janeza Leskovca. V vzdušju povsod opevanega in deklariranega sestopa z oblasti se je izkazalo, kako si (nekateri) funkcionarji Socialistične zveze Slovenije sestop v resnici zamišljajo. Že sam etničen ton v razlagi postopka — češ, pravijo, da bodo to prve svobodne volitve po vojni — je pozornemu in nepristranskemu udeležencu zbora volilcev povedal veliko. Nekako smo prišli do tega, kako bomo predložene kandidate potrjevali — z javnim ali tajnim glasovanjem. Voditelj zbora je neumorno vztrajal pri javnem glasovanju z banalno obrazložitvijo, da bi tajno glasovanje predolgo trajalo. Sele potem, ko je član ZSMS — liberalne stranke, gospod Milan Pirman zahteval, naj se udeleženci zbora o tem izjasnijo z glasovanjem, je dal gospod Leskovec način potrjevanja na javno glasovanje, na katerem se je približno tri četrtine prisotnih izreklo za tajni način potrjevanja predlaganih kandidatov. S tem pa zapletov še zdaleč ni bilo konec. Po predstavitvi osnovnih podatkov predlaganih kandidatov in njihovih predlagateljev, je voditelj zbora volilcev pričel razlagati, in to je poudaril ničkoliko-krat, da povsem zadošča, če obkrožimo samo dva od desetih kandidatov z liste za zbor krajevnih skupnosti občine Domžale — da potem ne bodo rekli, da volitve niso demokratične. Približno petdesetim prisotnim pa je tudi povedal, da bo v primeru enega samega po- trjenega kandidata — le-ta je moral dobiti vsaj trideset glasov — potrebno zbor volilcev ponoviti. Krono vsega pa je predstavljala ta ista, že kar zloglasna lista desetih kandidatov za zbor krajevnih skupnosti. Izkazalo se je namreč, da ima Socialistična zveza oziroma njen ortodoksni predstavnik gospod Janez Leskovec dvojno listo: pravo, na kateri so kandidati razvrščeni po abecednem vrstnem redu in pa nepravo, na kateri sta bila kandidata Socialistične zveze gospod Gros in gospod Kerč razvrščena na prvo in drugo mesto, čeravno bi morala biti po pravilih igre pvosem drugje, saj so bili na listi tudi ljudje s priimki, ki so sodili po abecednem vrstnem redu pred njiju. Za tiste, ki se zborov volilcev niste udeležili, naj povem, da poleg imena in priimka kandidata na listi ni bil naveden tudi njegov predlagatelj (stranka oziroma zveza, društvo ali pa posameznik), vendar pa to ni krivda krajevne skupnosti, ampak tako določa republiški volilni zakon! Potem, ko je temu ponovno (neuspešno) ugovarjal gospod Milan Pirman, je končno posredoval predsednik občinske volilne komisije gospod Aleš Butala, ki je bil od vsega začetka prisoten na tem zboru volilcev, vendar se prej ni vtikal v vodenje gospoda Janeza Leskovca, in šele po njegovi intervenciji smo navsezadnje dobili poleg ostalih petih list tudi pravo listo kandidatov za zbor krajevnih skupnosti občine Domžale in zbor volilcev po opravljenem tajnem glasovanju po vseh zapletih tudi končali. Šlo je torej za več kot očiten poizkus favoriziranja in forsiranja kandidatov Socialistične zveze, ali če hočete, za več kot očiten poizkus goljufije oziroma grobega izrabljanja oblasti in nenazadnje, šlo je za poizkus manipulacije v pravem pomenu besede z udeleženci zbora volilcev. Takšni ljudje pa si na bližnjih volitvah verjetno ne zaslužijo vaše podpore, kajne?! Matjaž Vovk Slovenska demokratična zveza Domžale SeRVIS K0l£S CRDANl CA.MKARJCVA. Ul. 3 BOOiaUf. (tod domžaisko cemuo) DELAVNICA J€ ODPRTA VSAK DELAVNIK RAZEN PETKA OD 15.50-19b m.*57101 Informacijsko preobilje Možakar na skrajni desni. Tudi če bi bil »zaje«, ne moreš ubežati propagandi... i Pismo mojemu volilen! IMI : Drogi in spoštovani volilec! I Za nama je 4 leta, ki sva jih preživela vsak po svoje srečno v tem našem delegatskem sistemu, ki se počasi, a zagotovo poslavlja. Če bog da in bo sreča imela mlade, odslej ne bom več tvoj delegat, temveč poslanec. Koliko večja bo j zato moja odgovornost, še niso izmerili, vendar sem prepri- : čan, da veliko bolj. Pa pustiva to, vrniva se k tistim nepo- i membnim rečem — volitvam, ki pa bodo za nekatere (tudi zame) zelo pomembne. Verjel ali ne, pred tabo so prve svobodne, demokratične in tajne volitve (ne velja le za tiste, ki so v letu 1990 dopolnili 18 let) in če imaš nekaj trenutkov časa, preden stopiš na prizorišče zgodovine, ki se bo po mnenju nekaterih začela 8. oz. v najslabšem primeru 22. aprila 1990, preberi moje pismo do konca. Časopisi, radio in televizija, sosedje in znanci, prepričan sem celo, da te priložnosti niso izpustiti tvoji ljubi sovražniki, so te v teh dneh že skušali prepričati, koga boš (moraš) volil. In volil boš, škoda da ne bi da! svojega glasu, saj je to tvoja pravica in dolžnost. Vzemi se skupaj, preglej tistih nekaj deset kandidatov in list in odloči se! Da ti bo lažje, ti ponujam nekaj praktičnih nasvetov! Skušaj že doma ugotoviti, koga vse boš mora! voliti. To niti ne bo težko, saj v časopisih kar mrgoli informacij o kandidatih, o listah kandidatov, posebej skrbno poglej za svojo občino, v Mariboru bodo najbrž kar dobro opravili brez tebe! Dobro informiran se napoti na volišče. Dobiš glasovnice raznoraznih barv in formatov, tudi svinčnik in odloči se: kje. V kabini — prvič po vojni — ali kar za mizo. Verje! ali ne, tu celo lahko sedeš, imaš pismeno dovoljenje najvišje volilne komisije. Na to pa na delo. Preberi navodilo za uporabo vsake glasovnice posebej, kajti sicer se lahko zgodi, da bo tvoja pot na volišče zaman. Kakšna škoda! Obkroži le toliko kandidatov, kolikor jih je treba, le eno listo, če ti je kakšna stranka posebej všeč. Če boš kaj črtal, je čisto tvoja stvar! Ne obupaj pri črki M, abeceda ima 25 črk in preberi vse kandidate, saj so menda vsi vredni vsaj toliko, da jih prebereš, če že glasovati ne moreš za vse. Kot desert vzemi glasovnico z listami za družbenopolitični zbor. Potem, ko je bilo kar veliko predlogov, da ga uki- j nejo, so se modro odločili, da ga zakomplicirajo. In tu je zdaj tvoje delo. Žreb je odločil, kdo je prvi, tvoja pravica pa je, da prebereš t/se in se odločiš. Za koga, tvoja stvar! Ne obupaj pri 5. Usti, pred tabo jih je samo še 10! Ne obupaj : pri 43. imenu, do konca jih je samo še nekaj pet. Potrudi se, š saj si si tega tudi ti želel. Zato potrudi se in pridi na volišče! Ne daj, da te kdo prikrajša za prekrasen zgodovinski občutek, ki ga boš kdo ve kolikokrat opisoval vnukom, ko bodo želeli vedeti, kako je : bilo na prvih tajnih, neposrednih in demokratičnih volitvah \ pri nas. p. s. 22. aprila bo lažje, bo na glasovnicah več domačih! ■ OSA •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■i •■■■■■■■■••a■■■■■■■■■■■! ■■■■•■■■■■■■■■•■■■■a Razpoloženje na Limbarski gori Spremljal sem ženo, ki je šla na Limbarsko goro po nagelj. Odpeljala sva se z avtomobilom do vasi Borje. Tam sva pustila avto in šla peš po poti spominov; mimo Vrank, Golčaja, vseskozi po slemenu do Limbarske gore. Pot je zelo prijetna in ne prenaporna tudi za malo starejše ljudi. Z ženo sva oba že v šestdesetih. Na gori je bilo lepo in veselo. Vreme je bilo kot naročeno. Godci so igrali, Boris Kopitar je napovedoval in vzdrževal veselo razpoloženje z domislicami, vici in družabnimi igrami. Smo že taki ljudje, da poskrbimo tudi zato, da razpoloženje ni vedno in povsod popolno. Meni je razpoloženje pokvarila misel na pogled, ki ga nudijo razsuti odpadki v gozdu ob poti Hrastnik Limbarska gora pri izteku markirane poti na to cesto. Tu na okoli tisoč kvadratnih metrih razmetano vsemogoče; plastika, bela tehnika, največ pa odpadne pločevine od avtomobilov. Ta je po videzu pripeljana od avtokleparjev, saj je prirezana. To je v Črnem grabnu tretje divje odlagališče, ki jih jaz poznam. Prvo ob cesti Brdo Čaplje, drugo, ki je v nastajanju ob cesti Blagovica Vranke pri kamnolomu in to na Limbarski gori. Sicer pa so manjša odlagališča ali posamezni predmeti kot so stari avtomobili ali štedilniki in hladilniki ter plastična embalaža po vseh gozdovih in ob vaških piteh. Temu moramo narediti konec. Za stare avtomobile, ki jih bo vedno več, je treba poskrbeti na ta način, da jih bomo stisnili v bale in uporabili kot sekundarne surovine. V ta namen bi morali pri odpadu Vrhovec na Viru nabaviti potrebno stiskalnico, Vrhovcu pa omogočiti posojilo pod ugodnimi pogoji, seveda, če mislimo resno z varstvom narave. Na primernih mestih bi morali namestiti večje kontejnerje za sortirane odpadke (plastiko, steklo, barvne kovine, štof, itd.), bolj redno bi morali pobirati poleg smeti tudi kosovne odpadke. Velikokrat odvrže človek nekaj, kar nima kam z njim, doma, okoli hiše mora tudi pospraviti če hoče poskrbeti za čisto naselje. Predlagam, da kar takoj začnemo s pospravljanjem teh divjih odlagališč. Poskrbimo za zbiranje odpadkov. Bolj pogosto poskrbimo za odvoz tistega, kar morajo ljudje zavreči. Morali bi zagotoviti strožjo kontrolo inšpekcij in miličnikov in to še pred volitvami. Anton Dolenc ...in informacijskemu nasilju na ploščadi pred Veleblagovnico. !■■■■ Pridobitve v naših krajevnih skupnostih: «■■■■■■■■■1 Ta magična beseda - oblast Pozor! Asfalt prihaja! Nekaj hudičevega mora biti skritega v njej! Ozrem se nazaj v zgodovinski spomin, ki mi ga ohranja izročilo, o njem pripoveduje knjiga: pobijalo, streljalo, klalo, posiljevalo, požigalo, lagalo, zavojevalo; kot kri, so tudi solze tekle v potokih zaradi nje. Kot da se vse hotenje človeka v določenem trenutku sublimira v nikoli do konca zatrto težnjo podrediti soljudi, osvojiti, spraviti podse, na kolena, zatreti, vkalupiti, ponižati... Kot da se človek mora iz neke strahotne, v človeku najbolj sramotnih kotičkih duše gojene strasti dokazovati prav v tem: Kdo bo koga!? Menda je v življenju od spočetja naprej po neki iracionalni patološki logiki vse naravnano tako — kdo bo koga!? Prav ta, zdi se elementarni nagon, ki ga v množici nezavednih trenutkov z novimi časi uresničujemo vse bolj tudi zavedno, nas žene lakotno v boj: Kdo bo koga!! Kot tržnica — se zdi — smo te dni. v vrvežu ponudbe oblasti je povpraševanje po njej kot še nikoli. Stotine rok, ki menda so delavoljne, pa se doslej niso — razen delovno, zasebniško, zase — nikjer dokazovale. Hlastavo se v ponudbi oblasti te roke stegajo po njej! Kajti oblast, kdo bi zaprl oči pred bleščavo svetlih trenutkov, ki jih obljubljajo, kdo bi se z drobečim se suhim kruhom v roki odrekel potici, ki se še topla in sladka blešči na mizi naše prihodnje politične ponudbe, ko bodo praktično vsi lahko segli po njej... stara oblast, utrujena in jezna, sesuta v zgodovinskem polomu lastnih napak, laži, ideoloških zmot in neuresničenih sanj zgrbljeno opazuje norost početja; ne doumeč množic, ki vro na tržnici ponudbe oblasti, ki je zaenkrat še ponudba; dokler se med sabo ne raztrgajo_zanjo: Kje ste bili ljudje doslej? Marsikje in v zadnjem času zlajnano utrujena melodija »Vsi v boj za demokracijo« se sprevrača v prepoznavne oblike osebnega prestižnega nastopanja za oblast. Nekaterim neveščim pretendentom na oblast v novokompo-nirani muziki večstrankarstva v njihovi spodrsljivi neveščosti uide kot lapsus napaka, spodrsljaj: »Za oblast nam gre! Pa za premoženje komunistov, za avtomobile, za hiše; za pisarne.« Pa za ljudstvo? Komu gre zanj? To pride na vrsto potem ... Vedno je tako ... Kdaj potem?... Kdo bi vedel? M. Brojan Krajevni samoprispevki bodo že v zgodnji pomladi obrodili bogate sadove, saj v nekaterih krajevnih skupnostih orav v teh dneh polagajo težko pričakovani asfalt. 4800 m asfalta Lansko poletje, zlasti pa jesen so bili pridni krajani ob cesti Studenec— Škocjan—meja s KS Prevoje. S krajevnim samoprispevkom, dodatno zbranimi finančnimi sredstvi in obilico prostovoljnega dela so pripravili spodnji ustroj 1500 m, na katerega bo izvajalec SCT Ljubljana v teh dneh položil asfalt. Podpisana je pogodba v vrednosti 671.520,00 din, dela bodo predvidoma zaključena 26.3. 1990. vanju. Do 28. 3. 1990 pa naj bi jim Cestno podjetje Ljubljana na tako pripravljeno traso položilo asfalt vse skupaj v vrednosti 635.647,00. Če omenimo še obnovo spodnjega ustroja Valvazorjeve in Parmove ceste v KS Tomo Brejc Vir (asfalt še pride) in asfaltiranje ulice v KS Jarše-Rodica, potem je to zaenkrat vse. Tudi rekonstrukcije so potrebne V 60 dneh naj bi bila zaključena rekonstrukcija križišča Lovec, ki se Tudi jutri bodo kmetje iz Gradišča in Preserij vozili pote - seveda asfaltirani. J VOLITVE 1990 12. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V PODJETJIH VOLILI: — Delegate za zbor združenega dela skupščine občine Domžale — Delegate za zbor združenega dela skupščine republike Slovenije VOLITVE 1990 22. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegate za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale — Delegate za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale Na Prevojah bodo prepevali... Že nekaj časa je bila želja krajanov krajevne skupnosti Prevoje, da se ustanovi pevski zbor. Zato smo se zbrali mladi in malo mlajši, da damo enkrat na teden duška svojim srcem. Pojemo ljudske pesmi, ki jih vestno zbira naša zborovodkinja Meta Galien. V začetku septembra so bile prve vaje. Ker v Šentvidu trenutno še nimamo primernih prostorov za pevske vaje, nam je OŠ Janko Kersnik veli- kodušno ponudila njihovo glasbeno učilnico. 15. decembra 1989 smo imeli ustanovni občni zbor, kjer smo potrdili naše formalnosti. Tistih »ta pridnih«, ki hodimo redno na vaje je 37. Radi bi povečali število moških pevcev, zato si tisti, ki radi pojete in še oklevate, vzemite čas in pridite v našo družbo. Ne bo vam žal, ker je to mešani pevski zbor Šentviški zvon. Spela Prašnikar Sedaj še po makadamu, jutri po asfaltu. Cesta Gradišče-Preserje. Zadnja dela pred asfaltiranjem ceste Stu-denec-Škocjan. Enako kot v KS Krtina so tudi krajani KS Lukovica, zlasti tisti ob cesti Gradišče-Preserje sami uredili spodnji ustroj. Dela ni bilo malo, pa tudi dodatno zbranih finančnih sredstev ne. Cestno podjetje Ljubljana zagotavlja, da bo asfalt na ca. 1500 m dolgem odseku še pred koncem marca, dela pa so vredna kar 903.500,00 din. 600 m asfalta bo bistveno izboljšalo življenjske razmere ob začetku ceste Zalog—Gabrje, za katero pa KS Moravče skupaj z občino že pripravlja tudi njeno nadaljnjo rekonstrukcijo. Dela v vrednosti 459.960,00, ki jih izvaja Cestno podjetje Ljubljana bodo predvidoma zaključena do 4. 4. 1990. Letošnja pomlad pa je bila zlasti delovna za krajane KS Moravče, ki živijo ob cesti Podoreh—Ne-gastrn, ki so ob pomoči obrtnika Zemljan Antona že zaključili dela na spodnjem ustroju in odvodnja- je medtem že pričela. Izvajalec del je SGP Graditelj Kamnik, ki naj bi križišče razširil in semaforiziral, skupna vrednost del pa znaša 1.716.313,00 din Že od jeseni lahko spremljamo potek rekonstrukcije križišča M 10 Kovičeva—Ljubljanska c., ki naj bi bila zaključena do 30. 6. 1990, sanacija Ljubljanske ceste v Domžalah pa naj bi bila zaključena že do konca aprila in sicer naj bi Cestno podjetje v tem času za L154.676,30 din z asfaltom »pre-oblekel* cesto od Avtoservisa do železniške postaje. Do konca aprila pa naj bi Cestno podjetje Ljubljana tudi zaključilo dela na sanaciji lokalne ceste Domžale—Ihan. prejšnje pridobitve ustrezne dokumentacije in začetka zemeljskih del na naslednjih cestah: Krašnja—Krajne brdo (v dolžini 1000 m) Rova—Rafolce odcep skozi vas Dolenje (v dolžini 600 m) Spodnji Prekar—Hrib (v dolžini 1200 m) Dragomelj—Pšata (v dolžini 400 m) Češnjice—Blagovica (v dolžini 1150 m) Krajevne skupnosti v skladu s finančnimi možnostmi programirajo zlasti izvajanje rekonstrukcije Taki trenutki, kot je asfaltiranje^^ zgraditev vodovoda ali kak drug se vtisnejo globoko v spomin •eo" in prihodnjim generacijam. ^ oz. spodnjega usloja Pojijo V cest, kjer veliko lahko lastnim delom. služba, f Ustrezna strokovna nrOP. j pridobila tudi ponudbe AjsO’ 1 tiranje ostalih odsekov ce-’peytf lo—Goričica, M-10-Javorje’ , ričica—Goropeče). , ; da je 1 Lahko zapišemo, e* obetav in da vsi skupaj “P fjsp^ bodo plani krajevnih kov za letošnje leto ur - ^ y. Mi se pripravljamo V skladu s programi krajevnih samoprospevkov pa že potekajo intenzivna dela zlasti v smeri čim- Iz naših krajevnih skupnosti na novo demokratično usmerjeno družbo, v kateri pričakujem tudi veliko več posluha za nas — majhne.« TROJANE BLAGOVICA Kako si predstavlja nadaljnji razvoj te, ene izmed najmanj razvitih KS, smo povprašali Franca Barliča, predsednika Skupščine Krajevne skupnosti Blagovica: »Asfalt, telefoni, javna razsvetljava, urejeno pokopališče, vodovodi, vaške ceste, večna-.nenski prostor — telovadnica, problem stare šole, adaptacija krajevne hiše, izpeljava nove avtoceste in še marsikaj bi se našlo. Vse to je že v programu KS, je plan krajanov, so tudi problemi, zaradi katerih naša krajevna skupnost spada med nerazvite v občini. Od tega programa niti krajani, niti bodoči delegati ne smejo in ne bodo odstopila, kajti razrešitev naštetih problemov je tudi edina pot, ki bo Krajevno skupnost Blagovico približala razvitejšim KS, obenem pa tudi izboljšala življenje vseh vasi. Pri tem pa brez širše pomoči družbene skupnosti ne bo šlo. Zablode starega centralizma, ki je pospeševal zlasti razvoj večjih centrov, so prevelike in jih ne bomo mogli sami odpraviti. Z optimizmom gledam Letošnjo prireditev ob Dnevu žensk je pripravilo Društvo prijateljev mladine — v ustanavljanju, ki ga sestavljajo mamice šoloobveznih otrok, ki vedo, da se da tudi skozi tako organizirano obliko skupnega dela popestriti življenje njihovih malčkov. Dekleta in mamice so same napekle različne sladke dobrote, z denarjem za brezalkoholne pijače in obložene kruhke je na pomoč priskočila krajevna skupnost in dvorana gasilskega doma je bila kar premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti učencem Osnovne šole Blagovica, Moškemu pevskemu zboru Lipa in recitatorjem Osnovne organizacije ZSMS Trojane. Večer pa sta obogatila tudi dva harmonikarja. Prepričani smo lahko, da je bila to le ena od prvih nikakor pa ne zadnjih aktivnosti novega društva. Na zboru krajanov so se odločili, da bodo izbirali med naslednjima dvama kandidatoma: SREČKO FIRM, rojen 13. 10. 1934, Dešen 10, zaposlen ROG Ljubljana MAKS STRMUAN, rojen 22. 5. 1957, Spodnji Prekar, zaposlen JUB DOL devanja, da tudi v KS Tomo Brejc Vir čistoči in pravilnemu odnosu do okolja namenij dovolj pozornosti. V. V. VRHPOUE-ZALOG TOMO BREJC VIR VELIKA VAS - DESEN Krajani so se odločili, da z neposrednimi in tajnimi volitvami izvolijo tudi predsednika sveta Krajevne skupnosti Velika vas — Dešen, ki bo v naslednjih štirih letih koordiniral vse aktivnosti, katerih osnova bo v programu izglasovanega krajevnega samoprispevka. Novi predsednik sveta Krajevne skupnosti PAVLE GROS je aktivnosti strnil v tri točke: uresničevanje programa krajevnega samoprispevka, v okviru katerega naj bi asfaltirali vse ceste, tako da v KS ne bi bilo več makadamskih cest. Športni park, dolgoletna neizpolnjena želja vseh krajanov, je na začetku realizacije, saj si bodo vsi volilci lahko ogledali idejni projekt. Če bo vse po sreči, naj bi letošnji praznik KS praznovali na večnamenski asfaltni ploščadi v športnem parku. Po mnenju tov. Grosa ni dorečeno, ali je meja Balkana na Kolpi, ali pa so to Karavanke, saj če gleda okolico le prelepe zasvinjane Slovenije, naše preljube domovine je čedalje bolj prepričan, da bi se moral opredeliti za trditev, da so meje Balkana Karavanke. Od tod njegova nenehna skrb za čisto okolje, ki jo je vcepljal tudi svojih hčerkam in vnučkam. Zato njegova priza- Letna skupščina je bila v prostorih krajevne skupnosti na Vrhpoljah z udeležbo 23 članov obeh spolov. Občinski odbor ZB NOV Domžale je zastopal tovariš Tone Kos. Predsednik borčevske organizacije PETERKA je podal izčrpno poročilo borčevske organizacije v preteklem letu in program dela za leto 1990. V razpravi je sodeloval tovariš Kos, ki je pohvalil delo predsednika tov. Peterke in celotne borčevske organizacije. Omenil je, da v prihodnje borčevska organizacija ne bo več politična, temveč stanovska. Težko je prenašati očitke na račun borcev, zato je prav, da se zadeva razišče. Prav je tudi, da se člani borčevske organizacije na volitvah odločajo za tiste kandidate, ki ne blatijo NOB, ki so v resnici za dobrobit slovenskega naroda. Izvoljen je bil nov 13 članski upravni odbor: Ponovno je bil izvoljen za predsednika Tone Peterka, Dora Koz-melj za tajnika in Štefan Marela za blagajnika. Ostalih 10 članov pa v upravnem in nadzornem odboru. Evidentirani so bili tudi kandidati za občinsko vodstvo ZZB NOV Domžale. Po končani skupščini je bilo še tovariško srečanje. Jože Novak ’ ■ s N X 5 X N N * N X N * $ N N * S X X X S * S X * i s * * s ! N S S "» N X * S Zadovoljni občani Ob pripravi članka o Izgradnji cest v naii občini smo po mnenju povprašali tudi nekatere »prizadete« krajane. Preberite, kaj so povedali: CERAR ANČKA Včeraj so prišli asfalterjl, da zaključijo cesto Gradišče-Preserje. Presrečni smo, saj bo povezava dosti boljša. Tudi sicer se je na našem koncu veliko naredilo, rečem pa tudi lahko, da vsi z veseljem delamo, ko vidimo, da je pridobitev Iz dneva v dan več. BUCAJ RATKO Asfaltiranje ceste Gradišče—Preserje je zelo pomembno, ne le za boljšo vožnjo, temveč tudi zato, ker je ob cesti rodovitna kmetijska zemlja, ki je bila zaradi prahu precej onesnažena. Da bi le tudi v prihodnje tako napredovali. OGOREVC IVANKA Kar verjeti ne morem, da bo cesta Studenec—Škocjan — meja s KS Prevoje končno asfaltirana. Obljubljeno Je bilo že pred 20 leti, pa nič ne de, samo da bo. Krajani smo veliko naredili, veliko prispevali in enako bo tudi v prihodnje. Hvala vsem, ki ste nam pomagali. ZVONIMIR ŽAVBI Prispevali smo vsi, tudi delali, zato Je veselje toliko večje, ker bo v urejeni cesti, ki nam bo olajšala življenje, tudi naše delo naš trud. Mislimo pa že tudi naprej. Treba bi bilo marsikaj in prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje s skupnimi močmi marsikaj naredili. Odstavljamo delo v ribogojnici Dragomelj: Če bo riba preživela, bomo tudi mi Pogovor z dolgoletnim vodjo, domačinom Stanetom Kepicem Ribogojnica v Dragomlju ni od včeraj; ima že več de-ttletno zgodovino, saj je bila ustanovljena ket zasebna bogojnica lastnika Plemlja, tako da lahko govorimo, kot Nstarejši ribogojnici v Jugoslaviji. Do leta 1946 je bila wko v zasebni lasti, po vojni pa je prešla pod okrilje mini-stfstva za kmetijstvo in gozdarstvo, kasneje pod Ribarstvo ovenije. teta 1965 je po svojem obsegu in prozvodnji po-npL • največjo ribogojnico v državi. Kasneje seje po Šla i preimenovala v Ribarstvo Export, ko pa so pri-Fiun 01 združevanja malih podjetij, je dobila novo ime snr A R|BARSTVO D. E. Dragomelj. V vseh teh časih in jP emembah naslova podjetja pa je ostala kvalitetna pro-°dnja ribe, posebej tudi pridobivanja iker ter mladic iz Neniz^n'Ce' Dezele zahodne Evrope kot so Italija, Avstrija, ciomr Francija 50 ze dolga leta stalne odjemalke v Dra-oiem ' Kal'Sek v0211 izvir Potoka Go-t,a Potnv zadniem desetletju ti0 lahu presabr|il že trikrat, ^ico Pomenilo za ribo- 5ar°in k°™c fes PodTaK8 e~po-intenzivnega črpanja vendar so s ;;>*itv'^h,črpaik ribe 6as N|>l- 6 pot°ka le preživele. NiS nnč,h Pitne vode. V sas'avitv|in pai°' da se bo s ^-^vSoSS ^iakeŠkropiva' 6L' rih SJ3 *e pris°tnost ilVal' v vodi znak za kvaliteto te vode, odsotnost ali njihov pogin pa znak za oporečnost ali strupenost. Sodobni razvoj industrije in kmetijstva povzroča pri gojitvi vodnih živali vedno večje probleme. Onesnaženost voda je že pred leti popolnoma iztrebila rake, zatem tudi žabe. Dandanes je tudi potok, kot je Gobovšek, ki izvira komaj dobrih 500 metrov nad ribogojnico že onesnažen do druge stopnje. Tako onesnažena voda pa je že oporečna tudi za gojitev ameriške postrvi, kaj šele potočne, ki je še mnogo bolj zahtevna. Nemara tudi zato imamo slednje v ribogojnici le nekaj kosov. Seveda je oporečna voda neprimerna še posebej za vzrejo mladic. Umetna gnojila na kamniškem in domžalskem polju Intenzivno gnojenje z umetnimi gnojili na kamniškem in domžalskem polju je povzročilo, da je v vodi precej plinov, ki jih moramo na vstopu vode v ribogojnico odstranjevati s pomočjo ereatorjev. Izpiranje sestavin teh gnojil v kmetijstvu je žal dospelo v podtalnico in povzroča skupaj z odplakami gospodinjstev vse več težav. Krizno vendarle še ni Kljub vsem tem težavam pa stanje vendarle še ni kritično, četudi je res, da bomo za čisto pitno vodo ljudem in za čisto Vsako leto v začetku marca se moški začnemo spraševati, kaj neki naj bi kupili ženam, materam, dekletom, prijateljicam in navsezadnje tudi ljubicam za njihov praznik, skladno s tem datumom (ali kdo med nami verjame v naključja) se prav sakramensko podraži cvetje in nekateri kičasti izdelki, ki jih trgovci zavijejo v celofan in primerno okrasijo ter poskušajo z njimi omehčati moška srca in predvsem njihove denarnice. Moški nato izbiramo, skrivaj ali celo javno pogledujemo v denarnico, preračunavamo, še nekajkrat pogledamo vsebino denarnice (mogoče je kje v kotu še kakšen dinar) in se s kompromisom med količino denarja, uporabnostjo in ceno darila končno odločimo za nakup. Darilo torej imamo, ostane nam še šopek. Ko po dvo ali troumem čakanju le zaslišimo že utrujeni glas prodajalke, ki vas sprašuje, kaj želimo, ugotovimo, da imajo v prodaji samo še en bel nagelj, štiri rdeče in nekaj takšnih, ki so neke vmesne barve. Z njimi torej ne bo nič. Preostaneta vam dve možnosti, ali oditi v drugo cvet-ličartno, spet čakati v vrsti, ali pa se odočiti za nakup drugačnega šopka. Seveda se odločimo za drugo varianto (kdo bo spet čakal?). Prodajalka vam že-Ijeno cvetje zavije v papir in nam podari prijazen nasmešek, skupaj z računom. Ugotovimo, da je nasmešek prav preklema-no potreben, kajti številke na računu so za naše pojme gromozanske. Nekako poskušamo odvrniti nasmešek, nato ugotovimo, da nimamo dovolj gotovine za plačilo računa. Tipamo se po žepih, kjer naj bi imeli čeke in čekovno izkaznico. Pred no izpolnimo ček. se za vami nabere dolga vrsta rož čakajočih moških, ki vam zabrusijo nekaj krepkih na račun vaše počasnosti. Čimprej se skušamo izmuzniti iz prodajalne, da nam ne bi slučajno kdo pomagal z že znanim nogometnim gibom noge. Vsi izmučeni in živčni se odpravimo na pivo, tam pa po naključju srečamo nekaj znancev, ki so imeli podobne nakupe že za sabo. Beseda da besedo, runda sledi rundi in na koncu pozabimo, po kaj smo šli v trgovino in-kdaj naj bi prišli domov. Že krepko vinjeni se odpravimo v smeri proti domu in mrzlično premišljujemo, kako naj bi s čim manj hrupa 'Vstopili v stanovanje in z darilom presenetili našo slavljenko. Vendar pa ona preseneti vas. po možnosti z volarjem v roki, in že poslušamo pravo ploho nič kaj nežnih besed, kakršnih od naše »drage« sploh ne bi pričakovali. Prosim vas. ali besede kot so npr. pijandura, prašeč, svinja .... res pristajajo brhko nežnemu glasu in videzu ženske? Tu se ponavadi 8. marčevska zgodba konča, kajti po prepiru, ki sledi gresta vsak na svoj konec. Še lahko noč si ne zaželita. Pa je potrebno tako? Mislim, da ne. Skoraj vse osebe ženskega spola, ki jih poznam, mi zatrjujejo. da taksne »pozornosti« za dan žena ne potrebujejo. Naj bi bili do njih pozorni skozi vse leto. ne pa. da se ga nacukamo za njihov praznik in jim čestitamo z že ovenelimi rožicami i> zmečkanim darilom. Sicer pa, kolikokrat na leto pomijemo posodo, skuhamo ko silo. pospravimo stanovanje? Kdaj zalijemo rože. poskrbimo za otroke, če je bolan ali prestrašen? Razmislimo malo o tem. pred no se drugo leto zopet postavimo v vrsto. Janez Stibrič > S RlSIk Zarodom v ozadju posebna naprava, ki bogati Delo ob vodi in v njej v vsakem vrmenu in pri vsaki temperaturi ni lahko. ve, kjer ribe tudi čistijo, vaku-umirajo in pakirajo in tudi razvozijo. V svetu prehrana mnogo bolj temelji na ribah kot pri nas. Menda na Japonskem zaužijejo izmed vseh beljakovin celo več kot 90 odstotkov rib. Zdravniki tudi pravijo, da je riba mnogo bolj zdrava, saj njeno belo meso ne vsebuje holesterolov, kar pa mi sicer zaužijemo pri drugi mesni hrani. Morda pa se bomo vendarle kdaj dokopali do spoznanja, da bomo le z ribo in ob njej (če bo ona preživela) — preživeli tudi mi. B. Ribja lepotica - plemenka ameriške postrvi. trebno izredno poznavanje sodobne tehnologije, skrb v vzreji, pa tudi ekonomsko gospodarjenje. Ob 1200 komadih plemen in 100 komadih samcev vzredijo še 1 milijon do 1 mili-jonpetsto tisoč mladic postrvi v velikosti 9 do 12 cm. Te so namenjene za nadaljno vzrejo v drugi Emonini ribogojnici na Dvoru pri Žužemberku. Veliko delo za majhen kolektiv Treba je povedati, da vse delo v gojitveni ribogojnici Dragomelj opravljajo le štirje delavci. Na njih je tudi vsa skrb za vzrejo, hranjenje in vzdrževanje ustreznega tehnološkega postopka; ni potrebno poudarjati, da gre za silno odgovorno delo. Ko smo na obisku v ribogojnici v Dragomlju opazovali zahtevno delo pri postopku pridobivanja iker (smukanje samic), so nam povedali, da tako pridobijo približno 4 milijone iker. Stanovanjsko poslovni objekt Moravče V centru Moravč se pripravlja gradnja stanovanjsko poslovnega objekta, ki ima pritlični del površine 490 m2 namenjene za poslovne prostore pošte, ATC, banke, ter možnost treh lokalov s še neopredeljeno namembnostjo velikosti 24 do 49 m2. V nadstropju in mansardi pa je predvideno 12 stanovanj različnih velikosti od 35 do 75 m2. Celotna koristna površina objekta je 1348 m2. Investicijo vodi Razvojni zavod Domžale, ki je izbral preko postopka javnega razpisa kot najugodnejšega izvajalca za projektiranje in izvajanje SGP Graditelj Kamnik. Graditelj Kamnik bo objekt gradil po sistemu »gradnje za trg.« Odgovorni projektant predvidene gradnje je Miro HRIBERNIK, dipl. ing. arh. Investicija je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, predvideva pa se začetek gradnje v maju 1990. Objekt bo lociran na obrobju Trga svobode na mestu bivše osnovne šole. Pri sami pripravi bo potrebno porušiti del poslopja mizarske delavnice, stanovanjsko hišo Trg svobode 1, ter prestaviti kapelico. Objekt bo omogočil kasnejšo prometno ureditev križišča in pomeni začetek revitalizacije spomeniško zaščitenega jedra. FOTO REPANŠEK, Mengeš, Kidričeva 8 DELOVNI ČAS: vsak dan od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure. NOVO: fotokopiranja A 3, A 4, povečave, pomanjšave, barvni papirji. SE PRIPOROČAM! Obiščite trgovino s pleteninami VIDA: Vabljive pletenine V objektu SPB-1 je že dalj časa na voljo prvovrstna ponudba pletenin vseh vrst. Odlikujejo jih kakovost pa tudi izredno konkurenčne cene, saj jih po takih cenah ni moč kupiti nikjer drugje. V zadnjem času so razširili svojo ponudbo tudi na izbor uvoženega perila, majic in drugih bombažnih izdelkov. Opozarjajo tudi na ponudbo nogavic, prodajajo pa tudi ostanke preje od proizvodnje. Če želite kupiti kakovost, modo in to po nizkih cenah — poiščite VIDO! Odprto imajo vsak dan od 9. do 11. ure ter od 15. do 19. ure. Pričakujejo vas! Dober dem, domžalski občan: Vid Repanšek / ~ " N Med nami živi veliko delovnih ljudi, ki se jih po nepotrebnem bojimo posebej izpostavljati, češ, lahko kdo reče, da temu in temu že ni treba dehti reklame. Pri tem pa pozabljamo, da so svoj ugled, čast in spoštovanje dosegli izključno z delom, s trdim delom, cena tega pa je včasih že kra prevelika in se pozna predvsem pri zdravju. Eden od domžalskih občanov, ki je vreden širše pozornosti kot nadaljevalec homške gasilske in kulturne tradicije, kot izvrsten gostilničar in človek v najglobljem pomenu besede, kot simpatični sogovornik in hkrati tudi kot večni življenjski optimist je zagotovo Vid Repanšek. Vse je vedno odvisno samo od ljudi in prav zaradi njega, njegove žene in njegovih otrok se je njihova gostilna povzpela v sam vrh slovenskega gostinstva, o čemer pričajo tudi številna priznanja. m še ena posebna priložnost kar sama narekuje, da se vendarle o Vidu zapiše nekaj besed več: lani so praznovali stoletnico gostilne. Mladost na stopnicah Oče Vid Repanšek živi od rojstva naprej v domači hiši, na kmetiji in v gostilni. Njegov oče je bil kar trikrat poročen: prva žena mu je umrla na porodu z otrokom vred, druga mu je rodila štiri otroke in tudi umrla, tretja pa tri in prav tretji, najmlajši postrežek je bil Vid. »Vsa moja mladost, vse moji otroštvo je bilo povezano z gostilno. Stal sem na stopnicah • čakal, kdaj bo kdo naročil • ikšen »štuc«, potem pa hajdi v klet pod pipo. Takrat smo imeli sicer še malo gostov, po pst do deset na dan. Ker ni bilo hladilnikov in drugih sodobnih naprav, je bila gostinska dejavnost močno otežena. A je vseeno šlo, pa tudi kakšen dinar je vendarle kapnil v denarnico. Na srečo so se vsaj ob koncu tedna in ob božjepotnih dnevih pri nas ustavljali tudi ljubljančani, ki so jo s »cugom« primahali na Homec .. .« Včasih je šla v gostilni v promet predvsem pijača. Vsak si je hotel pri Repanškovih pri-' vezati predvsem dušo. Le ob nedeljah po maši sta šla v promet kisla juha in golaž. Danes je glede tega ravno obratno: vsaka gostilna sloni na hrani, pijača je le obstranskega pomena. »Dobro se še spominjam, kako sva hodila z očetom na Dolenjsko po vino. Nekoč, ko sva vino že v sodu s konjem peljala domov, so naju napadli Cigani. Na srečo oče ni imel veliko denarja pri sebi, ker je vino že plačal. Vse to pa me ni zmotilo, da ne bi tudi sam pozneje vsa leta hodil po vino k isti hiši Oče je bil dvajset let tudi homški župan, soustanovitelj gasilstva na Homcu, vodja posojilnice. Po njegovi ugledni poti je krenil pozneje tudi Vid sam. Tujci doma Po vojni so bili Repanškovi v lastni gostilni tujci, oziroma samo uslužbenci, ker tedanja oblast pač ni prenesla zasebni-štva. Kdo ve, ali se jim bo kdo kdaj prišel vsaj opravičit za to, kar so počeli tedanji navidezni veljaki z njihovo kmetijo in gostilno . . . Vid Repanšek je storil vse, da je gostilno dobil le v svoje roke. Nekaj časa je hodil tudi klat prašiče po hišah, da je zaslužil vsaj toliko cvenka, da se je lahko preživljal. Vsak odvišni dinar pa je vtaknil v gostilno. »Če povem po resnici, sem imel prvo vino v svoji gostilni na posojilo. Oče ni imel denarja, jaz tudi ne, a je bil direktor Slo-venijavina tako dober, da nam je zaupal sod vina na posodo . ..« Počasi je vendarle steklo Posebno potem, ko se je Vid oženil s pridno Anico, ki je bila že prej vajena takšnega dela v menzi Induplati Podrobneje sta se spoznala ob igranju iger, kjer je bila Anica vedno ena »ta glavnih. < »Še dobro se spomnim, kako je bilo na začetku, ko sva zastavila na svoje. Doma sem ujel dva piščanca na dvorišču, žena ju je spekla, potem pa sva s strahom pričakovala prve goste .. . Bo sploh kdo prišel ali ne bo nikogar. . . Kar hitro je steklo . . . Naslednjo nedeljo sva prodala že štiri piščance.. . Žena Anica je bila v kuhinji vedno izredno spretna. Ko je bila žegnanska nedelja, je gostom kar zastonj cvrla flancate. Vse sva naredila, samo da sva privabila goste z dobro postrežbo in prijazno besedo . ..« Vid je veliko ostajal pri gostih v gostilni in z vsakomur rad spregovoril nekaj stavkov. Pravi, da je slab gostilničar tisti človek, ki se ne zna pogovoriti s svojimi gosti. Gostilna ni samo osrednji vaški prostor, kjer se ljudje zbirajo, kjer nekaj pojedo in popijejo, ampak je tudi prostor, kjer se mora zvedeti kaj novega, kjer so od nekdaj tekle kupčije, kjer se je nasploh odvijalo živahno življenje. »O starih časih moram povedati samo še to, da so pri nas redno prespali vsi Ribničani, ki so jo potem s svitom odrinili naprej. Oče jim je pred spanjem pobral vžigalice in vžigalnike, potem pa jih je pustil pri miru Danes takšnih gostov nimamo več, je pa toliko več prehodnih. Med njimi so tudi imenitne slovenske osebnosti, od političnih do visokih cerkvenih dostojanstvenikov.« Gostilničar je bogat človek Nekateri ljudje, ki imajo dve leti roki, vidijo pri gostilničarjih samo bogastvo. Pri tem pa ne pomislijo, da so tako rekoč nepretrgoma na nogah, da ponočujejo dolgo v jutro, da imajo popolnoma na glavo obrnjen biološki red, kar se skoraj vedno pokaže tudi pri zdravju. »Tistemu, ki mi je nevošljiv, mu iz srca privoščim, naj poskusi naše delo samo za mesec dni, pa bo zagotovo spremenil mnenje. Po koncu tedna, ko je pri nas največ prometa, saj smo ena redkih gostiln, ki ima odprto tudi v nedeljo, v ponedeljek spiva z ženo kot ubita, v torek prideva približno k sebi, potem pa spet vse nanovo, od kraja . . . Občudujem ženo, da je vedno dobre volje in da nikoli ne izgubi živcev ...« V zadnjih letih jima veliko pomagajo otroci. Vseh pet otrok — štirje sinovi in hči — so delovni in prizadevni pomagači, tako da jih ne more presenetiti velik obisk. Nekaj dodatnega dela so si naprtili ob vsem tem tudi sami, z organizacijo prireditve Po domače pri Repanšku, kjer je glavni poudarek na medobčinskem tekmovanju ljudskih godcev. To tekmovanje bo seveda tudi letos, verjetno prvo nedeljo v juliju. Ob tem pa so pripravili tudi že niz literarnih večerov, predstavitev knjig in drugih kulturnih drobcev v glavnem vse v lastni režiji in z lastnimi sredstvi. Sto let pod kostanji- Repanškovi kostanji so edina živa priča, da je njihova gostilna bila lani stara že sto let. Medtem je zamenjala že nakaj imen, ves čas pa so jo upravlja- li Repanškovi sami, tudi ob času nasilne nacionalizacije. Lani je bilo pri Repanškovih veliko slavje, sprevod s kamniško godbo in z vsem drugim okrasjem, ki gre zraven. Anica in Vid pa sta se peljala s kočijo ... »Res je bilo nepozabno. Moji fantje in dekle znajo vse tako lepo pripraviti, da se lahko brez skrbi pomaknem za pol koraka nazaj. Ko bi me le zdravje bolj ubogalo!« Tako so vse osebne želje obrnjene samo se k sreči svojih otrok in k boljšemu zdravju. Gostilna pa seveda živi naprej. Javne prireditve in predvsem televizijske oddaje, ki jih je tudi * S s s * s s s s s s * * s * s * 1« s s s v s s N s * N s s s H N s s s * $ s s s * s * s * N s s *» * * ■ 1 Predstavljamo: Bogomir Germovšek »S svojim aktivnim delom je veliko pripomogel k napredku svoje krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v njej, pa tudi k razvoju moravske doline kot celote. Vedno najde čas za sočloveka, za strokovno pomoč organom KS, za sodelovanje na .različnih področjih,« so zapisali v predlogu, na osnovi katerega je njihov krajan BOGOMIR GERMOVŠEK prejel zvezno odlikovanje krajani iz KS Vrhpolje—Zalog, ki ga tudi predlagajo za delegata v ZBOR OBČIN Skupščine Republike Slovenije. Po poklicu diplomirani pravnik, star 60 let, bančni upokojenec in ves čas bivanja v občini Domžale tudi družbenopolitično aktiven je največ svojega dela namenil prav izgradnji in rekonstrukciji lokalnih cest, kot član Odbora za plan in poslovno informatiko Republiške skupnosti za ceste pa je so- deloval tudi pri urejanju drugih prometnih žil, na tem področju pa dela še danes. O vlogi delegata v republiški skupščini razmišlja neodvisno, osnova pa so mu dosedanje izkušnje in vse napredno v Sloveniji v sedanjem času. //i t Kot sam pravi, je logičen odgovor na naše vprašanje, na katerih področjih bo deloval, če bo izvoljen, predvsem na izgradnji in rekonstrukciji lokalnih ceste (takega me ljudje tudi poznajo!), predvsem v hribovitih predelih naše domovine. Razlog je predvsem v tem, da v primeru ustrezne cestne povezave, mladi ostanejo na domovih (ali ob domovih) svojih staršev in tako ostaja mladi rod na svoji zemlji, gradi lastno hišo in po dobri cesti dnevno odhaja na delo, njegovi otroci pa rastejo v zdravem in čistem okolju. Istočasno pa ne delajo gneče v mestih, kjer imajo že tako polno drugih problemov. Njegova prizadevanja bodo v veliki meri vložena tudi v čimprejšnjo izgradnjo bodoče avto ceste od Celja do Ljubljane. Pretok vozil bo tako hitrejši in varnejši, to pa pomeni tudi prometno razbremenitev lokalnih in drugih cest v naši občini. Pr6' pričan je, da bo tudi človeških žrtev manj. Težišče dela ZBORA OBČIN bo po njegovem mnenju v tem, da se bo v njem usklajeval razvoj občin ter mest in naselij tako v gospodarskem kot tudi v infrastrukturnem področju, kar vse bo olajšalo življenje občanov, ki bodo lažje in odgovornejše skepali o načinu in delu svojega življenja. Pn tem pa podpira tudi vse oblike samoprispevkov m dodatnega združevanja sredstev občanov ob državni pomoči. Tudi pri nas so rezultati takih prizadevanj vidni, sklene svoje videle lastnih možhosti v okviru ZBORA OBČIN. Glede na Slovence in od tem vprašanje natalitete, bo zastopal stališče, da držav Slovenija poskrbi, da vs slovenski otroci dobiva] otroški dodatek, tudi kmecK m obrtniški. Prizadeval si bo, da se odpravi cenzus o P _ gojih za pridobivanje otr - / škega dodatka. Država mo ° j čutiti, da raste mladi r0“ ( [ je zanj potrebno- poskrb tudi na tak način. < 1 posnel Boris Kopitar s svojo ekipo, so Repanškovim prinesle veliko gostov. »Vsak me sprašuje, če je to Ob 30-letnici Farme res tista prava domača gostilna, ki jo je videl na televiziji. ..« Drugače pa Vida Repanška sosednji gostilničarji še vedno radi podražijo, češ, kaj boš ti, ki si »gostilničar-kmet«. Vid pa ve, da se samo šalijo, kajti kaj bi bilo lahko za gosta boljšega kot hrana z domače kmetije in pristno vino z Dolenjske in iz Vipave. To so gostje iz vse Slovenije že zdavnaj odkrili in zato tudi imajo toliko obiska. Ihan Vid se ob tem samo zadovoljno smehlja, sam pri sebi pa ve, da je cena uspeha vendarle visoka, morda celo previsoka. A iz svoje kože pač ne more: ostal bo do konca dni birt in, kmet; predvsem seveda prvo. Birt slovenske gostilne. Ivan Sivec Lahko zapišemo, da tridesetletnica Farme Ihan pomeni tudi tridesetletnico sodobne slovenske prašičereje, pa tudi tri desetletja povečevanja tržne proizvodnje, razvoja temeljev za širjenje znanja in sodobne tehnologije ter kvalitetnega plemenskega materiala, ki je pomembno vplival na razvoj prašičereje tako v zasebni kot zadružniški proizvodnji, obenem pa to pomeni tudi razvoj najsodobnejše tehnologije v svetu na področju prašičereje. je, zdravstvene zaščite, s rejjie' teh nološko-teh ničnih zViiii Omenimo naj le, da je ta 0jf nova tehnologija zaključj- ^ vodnje pod eno streho, oineiH na na kožo kmečke re^e - P^oV pri velikih farmah do ^ pocenitev investicij. Pogled v leto 1958 Prva prašičja farma v Ihanu se je začela graditi 1958. leta in naj bi postala selekcijski center novo uvoženih mesnatih prašičev Šved- Iz pisarne Društva upokojencev Domžale: IZLETI: Sporočamo, da bo prvi izlet 19. aprila 1990 v Avstrijo — Pliberk. Vplačila bo blagajničarka sprejemala od 2. aprila 1990 dalje. Ob vplačilu bodo prijavljene) dobili načrt ostalih izletov. ČLANARINA: Zaradi bolezni predsednice letos ni bilo mogoče organizirati sestankov v Ihanu, Dobu, Viru in Jaršah. Zato prisimo, da poverjeniki v teh krajih poberejo članarino in jo prinesejo v tajništvo. Letos veljajo naslednji prispevki: Društvena članarina 15,00 Din Vzajemna samopomoč — društvena 15,00 Din Vzajemna samopomoč — republiška 30,00 Din K čimprejšnjemu vplačilu članarine vabimo tudi vse člane in članice iz Domžal. Seji komisije za rekreacijo (izleti) in odbora društva upokojencev bosta v drugi polovici meseca marca 1990. Na naše izlete bomo povabili tudi člane iz ostalih društev v občini, da bodo avtobusi zanesljivo polni. URADNE URE: vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE ske in Holandske pasme, ki naj bi postopno zamenjali ekstenzivne prašiče v naši državi. Le 9000 pitancev je bilo sprva, kmalu pa se je proizvodnja razširila in z uvoženimi prašiči se je prenesla tudi empirična proizvodnja skandinavskih kmetij, kar je bil laičen eksperiment transplantacija drobne kmečke reje v veliko aglomeracijo živali na enem mestu. S tem pa so se povečevali tudi organizacijski in zdravstveni problemi, ki so zahtevali od farme iz dneva v dan več znanosti, več izkušenj industrijske tehnologije in upoštevanja specifičnosti žive proizvodnje, katere rezultat je IHANSKA TEHNOLOGIJA — razvita na temeljih ži-vljenskega ciklusa živali, prevzeta v široki praksi sodobne prašičereje v svetu, za to delo pa je dr. Lucijan Krivec, direktor Farme prejel evropsko kmetijsko priznanje Justus von Liebig Preis. mo le, oa so on* »v tn(l0bne farmi Ihan kreatorji s0 ji venske prašičereje in .. do vseskozi pravilno Pf 1 .,,m ne "V sebne kmečke reje. Pr> ^ej remo mimo tega, da P .. na Krl stavimo mnenje dr. Luc) ~ pav5 icjc, i-uv,cm neutemelje soiie; ihanska kot ostale L) ,j za b® precenljive vrednost, tu ,|i čo slovensko Pra^er J0do nl0r ttosnodarstvo, se p‘l _;pfTi g čo slovensko Pra^er u0do d.irjenju in »* »* v svetu, vse težji pa^. j(0rikufe položaj Za prihodnost ok°vnj- Farma Ihan in nJeIji pridn^ J DRAGO BERTALANIČ Cankarjeva 8 Domžale: ODPRLI SMO VINOTOČ! Na Cankarjevi 8, v bližini cerkve, smo odprli VINOTOČ! Gostinsko dejavnost začenjamo s prodajo žganih in drugih pijač ter brezalkoholnih napitkov. Prav tako se boste pri nas lahko oskrbeli s sladoledi Ljubljanskih mlekarn. Odprto od 8. do 20. ure. Vabimo vas na obisk! Drago Bertalanič, tel. 711-868 Domžale Povezava teorije s prakso V hitrem razvoju tehnologije Farma Ihan postaja poligon projektantske organizacije za tehnolo-ško-tehnične rešitve in neregistrirani inštitut tako za široko prakso, kot za živinorejsko in veterinarsko fakulteto, brez sofinanciranja z družbenimi sredstvi, saj je bil ves razvoj dosežen izključno na račun tekoče proizvodnje. Tako je bilo opravljenih preko 250 strokovnih in znanstvenoapli-kativnih poizkusov in temeljnih raziskav, pri katerih so sodelovale tako domače kot inozemske insitu-cije, rezultati teh raziskav pa so bili vrsta najmodernejših dosežkov na področju prehrane, reprodukci- ...TSSSSffgfS^ ali v sodelovanju ja<, dovali širši ,Populacij6 ^ Prav zaradi velike P0^ ken'V li na enem mestV, n0datltit'fJfnd»' lju) in registriranih P čje fua ^ ma edinstveno p0 . s0 bd^ i- mentalnih raziskaV- kkih ji?* delane tudi v d.?.kt nanstven|k0pi,'; jah naših m tujih ^ j J Rezultati strokovne« ^ ___i..;: «« se m hiia J lavce. jah'naših in tujih prisl' korentabdna.kaaOg^^aln.^, klfrentabilna kar ji J^ralnthj,, omogočilo tudi Wružben' h f konsTrukcij, visok drnost vSeh , dard in socialno ^ovan * poštenih, pa «d,tjnfudi bližnji prihodnos ^ p0ni vrste investicij; klrnbeiSemU ^ no prispevale Obletnica - 30-letnica farme v •h®™'nab®)0 p0 »»'"Ji d°zr, ^ZkiTi d«,«.'. pred vrsto zlasti ekoloških problemo . X Miho Kri4?r»iŠtVO Miran Jarc iz Škocjana je povabilo kovača svoie 1,1 °fa’ da i® v kulturnem domu na Studencu razstavil v tujini emn° lepe i2delke' s katerimi se je proslavil tudi že ^Pnreditvi v Hali Komunglnegg centra: tinikotne Vidine pletenine niiHk-OC*ne ^9datke k bogati domišljeni po-rpir - P*eten'n. ki smo jo spoznali na modni Grad S° Pr'Prav'*' v *TINI« — Darinke sili Za^avn°gl3sbeni prireditvi so bili Novi fo-smn°iSrkidn,a .g|asbena skupina večera, četudi Zlati/3™0 Pr'sluhnili pevcema Simoni Weiss ter dmn Dobriču- spoznali plesni par in še marsikaj . Sega, kar pač sodi v tak večer, ki ima ambici-,e razvedriti obiskovalce. niziral zabavn°g|asbena prireditev, ki jo je orga-bila i K ub. ma|ega nogometa iz Domžal, pa bi ci Na? ena izmecl mnogih, kakršnih so obiskoval-ate Komunalnega centra videli že ničkoliko, se ne b' b'*° tuc*' modne revije, s katero vida RETEU - znana zasebna kreatorka in PredSa31?3 Pletenin iz Domžal prvič v tej obliki Ustvariti 3 občinstvu- Bogata in domišljena Pfei n>0st’ števijni modeli, ki govore o kar na-skovai/OC:i zasebnici — vse to je navdušilo obi-pjf6 Pr'reditve. narejen r° m,adih manekenov je s svežino in ne-videtj d sPr°ščenostjo ter mladostjo, ki ji je bilo *adah’ n/ Je še ni utrudila h°ja in ekstravagantni manekenskih pist, resnično navdušila, no sn n,?09lh ~ kot pravijo — »izhodih« lov ,/rnladl manekeni Dokazali več kot 3( ■'u so mi-,j'- »itiujvjiu« na sce- lov zlacl--1 maPe,ekeni z viHi,’i,eP0,e v oblil I tnlki mijivo. ...igii’"'""' RAZGlflil, OBJAVE, RAZPISI •ali oglasi Vesno —„ inštruiram angle-T.|Za1.osnovne in srednje šo-ijlefon: 713-984. popravila hladilni-Vladilnih skrinj, ledoma- Skrf ^ H* * Str°jeV ter *zo*a-krinJ - Žibert Vinko, Hu- ■382 ^ac*om'je’ telefon: !Cveni Pr°damo tripleks ga-P7nC^ru Domžal. Tele--!^gpo 18. uri. hnLbn° solidarnostno sta- , v ^fašcah pri Morav-ie v ^njatn za enako ali (il'ištvu0mŽalah' Naslov v inrU‘ram matematiko, fizi-VmS^llektrotehnike. 1 Jamitn’ /p[edelava sedež-ta\ Mr blazinjenega po-i 'torov^?lranju dekoracija | (^jon: 832-951. I ie s°t!»,|0f družl5eno stano-1 0sr' lefon°m in centralni 7anjeni v stolpnicah invaliaaV°^a za rehabilita-i ' ta sr °V ^3uk,ljana zame- J Don’ia- Ljubljanska 84. ^sklaH^8’1 odda Pr°-% nk'adlšče 25 m;. Infor-Si()P0 telefonu: 714-674 ISThjT -------- — ... n a|j ^'IsiUTA zaposli ho-d?l.očen čas dekle •J. režbi. Informacije v s* ji ^ARU 0sounovih po ioJas H^UhiLneSreči' ko mi je ■3 se lsr ln vse premični-1 i^Pasii er,° zahvaljujem k'JSomiC;m' ki prihite-bi preprečili se >aheblno 'n nait0' SNi Ro,Lhvalluiem dobri iVferkS' N,ovak, ki naju r ^ Pod streho ProK?0 Jko rešila naj' C Jlm- ko sva os‘' : A S • fbvaljujem se iS£N».. problem kv° reŠila nai' tsti ko sva ostali m ' Stenjem se koI ^ oh^0moč- kakor '!‘ , V ,, člne Domžale, !°^uZa socialno delo seh™ fnv Ma KORK fi'' b>lie-Ro?a°mžale- KORK V ij^U! ti£ ^Lerialom ‘Vso M'av,ianjem ru- 'S'S:mu p°sebei ‘Sosve^de. ki ste ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ALBINE ŠIMENC roj. Hrle Cjazove mame iz Mengša se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, sodelavcem, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam za pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi gospodu župniku in duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje. vsem skupaj še enkrat iskrena hvala, ker ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njeni žalujoči. ZAHVALA Ob izgubi našega dobrega ata in starega ata STANISLAVA GORTA iz Sp. Javorščice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Ouriču in patronažnim sestram. Hvala tudi gospodu župniku iz Vrhpolja za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj se enkrat naša iskrena zahvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob izgubi našega dobrega strica, brata in svaka VALENTINA RUČMANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna zahvala velja gospodu župniku za pogrebni obred ter pevcem Društva upokojencev Domžale za sočutno zapete pesmi. Žalujoči vsi njegovi. *H5erK0nikLr tias 'oči Vsom0čbjšerBrrUŽi H""' razdalje' LBrez Pomena (MJ kaSn ČaS' ■ "‘“i n Kačič) ,*TOk.XSPOMlN U WElNDORFER-ju jj - —— t,v CvPJ“"?irlCVa dve leti žalosti, od n Ponehal !lu°St'’ v .Tv°jem trinajsf ?aPre,raoan,/ k"1 Jvoje mlado srce. SeIpr' je Tvoi S° b'*e vse nit' živ'je ^OSTAJAMO N V črno sem žalost zakopan pa se ozrem na gorenjsko stran in glej: Planine so visoke kot prej. (Župančič) V SPOMIN FRANCU LEVSTEK Škrjančevo 12 28. marca 1990 mineva leto dni, odkar zapustil si svoj dom in nas. Kako vse prazno, tiho, žalostno je zdaj pri nas. Misli naše vedno so pri tebi, v srcih naših še živiš. Naj ti bo lahka ta slovenska zemlja, v kateri zdaj za večno spiš. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu se lepo zahvaljujemo. vsi njegovi. Tvoj korak je obstal, tvoj glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš, v naših srcih za vedno živiš ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica JANEZA TIČA ml. iz Sp. Dobrave pri Moravčah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom. znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo župnikoma za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Trud in trpljenje tvoje bilo je življenje, srce je dalo, kar je imelo, zase pustiti nič ni želelo. ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MIRKA BURJA upokojenca iz Nožič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ja pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje, darovali za svete maše, nam izročili ustno in pisno sožalje ali kakorkoli sočustvovali z nami. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom, organizacijam ZZB NOV Radomlje, Gasilskemu društvu Homec, govornikoma tov. Hafnerju in gos. Šarcu, mengeškim pevcem in trobentaču, iskreno se zahvaljujemo dr. Farkežu in sestri Bredi za dolgoletno, nesebično pomoč in zdravljenje. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MIHAELE BUKOVEC roj. Jerman se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala pevcem za lepe pesmi, ZZB Radomlje, Društvu upokojencev Radomlje in duhovniku g. Golobu za lep pogrebni obred in tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni. V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric FRANC NOVAK iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, posebno sosedom za pomoč, podarjeno cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo tudi DO Induplati. Hvala pevcem, zvonarjem in gospodu Zajcu za lepo opravljen pogrebni obred. žena Francka in vsi njeni. S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin cvetje s solzami orosimo, a v srcih je še vedno polno bolečin... V SPOMIN KLEMENU ROŽIČ iz Rafolč pri Lukovici 13. aprila mineva eno leto žalosti, odkar si nas mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš zlati sin, brat in vnuk. Hvala ti za vse, za tvoj nasmeh, ki si nam ga podaril, za dobroto in ljubezen, ki smo jo uživali, dokler si bil med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke Njegovi ati, mami, brat ter ostali. v SPOMIN JOŽETU NOVAKU iz Imenj pri Moravčah Plahi žarki so prodrli sivino zimskih dni in prebujali v življenje zvončke, trobentice, žefrane... Tretje leto že, dragi ata, pa ni več tvoje zgarane roke, ki bi droben cvet pripela za klobuk. Ni več modrine tvojih oči, ki bi kazale neprikrit ponos in sporočilo, da je pomlad, pomlad ... Tvoji. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA RESNIK iz Jelš nad Blagovico iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter pomoč v težkih trenutkih. Lepo se zahvaljujemo dr. Farkažu, patronažni sestri Nadi Dolenc za skrb in lajšanje bolečin. Iskreno zahvalo izrekamo gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tov. Tonetu Florjančiču za poslovilni govor. vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. Spomin na mamo pokopano komu ni drag, komu ni svet. umrje mama vsem prekmalu. četudi sto dožije let. ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, prababice, sestre in tete KATARINE DIMC iz Štude pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Petru Cerarju, dr. Mojci zajčevi in sestri Jelki. Hvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. vsi njeni. ELEKTRO SERVIS STANOVNIK Mali gospodinjski aparati in električno ročno orodje Podgorje 55 61240 Kamnik 061 831-838 Popravilo malih gospodinjskih aparatov, sesalnikov, brivnikov, sušilnikov in električnega ročnega orodja. Podgorje 55, Kamnik tel. 831-838 popoldan Montaža in popravila klasičnih in satelitskih antenskih sistemov. Telefon 831-838 popoldan. BRIGITA MARKET BRIGITA ROGOVIČ MIROSLAV ROGOVlC Na pragu je pomladansko čiščenje ... ODKUP ODPADNIH SUROVIN Obveščamo vas, da v Srednjih Jaršah št. 8 odkupujemo vse vrste odpadnih kovin in papir. Delovni čas: ponedeljek 15—18 sreda 9—12 15—18 četrtek 9—12 sobota 9—12 Cene odkupa so tržne! Dodatne informacije na tel. 721-195 ali osebno v Jaršah. RAZPIS Svet Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir razpisuje delovno mesto tajnika-ce. Razpisni pogoji: Končana srednja ekonomska šola ali končana 4-letna srednja administrativna šola z najmanj 3 leta prakse v finančnem knjigovodstvu. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Krajevna skupnost Toma Brejca Vir, Šaranovičeva 19, 61230 Domžale. Delovno mesto je za nedoločen čas. Slamice iz Slamnika: PREDLOGI ZA NOVO OBLAST Novi bodoči oblastniki komaj čakajo, da bi storili ljudem kaj dobrega... Predlagamo jim, da začnejo pri manjkajočih avtobusnih voznih redih in pri nadomeščanju izginulih telefonskih imenikov ... Drobno, a koristno dejanje... PREMIERA Od vse kulture in obetanih premier, ki naj bi se dogajale v novi kinodvorani je ostala samo PREMIERA gospoda Štiftarja ... NI BIL ZADOVOLJEN S KONVENCIJO ... Ker mu delovno predsedstvo ene izmed konvencij ni zagotovilo, da bo v bližnji prihodnosti zajezilo Savo in tako onemogočilo nadaljnji odliv vsakovrstnih dobrin v »beli grad«, je rahlo omotičen udeleženec z gnusom zapustil prizorišče... IZJAVA TEGA IN PRIHODNJIH TEDNOV Naša znana občanka je v posebni anketi za naš časopis izjavila: »jaz sem »za« staro oblast, ti že vse imajo. Pri novih se pa na moč bojim, da... ŽENSKE ŠE VNAPREJ BREZ SKRBI Ženske bomo tudi v prihodnjih 4 letih čisto brez skrbi. Kot je videti iz list kandidatov za volitve in upoštevaje, da so na prvih mestih same naše kolegice, se bodo tudi v prihodnjih štirih letih za našo enakopravnost borili MOŠKI... UREDNIŠTVO NI TEGA MNENJA Zgornje mnenje pa ne podpira večinski (beri: moški) del uredniškega odbora. Le-ti take očitke z gnusom zavračajo z eno samo utemeljitvio: »Ene same navzočnosti zenske persone v uredniškem odboru imamo čisto dovolj ...« NAGRADNO VPRAŠANJE izžrebanca, ki bo pravilno odgovoril na nagradno vprašanje: Kdo ima največjo, najlepšo in najcenejšo garažo v SPB 1. uredništvo vabi na naše stroške na kavo V BAR BLED. LE ZAKAJ JIH POTREBUJEJO Zaradi vse več cestnih jeepov, ki so postali moda med obrtniki, smo se vprašali, zakaj jih potrebujejo. Ugotavljamo — za prevoz gotovine do sefa! SAMA »FOVŠARIJA« NAS JE... Glede na — iz osrednjega republiškega časopisa pridobljene informacije, da so šli naši sosedje izvršniki v Španijo, v uredništvu menimo, da se »naši« ne smejo pustiti. Pojdite vsaj v Ma-dono di Kranjsko goro, če za kakšno drugo izobraževanje ni denarja! MORDA KORIST TUDI ZA NAS iz nepreverjenih virov smo izvedeli, da so gospodje iz prejšnje slamice v Španiji iskali tudi odlagališče za komunane odpadke, s katerim imamo tudi v naši občini precejšnje težave. Če ste ga našli, pomagajte! Pošljemo tudi mi naše na ogled lokacije, smeti pa še pridejo za njimi... NOVO PARKIRIŠČE Nekateri člani uredništva so bili mnenja, da bi morali »obljube« o bodočem visokem turizmu na Krumperku dati na kakšno bolj zadnjo stran. Glede na dosedanje izkušnje namreč uredniški odbor izraza bojazen, da se nam lahko zgodi, da tudi na Krumperku dobimo parkiriš-če... MENGŠANI GA ŽE IMAJO V Mengšu bodo že skoraj zgradili godbeno-gasilsko cerkev. Zavetnika Sv. Florjana pa imajo: enega — tistega od zgoraj — malajo z bariglico in vodo, drugi — tisti spodaj — pa hodi še s kravato ... DOMŽALČANI GA ŠE IŠČEJO Uredništvo pa je prepričano, da bi, če bi le padel kakšen dinarček, tudi Domžalčani na Glasbeno šolo namalali Sv. Florjana, saj žal vsi dosedanji še živeči svetniki niso kaj dosti pomagali ... KULTURA NAŠEGA PREDVOLILNGA BOJA Predvolilna propaganda je že blizu vrelišča. Medstrankarski boj uporablja tudi takale sredstva: trganje plakatov, prele-pljanje plakatov, dopisovanje in dorisovanje na plakate. V stavbi političnih organizacij (mimogrede: tako gnusno polepljen vhod, stopnišče in hodniki bi si zaslužili rokovnjačevo gorjačo!) je nekdo Milanu Kučanu narisal brke. Na srečo ne Hitlerjevih, ampak Dalijevsko gizdalinske VPRAŠANJE V uredništvu sc vrstijo klici, če Igor Lipovšek v zadnji številki Občinskega poročevalca na svoji predvolilni fotografiji res kaze na zemljevidu, kje bo stal zid na Kolpi. Mi vam zal ne moremo odgovoriti; tudi mi tega (še) ne vemo! = občirvki > poročevalec Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Groza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stlbrlč, Bogdan Oso-lin, Ivko Hribar, Igor Lipovšek-Lenasl, Martin Grošelj. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repanšek, tel. 737-660 popoldan. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in srefla od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. Uredništvo z dnem 15. 3.1990 rokopisov in fotografij ne vrača Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. ;i£*i*.vIvXv M ■•••v. Sasi .v.*. 1 Domžalska cerkev Sv. Fortune... Verjamemo v fortuno in hodimo za njo: Vsi smo verniki Stopil čujejo: »če stalno igraš, moraš zadeti, zaprmejduš moraš za- če pa že tako ne, P0 Ocene javnega mnenja prikazujejo, da je vernost v porastu, to je vera v Boga in posmrtno življenje, v pravičnost, mir in druge človečanske duhovne dobrine. vera številnih Slovencev, predvsem mladih, pa je danes povsem nekaj drugega. To je vera v Fortuno ali Srečo. To ni več navadna vera, to je nekaj posebnega, nekaj izrednega — to je že prava obsedenost. Tudi naši mediji film, tisk, radio in televizija nam noč in dan trobijo na ušesa: »Kupite srečke, kupite srečke, čakajo vas hiše, avtomobili, jahte, potovanja po domovini in po vsem svetu. Kupite srečke, da boste zadeli milijarde in boste srečni vse življenje!« S srečo hodimo spat, o sreči sanjamo, z njo se zbujamo. Ta sreča nas spremlja od ranega jutra do pozne noči, na poti na delo in v šolo, med samim delom in učenjem ter seveda v prostem času. Ko vse to delimo, množimo, seštevamo, odštevamo ali logaritmiramo, je rezultat nazadnje spet Sreča, neminljiva, neuničljiva, večno te pričakujoča. Za vse to pa je potrebna vera. Vera v Fortuno, vera v Srečo. Ta Sreča ni, kar je, ta Sreča je, kar še ni in kar šele bo. zagotovo pa bo, zares in to čisto zares! Zato brez vere ne gre — brez vere ni življenja. Ta vera pa ne živi sama zase. Njen partner je Manon ali gospod (hudič) Denas. Najhujšim vernikom sega globoko v denarnico in velikokrat jemlje zadnje beliče, včasih tudi na škodo obleke in kruha. Saj, če danes nisem zadel, bom jutri! Obsedenci ti dokazujejo in te prepri- zadnje: vsaka vera se plača; Gre za dozo Sreče, ki se iz tedna v teden, iz meseca v sec ponavlja. Ta čas čakanja in velikega pričakovanja, to ra je vsakokrat bogato in visoko konvertibilno obrestovan«-»Tokrat bo, zdajle bo!« Zato tudi ni važno, kako dolgo t^J ta vera v Srečo. Neizpodbitno vsakokrat drži. Ko je žrebanj končano, pa brž v vrsto po novo srečko. Če danes ni bilo, J tri pa bo! lavci zbirajo v gruče. Stikajo glave, stegujejo vratove desetine in desetine različnih kombinacij. Ni hudič, da en« bo »ta prava«! Delo pa stoji in proizvodnja upada. Jodc* lCt gre za Srečo. Eden bo nekaj zadel in vera v Srečo bo spet deti! in to po matematičnem izračunu, vsaj po verjetnostnem računu.« Prižgeš televizijo, zavrtiš gumb na radiu — ste že kupili srečko; obrneš stran časopisa — berite o srečnem dobitniku Loterije, tombole. Loto, Športna napoved, 3x3, Podarim-dobim, žrebanje vstopnic ali sedežev, vsemogoča nagradno žrebanja, nagradne križanke. Kolo sreče, različne nagradne igre in kvizi, Križ-kraž in še in še. Dejavnost o sreči seje tako razrasla in se razbohotila, da bo za to treba odpreti ministr stvo, saj res — Ministrstvo za srečo, kot v slavni Onvellobi 1984, kjer je ministrstvo za srečo ena najpomembnejših ustanov. Pa smo tam! — ne pa smo tu! Tu v naši stvarnosti. To je naša sedanjost, naša konkretnost, dejstvo, enkratnost, živost, neponovljivost, naša izgradnja, naš razvoj, naša pri; hodnost — nekaj, kar nam ves svet zavida. Vse to je v Mo)1 deželi, na sončni strani Alp, v osrčju prihodnje države Alpe Jadran. To ni dano vsakemu ljudstvu, to je rezervirano samo za elito, ki zna igrati na srečo, ki verjame v Srečo, ki ima zakonitosti in dejavnosti v zvezi s tem v mezincu. Mi vse to uredimo kar mimogrede, če ne gre drugače, pa med »sil’' tom« ali učenjem. Saj ta vsiljiva Evropa, kjer se samo gora, lahko še malo počaka. Le kam s tako ihto?! Če pa že bomo si v Evropo, bomo šli z vsemi svojimi folklornimi aduti in zato rej bo sla naša Fortuna oziroma Sreča z nami, da se bodo tH sti garaški zahodnjaki vsaj naučili, kaj se pravi živeti. Da o vse življenje samo garal in delal, kam pa pridem. Dajno mir Kaj pa nakladaš?! .. Tako pa se zatečem v Cerkev, tisto tam v SPB-1. KoJlK vere ponuja, koliko vernikov to vero kupuje! za vsak oap stem, tisti popisani ali porisani listek je treba plačati. Navse-vsaka vera se plača; tudi sreča nažalost ni zo- Pred oddajo listkov športne napovedi se po tovarnah 4* _ no nekaj odstotkov porasla. , ^unn\ Navsezadnje ali ni tudi sreča, če imaš možnost z list« v roki teden ali dva upati: Jaz bom tisti, mene bo P°3 C t0. srečnica vseh srečnic — boginja, h kateri se vsi zatekamo čas — Fortuna, zlata Fortuna. France Cerar Naš mengeški bermudski trikotnik____________________________________________ Ljudje imamo radi izjemnosti in posebnosti. Vsaka dežela, celo kraj se rad pohvali s svojimi značilnostmi in posebnostmi; seveda najbolj s tistimi in takimi, ki jih nima nobena druga. Zato nas na potovanjih in turističnih obiskih in izletih vodiči večkrat opozarjajo: »Vidite, kaj takega srečate lahko samo tukajle in skoraj nikjer drugje po svetu!* Z zanimivostmi in posebnostmi živi danes tudi turizem. Tako izredno posebnost imamo v našem lepem Mengšu. Iz preserske strani je tik pred naseljem izredni most čez razbremeniinik Pšate ali tako imenovani MENGEŠKI BERMUDSKI TRIKOTNIK. Po genialni ustvaritvi in zgraditvi, je do danes čez ograjo vrgel na stotine vozil; s to svojo dejavnostjo presega vse svetovne rekorde. Res! Zdaj pa poglejte! Niti za to nismo poskrbeli, da bi bila zadeva vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov, kaj šele da bi iz tega naredili splošno turistično privlačnost. Lahko bi leto za letom, če že ne mesec za mesecem opozarjali svetovno javnost: »Pridite v Mengeš, tu imamo most, ki magično vabi in avtomobile meče čez ograjo. Kaj tako uspešnega in učinkovitega po svetu ne boste srečali!* Počakajte ob mostu, pa ne preblizu! Po dveh, treh urah boste videti in doživeli svetovno čudo! Dogodek je izreden: posebej kadar je v razbremenilniku voda: Pribliska se avto-pok-bumf-hopla-čomp, štrbunk v das nostre vaser — pa velik špric na vse strani! Ja, ob tepem in sončnem vremenu bi se šel turizem vsakdo. Tu je pa privlačneje in uspešneje ob deževju. Res, da se barva na ograji kdaj pa kdaj niti ne utegne posušiti in da je ograja kot corpus deiicti po vsaki predstavitvi malo ojačana — vendar naši vrli avtomobilisti se ne dajo. Če je v avtomobilu slučajno premalo mase, čvrsto pritiskajo na plin, da le sredobežna sita, pa masa in hitrost naredijo svoje. Če gre le vse po sreči, se vozilo preko ograje znajde v jarku: vendar se to vsakemu ne posreči: manjkubi-čnim revam se dogaja, da se v ograjo le zaletijo. V najboljšem primeru jo le malo pošvedrajo. Ker pa je v moji deželi vse manj »švoh* avtomobilov, je poprečen rezultat ta, da je avto v jarku, ograja pa vsakokrat drugače preoblikovana in kasneje pravi raj za »švasarje*. Drugo dejanje naše zgodbe v tem, da se nato pokliče dežurni traktorist, ta pa vozilu in šoferju, če je ostal cel, pomaga nazaj na svetovno raven to je v višino pred ograjo. Tretje dejanje — popravilo ograje se včasih res zavleče, pravzaprav ne pride takoj na vrsto. Takrat pa se zgodi, da naslednjemu vozilu ni bito treba tolikšnega skoka in se brez kakršnihkoli komplikacij laže in hitreje znajde v jarku. Vse to se dogaja že desetletja! Mi pa ne znamo obelodaniti. kaj šele, da bi si s tem ustvariti svetovno turistično točko in povečati turistični promet, dosegli večji krajevni in občinski narodni dohodek... Bedak, kdor je, tudi ostane! RACA (ki pa — kot avtomobili — v Mengšu ni plavala...) INTERPUNKCiJA Zmagali, ne bomo izgubili! Zmagali ne, bomo izgubili! Zmagali ne bomo, izgubili! Zakaj bermudski trikotnik? Še pojasnilo, kako je prišlo do naziva Mengeški bermudski trikotnik. Če bi bil most poravnan s cesto, kot so drugod po svetu, sploh ne bi moglo priti do pojma trikotnik. Ker pa je most s smerjo ceste zalomljen za dobrih 20 stopinj, nastane teoretični trikotnik, s tem pa je prvotna črta, kolikor bi moral biti most dolg, bipotenuza, črta po mostu daljša ijtesd kateta, širina r“'njka.^ Lie» ski strani pa j* kraJ. troni /