Pc&rir&plgčana vgotovžru NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. Mm riboru in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v LJubljani, Knafljeva ul 5, telefon št 3/22. 3123 3124. 1125. 3126 UPRAVA v Ljubljani Prešernova ul 54, telefon št 3122. 3123. 3124, 3/25. 372* tNSERATNl ODDELEK v Ljubljani, Pre* Sernova uL 4. telefon št 2492. Leto III. Liubliana, 2. aprila 1929. Stev 11 ministrstev Od srede naprei bomo smeli samo dvanajst resornih ministrstev Kral] Je v nedeljo podpisal novi zakon o vrhovni državni upravi - Ukinejo se ministrstva za agrarno reformo, za pošte, za vere in narodno zdravje - Pošta se priključi javnim delom - Državnih podtajnikov ne bo več - Ostre določbe za kazensko odgovornost ministrov - Zakon stopi v veljavo v sredo Beograd. 1. aprila. Krali ie včeraj podpisal zakon o ureditvi vrhovne državne uprave. Zakon se crlasi: Ministrstva in njihova pristojnost Čl. 1. Vrhovna državna uprava ie razdeljena na 12 ministrstev: pravda. prosve-ta, zunanje in notranje, iinance. vojska in mornarica, iavna deia, promet, kmetijstvo, trgovina in industrija, šume in rudnike ter socijalna politika. Razen teh ministrstev obstoja kot posebna instanca oredsedstvo ministrskega sveta. čl. 2. V oistoinost ministrstev, vsakega za njegov delokrog, spadaio oosli za organizacijo državne oblasti, vrhovno vodstvo celokupne državne administraciie in vrhovno nadzorstvo nad upravnimi oblastmi in organi, pripravljanje zakonskih predlogov, kakor tudi posli, ki so s posebnimi zakoni pridržani za pristojnost kakesa ministrstva. čl. 3 Zlasti so v smislu gornjih dveh členov pristojni: I. Predsedstvo ministrskega sveta: fevrševanje poslov v vprašan iih pisarne kraljevsega dvoTa, kraljevskih redov, državnega sveta, glavne kontrole, splošne državne poročevalske službe soiošne statistike. ... ... . ■ 2. .Ministrstvo pravde: »prava celokupnega pravosodja razen vojnega. kazenski in sličhr zavodi.' državno to-žiteljstvo (pravdništvo) upravna sodila, nadzorstvo nad advokati in notarji (javnimi beležnikO. mednarodno oravno občevanje, ureievanre zbornikov, zakonov in uredb sodelovanje v strokovni zakonodaji ostalih resorov v .-vrho zagotovitve oravilne uporabe državnih zakonov, ureditev in nadzorstvo pravnih odnošaiev vseli ver. vsi verski in versko-politični posli Ministrstvo prosvete: javni muk. izvzemši strokovnega, sodelovanje in nadzorstvo knjižnic, umetniških in znanstvenih društev in ustanov ter prosvetnih zavodov: univerze in strokovne šole v činu univerz, muzeji, gledališča. Mud-ske in znanstvene čitalnice in orosvetne ustanove: državna tiskarna, urejevanje »Službenih novin*. skrb in nadzorstvo nad vsemi zadtržbinami in to v suorazumn z ministrstvi, kj opravliaio zadužbine uo niihnvih določilih. 4. Ministrstvo zunanjih del: Zastopstvo kraljevine in njenih državljanov napram inozemstvu, zastopanje kra-!:a in državljanov v inozemstvu, mednarod,-ne pogodbe, diplomatska in konzularna služba stvu. te: poročevalska služba v inozem- 5. Ministrstvo notranjih del Vzdrževanje javnega reda in miru. sodelovanje pri skrbi za osebno in imovinsko varnost, celokupna notranja administracija, v kolikor posamezni posli niso dodeljeni °r«sim ministrstvom, policijska poročevalskas.uzba v državi, javne kniige o staniu prebivalcev (matrike), tisk. zborovanja, društva, orožništvo. v kolikor se ne tiče organizacije in discipline; v oristoinost notranjega ministrstva spadalo vsi posli, ki niso po rzrecmh zakonskih predpisih, niti po ličnosti predmeta dodelieni med posle kakega drugega ministrstva. 6. Ministrstvo Unanc: Uprava državnih dohodkov in izdatkov ter uprava državnega imetia snloh. v kolikor tozadevni posli niso s posebnim zagonom dodeljeni v pristoinost kakega drugega ministrstva: državna oodietia in denar, zastopanje državnih materiiainih interesov. državna poset in fondi: državno PTavobraniteH-srvo. državni mononoli. nadzorstvo nad finančnim gosoodarstvom samouprav. uprava nepriiateliske imovine, uprava voine odškodnine in Hkvidaciia poslov direkciie vojnega plena. 7. Ministrstvo vojne in mornarico: Uprava, poveljstvo, organizaciia in administracija vojske in mornarice in vseh Sredstev narodne obrambne sile. voraški |ouk. vojaška sodišča, voraško pravdni-voJaške zgradbe: orožništvo v pogle-ou organizacije in discipline: obtneine čete v pogledu uporabe. onran»T;»ci>> -»črnini-sfraciie in discinlfne: uprava aviatike. 8- Ministrstvo za iavna dela: Projektiranje i-zdelava in vzdrževanje vseh državnih zgradb, cest in ostalih iavnih del. ureditev mest in naselbin, nadzorstvo nad projektiranjem, izdelavo in vzdrževaniem samoupravnih in privatnih iavnih del. nad-zorsfvo nad iavnimi deli samoupravnih in privatnih inženierjev. arhitektov in oodiet-nikov. ureditev vodnih tokov v svrho obrambe pred poplavami, izkoriščanje vodnih sil v svrho organizaciie. administraciie »n uporabe vodnih in hidrotehničnih objektov. kakor toda podefievanie koncesij za izkoriščanje vodilih sil. meiioraciie v sodelovanju z ministrstvom za kmetiistvo. vodne zadruge, preskrba vaši z vodo. projektiranje državnih železnic v sodelovanju z zainteresiranimi ministrstvi, graditev državnih železnic in nadzorstvo nad grajenjem samoupravnih in privatnih železnic, uprava pošte, brzojava in telefona: Poštna hranilnica iti klirinški promet: avtomobilski promet. 9. Ministrstvo za promet: llržavna prometna politika in nadzorstvo nad vsemi železnicami in vodnimi prometnimi ustanovami, določevanie in izvajanje tarif na državnih železnicah in brodovih. odobravanje tarif na zasebnih koncesiioni-ranih železnicah in ladiah za iavni Hromet: sodelovanje ori oroiektiraniu državnih železnic eksploataciia državnih železnic in državnih ladij: skupno z ministrstvom za iavna dela nadzorstvo nad oroiektiraniem samoupravnih in orivatnih železnic, nadzorstvo nad njihovo eksnloataciio in varnostio samoupravnih in zasebnih ladii v iavnem oTometu: podvzemanie iniciiative in sodelovanje pri oroiektiraniu oristanišč in glavnih cest: pospeševanje turizma v sodelovanju z ministrstvom treovine ?n industrije. 10.) Ministrstvo za kmetijstvo: Pospeševanje vseh panog kmetijstva, nižji in srednji kmetijski pouk, kmetijska uprava državnih posestev in žrebčarn; kmetijske vzorne kontrolne semenske postaje; feme tijska podjetja, kmetijsko zavarovanje, kmetijska statistika; sodelovanje z ministrstvom za javna dela pri melijoracijah: agrarna politika in kooperacija; agrarna reforma in kolonizacija; veterinarstvo; nadzorstvo nad samoupravnimi m privatnimi kmetijskimi ustanovami javnega značaja; poljedelska politika. ribolov in razredna loterija. U.) Ministrstvo sa trgovino in industrijo. Zunanja in notranja trgovina, industrijska in obrtna podjetja, zavarovalni zavodi, izvzemši one, ki spadaio v pristojnost ministrstva za kmetijstvo: nižji in srednji trgovski in obrtni pouk; obrtništvo; carinska politika v sporazumu z ministrstvom finane; trgovinska statistika, borze, bankarstvo, zaščita industrijske svojine, turizem, izdelovanje trgovinskih pogodb, izdajanje dovoljenj za zgradbo in nadzorstvo nad eksploatariio onih privatnih industrijskih prog, ki niso namenjene javnemu prometu in niso v zvezi zi z državnimi; Državna hipotekama bank3. 12.) Ministrstvo za šume in rudnike. Uprava državnih gozdov, uprava vseh samoupravnih (vaških, občinskih, sreskih in oblastnih gozdov, ki jih je država tudi doslej upravljala bodisi na podlagi zakonov, bodisi po volji dotičnib samoupravnih kor-poracij; uprava onih gozdov javnih korpo-racij (cerkva, samostanov, vakufskib fondov, zemljiških zajednic), ki so bili tudi doslej v državni upravi; uprava gozdnih, krajevnih in posestniških potov; vrhovno nadzorstvo nad ostalimi samoupravnimi gozdovi in gozdovi javnih korporacij kakor tudi gozdovi veleposestev: nadzorstvo nad vsemi gozdovi po predpisih zakonov, najvišja instanca v gozdarskih zadevah; pogozdovanje, urejevanje hudournikov; uprava državnih rudnikov in nadzorstvo nad privatnimi rudarskimi podjetji in rudarskimi bratovskimi sklad-nicami, vrhovna rudarska oblast, nižji in srednji rudarski pouk. 13. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Skrb za uboge invalide in sirote; zavarovanja za slučaj bolezni, humanitarne ustanove, zavarovanje za delovno nesposobnost m starost, kakor tudi druge oblike socialnega zavarovanja; posredovanje pri preskrbo-vanju dela. posredovanje v vprašanjih delavskih plač; nadzorstvo nad inšpektorati dela in zaščito delavcev; delavske zbornice; skrb za stanovanja; ukrepi proti draginji: izseljen ištvo; vrhovna sanitetna uprava, inicijativa za zdravstvene posle v vsej državi; ureditev kopališč v sporazumu z ministrstvom ta javna dela; vrhovno nadzorstvo nad vsemi sanitetnimi posli samoupravnih enot in privatnikov; socijalna bigij/ena in medicina, nadzorstvo nad zdravnlkimi zbornicami, nadzorstvo nad ustanovami za izpopolnitev zdravnikov in nižjega sanitetnega osobja kakor tudi nad sanitetnimi ustanovami za splošne državne potrebe; skrb za izvrševanje sanitetnih zakonov in za pobijanje kužnih bolezni, nadzorstvo nad upravljanjem sanitetnih ustanov, pouk naroda v sanitetnem oziru. Ureditev ministrstev Čl. 4. Ministrstva se lahko osnujejo. spajajo in ukineio samo s kraljevim ukazom na predSog predsednika minist-^V^a sveta. Čl. 5. Predsedništvo min;< - sveta fn posamezna ministrstva * m a to- liko oddelienj. kolikor ie not oo številu, razporedu in vrsti niihovih poslov. Število oddeljenj, njihov naziv in delokrog se predpiše z uredbo predsednika ministr- skega sveta Z isto uredbo se tudi predpiše, pri katerem ministrstvu se osnuieio generalne direkcije, ter se določi niihov naziv in delokrog. Sprememba ureditve predsedstva ministrskega sveta in posameznih ministrstev se lahko izvrši samo z zakonom Oddeljenja in direkcije v ministrstvih se lahko osnujejo samo na osnovi kreditov, odobrenih v proračunu v ta namen. Oddeljenja se lahko dele po ootrebi službe na pododdelke in referate. Niih število, oolo-žai v ministrstvu in delokrog ter potrebno kvalifikacijo za osobie predpiše vsak minister z uredbo za svoje ministrstvo v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. iscotako predpišejo pri ministrstvih, kiei se osnujejo posebne direkcije, resorni ministri v sporazumu s Dredsednikom ministrskega sveta z uredbo razdelitev teh direkcij n^oddelke. odseke in referate, delokrog oosameznih oddelkov, niih število ter PcV.^aj v teh direkcijah. Či. 6. Zaradi pravilnega iu skladnega dela predpiše ministrski predsednik z uredbo administrativno poslovanje pri vseh ministrstvih Ministri in ministrski svet Čl. 7. Na čelu vrhovne državne uprave stoji predsednik ministrskega sveta, ki vodi istočasno posle ministrskega sveta in enega izmed v čl. 1. naštetih resorov, vendar pa je lahko tudi bre^ portielja. Predsednika ministrskega sveta in ostale ministre imenuje krali. Ukaz o imenovanju predsednika ministr irsga sveta, ministrov in njihovih namestnikov, kakor tudi ukaze o sprejetju ostavke sopodpisuje predsednik ministrskega sveta- Vsi ministri skupaj s predsednikom tvorijo ministrski svet. Čl. 8. Seje ministrskega sveta se vrše pod predsedstvom kralja ali predsednika ministrskega sveta. Čl. 9. Ministrski svet ne izdaja administrativnih aktov, marveč razpravlja o predmetih, o katerih smatra kralj ali predsednik ministrskega sveta razpravo v ministrskem svetu za potrebno. Predsednik ministrskega sveta ima naiog vzdrževati skladnost v poslih vlade in uprave. On daje predhodno odobrenje za kraljevske ali ministrske akte, kjer je to po zakonu potrebno. ter sopodpisuje vse one akte kralja, kojih izvršitev ne spada v pristojnost posameznic ministrov ali kojih izvršitev spada po posebnih zakonih v njegov delokrog. Či. 10. Vsak zakon mora biti sopodpisau od predsednika ministrskega sveta in onega ministra, v čegar pristojnost spada njegova izvrs>tev, vrh tega pa od ministra pravde koi Čuvarja državnega pečata. Čl. 11. Če je predsednik ministrskega sveta odsoten izven države ali za delj časa ne more izvrševati svojih dolžnosti, ga zastopa minister, ki ga na predlog predsednika ministrskega sveta določi kralj. Pri začasni odsotnosti ali zadržanosti zastopa predsednika ministrskega sveta po rangu najstarejši minister. Čl. t?. Vsak minister je samostojen starešina svojega resora. Vsi uradni akti njegovega resora se izdajajo v njegovem imenu in ž njegovim podpisom. Če je minister odsoten, določi kralj na predlog predsednika ministrskega sveta enega izmed ostalih ministrov za njegovega zastopnika. Čl. 13. Na predlog predsednika ministrskega sveta se lahko po potrebi s kraljevim ukazom imenujejo pri poedinih ministrstvih prvi pomočnik in pomočniki ministra. V enem ministrstvu je lahko samo eden prvi pomočnik. Prvi pomočnik ima položajno plačo in vse ostale pristojbine uradnika I/l, pomočniki pa položajno plačo in ostale pristojbine uradnika 1/2. Čl. 14. Pri ministrstvu, kjer je imenovan prvi pomočnik in pomočnik ministra, vodi prvi pomočnik po pooblastilu ministra tudi nadzorstvo. . Ministrska odgovornost čl. 15. Ministri so odgovorni kral.iu Kralj lahko obtoži ministre za kršitev državnih zakonov, zagrešeno v službenem poslu. Za škodo, ki jo povzroči minister pri kršenju svoje službene dolžnosti, je minister odgovoren državi. čl. 16. Ministra lahko kralj obtoži za časa njegove aktivnosti in še pet let po od-stopu- Čl. 17. V vseh primerih, v katerih Je dejanje, za katero odgovarja minister, kaz-njivo po določbah posameznih zakonov, se kaznuje minister s kaznijo, ki jo predpisuje dotični zakon. Za dela pa. ki v obstoječih zakonih niso nredvldena, se kaznuje z zaporom do pet let. Minister, ki je obsojen na zapor izgubi sposobnost za javne službe za pet let, računajoč od dneva prestane odnosno odpuščene kazni. Čl. 13. Razen za kaznjiva dela. ki jih predvfdeva ta zakon. Je minister odgovo- ren tudi privatnopravno za vso škodo, povzročeno državi. ČL 19. Odgovornost ministra za primere, kaznjive po kazenskem zakonika, ne zmanjša odgovornosti podrejenih organov, ki so Izvršili nepravilno naredbo ministra ali ki so kot referenti podali ministru nepravilna poročila in ga s tem zavedU na napačno pot ČL 20. Kraljevo obtožbo sopodpiše predsednik ministrskega sveta. V obtožbi se morajo navesti vsa dejanja, za katera se obtožuje minister. Kralj imenuje istočasno tri državne svetnike in tri kasacijske sodnike kot člane državnega sodišča, ki sodi ministre v smislu ČL 17. zakona o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi z dne 6. januarja 1929. Istočasno imenuje kralj vsem sodnikom državnega sodišča namestnike ter enega člana kasacijskega sodišča kot državnega tožitelja državnega sodišča. Predsednik kasacijskega sodišča je predsednik državnega sodišča. Dokler ne bo osnovano eno kasacijsko sodišče za vso državo, vrši dolžnosti predsednika državnega sodišča predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu. Državno sodišče zaseda v prestolici. Tajniške posle vrši glavni tajnik državnega sodišča, če pa je ta zadržan, pa prvi tajnik kasacijskega sodišča. ČI. 21. Predsednik državnega sodišča skliče najdalje 8 dni po sprejemu kraljeve obtožnice sejo državnega sodišča. ČL 22. Kakor obtoženi minister in njegov branitelj. ima tudi državni tožitelj pravico, da izključi kot člane državnega sodišča vse one sodnike, glede katerih more navesti enega izmed naslednjih zakonskih zadržkov: l. da ie bil dotični sodnik kaznovan za kaznjivo dejanje: 2. da je sodnik v krvnem sorodstvu z obtožencem: 3. da je obtoženi sodniku ali sodnik obtoženemu krstni boter ali boter njegovih otrok: 4. da sta v medsebojnem osebnem sovraštvu. Predlog za izključitev enega izmed sodnikov Je treba uveljaviti takoj v začetku postopanja. Državne sodišče sklepa na svoji seji. ali se tej zahtevi ugodi. Čl. 23. Obtoženi minister se mora osebno pozvati k zaslišanju in razpravi. Če se pozivu ne odzove, se izvrši razprava v njegovi odsotnosti. Če obtoženi sam ne prijavi svojega branitelja. mu ga dodeli sodišče. Čl. 24 Državno sodišče določi kot preiskovalnega sodnika člana kasacijskega sodišča, ki ni član državnega sodišča. Čl. 25. Državno sodišče dostavi obtoženemu ministru tožbo v prepisu in mu istočasno določi rok. v katerem mora podati pismen odgovor. Ta rok ne more biti krajši od 12 in ne daljši od 30 dni. Odgovor se mora takoj po sprejemu dostaviti v prepisu državnemu tožiteUu. čl. 26. Vse državne in samoupravne oblasti so dolžne dati državnemu sodišču na razpolago vse zahtevane pripomočke, potrebne za preiskavo. Čl. 27. Ko državno sodišče zaključi preiskavo. določi in objavi v »Službenih No-vinah« dan in uro glavne razprave. Obtoženi minister, njegov branitelj, državni tožitelj in vse one osebe, ki so bile v preiskavi zaslišane kot priče ali kot strokovnjaki. se morajo pozvati na razpravo s posebnim pozivom. Čl. 28. Za postopek državnega sodišča veljajo predpisi o kazensko pravdnem redu z dne 16. februarja 1929, v kolikor v tem zakonu ni določeno drugače. Državni to-žitelj ne more odstopiti od tožbe. Čl 29. Razsodba državnega sodišča Je takoi izvršna in se sporoči predsednika ministrskega sveta v svrho izvršitve. čl. 30. Državno sodišče preneha obstojati, čim ie izrečena obsodba. Vse spise izroči predsedniku ministrskega sveta v svrho shranitve v arhivu. Zaključne in prehodne odredbe Čl. 31. Ko 6topi ta zakon v veljavo in dobi obvezno moč. veljajo dosedanje uredbe o ustrojstvu ministrstev še nadalje do dneva, ko stopi v veljavo uredba, omenjena v ČL 5., v kolikor dosedanje uredbe niso v nasprotju s tem zakonom. Čl. 32. Z dnem, k« »topi ta takon t veljavo, prenehajo obstojati dosedanja ministrstva ia agrarno reformo, u vere, ea pošto in brzojar ter ta narodno edravje. Z istim dnem se začne 6 prenosom poslov v resor onega ministrstva, s katerim se spoje. Prenos poslov se ima izvršiti pod nadzorstvom onega ministrstva, v čegar kompetenco preidejo posli ukinjenih ministrstev. Čl. 33. Uslužbenci ukinjenih ministrstev in podrejenih ustanov preidejo v resor onega ministrstva, s katerim se spoji ukinjeno ministrstvo. ČL 34. Ko dobi ta zazkon obvezno moč, dobi državni podtajnik finančnega ministrstva položaj prvega pomočnika ministra financ, obdrži pa vse prejemke, ki jih je imel doslej, ČL 36. Z dnem, ko stopi ta vo, preidejo vsi krediti ukinjenih ministrstev in podrejenih ustanov, predvideni v proračunu za leto 1929 — 1930, kakor tudi njih dohodki na ona ministrstva, s katerimi se spoje. 2 njimi razpolaga pristojni resorni minister. Minister financ se pooblašča, da s posebno uredbo uredi potrebne spremembe v proračunu. ČL 36. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko bo objavljen ▼ ^Službenih Novinahc. Izvedba novega zakona Kakor poročajo iz uradnega vira, bo novi zakon o vrhovni državni upravi objavljen v »Službenih Novinah« v sredo 3. aprila in bo torej z istim dnem stopil v veljavo. Ukinitev ministrstva za agrarno reformo in ministrstva pošt v vladi sami tie bo povzročilo bistvenih sprememib, ker sta oba resora opravljala itak druga ministra, ministrstvo za agrarno reformo poljedelski minister dr. Frangeš, ministrstvo pošt pa zastopnik zunanjega ministra dr. Kumamrdi. Dr. Kuma-nirdi bo zaradi ukinitve ministrstva pošt ■postal v svojstvu zastopnika zunanjega ministra minister brez portfelia, ostala dva ministra, t. j. minister za narodno zdravje dr. Krulj in minister ver dr. Alaupovič pa bosta staviiena na razpoloženje. Uradništvo ulici njenih ministrstev bo večinoma ostalo na svojih mestih. Le v ministrstvih samih bodo izvršene delne redukcije. Odpuščeno bo pred vsetm nižje osobje, ki bo postalo zaradi spojitve z drugimi ministrstvi nepotrebno. Tako ie bilo danes v ministrstvu za narodno zdravje rednciranili 25 dneviri-čarjev. Zaradi razvrstitve ostalega osobja .ie bilo tudi v ministrstvu za ^šume in rude reduciranih 50 dnevničar-jev, ki bodo deloma nadomeščeni z osebjem iz drugih resorov. Oblastne zadruge proti Agrarni banki Beograd, 1. aprila. Zastopnike oblastnih zadrug za kmetijski kredit je v soboto zve* čer sprejel kralj v avdijenci. Ob tej priliki so kralju predložili spomenico, v kateri se izrekajo proti osnovanju nameravane agrarne banke ter povdarjajo, da se na ne* zadružni podlagi akcija za preskrbo kme* tijskih kreditov ne more izvesti. Nadškof dr. Bauer o kraljevem prihodu v Zagreb Beo&ad, 1. aprila. »Pravda« objavlja raz« govor svojega zagrebškega dopisnika z nad« škofom dr. Bauerjem o pričakovanem pri« hodu kralja v Zagreb. Nadškof dr. Bauer je izjavil: »Ko sem bil v av po preteku štirih in pol let avtomatično podaljšala še za pet K;t. ako ne bo šest mesecev pred potekom odpovedana po kateri od obeh pogodbenih držav. Požar uničil najmodernejšo potniško ladjo Parnik »Evropa« je neposredno pred svojo prvo prekooceansko vožnjo postal žrtev požara v hamburški Iuki — Škoda znaša okrog 400 milijonov dinarjev Nemško trgovinsko mornarico je pretekli teden zadela katastrofa, ka-koršne ne pomni zgodovina pomorstva. Ogromni pomorski parnik »Evropa*, ki je bil tik pred izgotovitvijo, je postal žrtev plamena. Po storjeni škodi se da ta nesreča primerjati edino z znano katastrofo angleškega pomorskega velikana »Tkanicac, ki se je pred vojno potopil sredi oceana in je poleg tega zahteval še številne človeške žrtve. Na obrežju ladjedelnice Blohm und Voss v Hamburgu je pretekli torek zjutraj v notranjosti parnika »Evrope« nenadno izbruhnil požar, ki se je pnčel naglo širiti- Požarna bracnba iadjedel- silci so se skrivili, zakovice so popokale, konstrukcije pa so se pričele rušiti. Šele ko je ladja najedla na dno in je odpadla nevarnost, ' v resoru prometnega ministrstva. Za Slovenijo gotovo naivažneiše pri teh spremembah .ie vpra=,in:e ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ki po nameravajo oo ča-sofpisnifc vesteh ukiniti in podredil vso Sk>vf*nijo zagrebškemu ravnateljstvu. Uradno' te vesti dosJe? n»s0 bile niti potriene. niti demantirane. Povsem naravno oa ie. da so vzbudile zlasti med gospodarskimi krogi naivečjo pozornost. ker bi pomenila ukinitev ljubljanskega železniškega ravnateljstva za gospodarstvo Slovenije brez dvoma 7.elr> hud udarec O tem važnem vprašanju razpravlja v zadnjem »Trgovskem l?stu« fa?n;k Imbljanske zbornice %a TOI g. Ivan Mohorič v daljšem Članku, v katerem pravi med drugim: »Izjavljamo naravnost, da ne more-iwo verjeti, da b mogel obstojati resen fn dobro nrenršlien namen ukiniti oblastno direkciio državtvh železnic v LitrbHani. Omre/ie ljubljanskega ravnateljstva ie do kilometrih res manjše kot beograjska dir«kciia. vendar oa je promet na oodročiu Slovenije mnogo fetenrivnetš'- vzdrževani« orog. ki so pretežno gorske«? značaja, mnogo težje ter ie vršenje prometne službe glede na velik inozemski tranz't. kakor tod i glede m dejstvo, rla veže liablian-sko železniško dfrekcijo 11 obmejnih prehodov z inozemstvom ter da se na področje Minske direkcije - steka ves inozemski promet med naš« državo w Avstrifo ?n tudi Madžarsko tet najveci? kont?nge«it celokupnega zroadtio-evropskft«* prometa, neprimerno bo!« komobVirano, kakor va na oodročiu v?eh oSfn!j>rraisk; direkciji le za okrogkt nnn.oon notntifnv manjši, kakor t. 70frr.*I>šks rlir^kc5" ki na ima S-ko*"0 dv^lfro* vor-in r»»»»r«p-$r?) hI aca i» liu^Han-ska direWvi° r>r^*em mp^fn * *<>b-l?anska \e> m-rjone ton. 'e S1 beo«rr-«?ska na Samo tnUltoni fnn R!->o-ovn? nrom^f 'e glavr" d^ho^tr^v baš t1 j rv l'nS'5"«^" ^5'ekci.ij km n.VsnJ.oo^r^r.« ffol^Jpp fo*i. do- ?!m d^^oorfijr, r>.c*«l(3 jr» 1590 ''o ?67Z to", forei krv-r.pi tretjitv* fonaže Imblianske direkcije. Te številke drže ;n le s tega vidika ie treba nresoiati vse ukrepe, ki nameravajo izvesti v bodočih mesech in s tega stališča ie treba oceniti primernost reform, ki se iih hoče pod n-^fv'7" n<»Vake raciona- »Jasno ie. da mora biti m*bliansKa dirpVc'ia gled'3 na navedene momente mnogn boli dr tira na z p«*--b>rn. kakor pa ostale d'>ekcije. če hočemo, da sr vrši železniški promet, v kolikor ni odvisen od raapoložJjivih strojev in vagonov, redno in točno. Šablonsko porabl.ianie meril 'z drugih železniških direkcij na ljubljansko področje bi bilo nedopustno in bi kazalo le ropolno ne-ifmevan.ie naših gospodarskih prilik in potreb. Z gospodarskega staliiča ie torej potrebno ne samo, da se ohrani še v bodoče neokrnjena sedanja direkcija državnih železnic v Ljubljani, marveč da se njena kompetenca razšVi in ji vrnejo vse pravice, ki jih je ime>?a do leta 1926.« Poslanik Hsrrick f Pariz, 1. aprila. Včeraj jc umrl tukaj v 75. letu starosti ameriški poslanik Myron T. Herrick. Pokojni poslanik se je udeležil še pretekli torek pogreba pokojnega maršala Focha. Ravno pri tej priliki si je nakopal prehlad in vče-- raj popoldne je umrl na kapi. * Mvron T. Herrick jo bi! rojpa S. oktobra 1S54 v Huttingsto\vnu v državi Ohio. Pravo je Študiral v Clevplandu in j-tosfal pomeje odvetnik. Leta 1R77 se jp posvetil poelo-zn0-niu življenju ter bil dolga leta predsednik velike t.anke v Clevelandu. Politično je bil fuislas republikanske stranka. Visoke javne funkcije, ki po mu jih ponujali predsedniki Kinlev. Roosevelt in Taft. je dosledno odklanjal. šele leta 1903 je prevzel mesto guvernerja v Ohiu Leta 1912 .je o-išel kot poklonil; v Parix. Ko je bilo mesto v septembru 1914 premeščeno v F,ordeaux in so se skoraj vsi tuji diplomati i7.selili iz Pariza, je opfal Herrick na svojem mestu, ker je menil, da bo fako bolje 5čitii 7.aupane interese. To njegovo postopanje je mnogo pomagalo, da ?e je polegla panika, ki je takrat zavladala v Parizu. Poslanik se je skupno s svojo ž^no posvelil pomožni akciji, dokler ni bil decembra 1914 zopet odpoklican v Ameriko, ko je bil izvoljen za predsednika dem>krat Wi1son. Po vojni se je Herrick vrnil leta 1921 pod republikanskim Hardingom zopvt na svoje poslaniiko mesto v Pariz, kjer je ostal do svoje smrti. S podmornico na severni tečaj? Pariz, 1. aprila. Kakor Doroča »Petit Parisien« namerava WiTkins. ki ie lani z letalom preletel severni tečai. letos orve dni iuniia podvzeti ekspediciio na severni tečai s podmornico Te eksnediciie nai bi se udeležilo 10 oseb. »Zeppelin« poleti šele prihodnjo pomlad na tečaj Moskva, 1. aprila. Mednarodna družba za raziskovanje polarnih krajev je določila polarni polet z »Grofom Zeppdinom« za marec 1930. »Grof Zeppelin* bo startal v Ljeningradu ter letel preko polarnih krajev v Sevemo Ameriko. iSTe daleč od Ljenin« grada bodo zgrajena skladišča za gorivo in drog za pristajanje. niče je sicer stopila takoj v akcijo, ker pa požara ni mogla udsršiti, je poklicala na pomoč požarne bramibe iz Hamburga. Medtem pa se je požar pričel naglo s"riti in ko so prišli prvi oddelki hamburške požarne brambe, so bile že 3 palube v sredini lacftje v svetlem plamenu. Sčasoma so stopile v akcijo številne motorne brizgalne iz Hamburga ter 12. pozneje pa še 8 gasilnih parni-kov. ki Pa navzlic požrtvovalnosti niso mogli več rešiti parnika. Od obrežja in od morske strani se je valilo na svetlo goreči srednii de! ladje 50—60 močnih vodnih curkov. Toda zaman, ogenj se je širil z izredno naglico in jc zajel tudi sprednji del ladje. Medtem pa so se na dnu ladje nabrale velike količine vode. ki je povzročila, da se je ogromni sroreči kolos pričel polagoma nagibati. Ker je obstojala nevarnost, da se ladja prevrne, je vodja požarne akcije moral dati signal, po katerem so vsi gasilci zapustili gorečo ladjo. Medlem pa je ogeni nadaljeval svoje uničevalno delo. Z nepopisno naglico je uničil vse. kar ni bilo iz železa: debele železne plošče stranskih sten so od vročine deloma popokale, deloma pa so se iz-btHjile, v vročini razbeljeni železni no- Ladja ^Evropa« je bila naročena, istočasno s posestržnrsko ladjo »Bremen«, od Severonemškega Lloyda in bi morala letos v poletju kot največja potniška ladja Nemčije, gotovo pa kot najmodernejša ladja na svetu, nastopiti .svoje prvo potovanje v Ameriko. S svojimi 46.000 tonami bi le m2io zaostajala za največjimi potniškimi ladjami »Majestic« (preje Biscnark z 56.000 tonami) in »Leviath2n« (preje Imperator s 50.000 tonami). V gradbo tega pomorskega velikana je bik) doslej investiranih okrog 45 milijonov mark (preko 600 milijonov dinarjev), škoda pa znaša 20—30 milijonov mark (270 do 400 milijonov Din). Kakor je bilo mogoče ugotoviti, ie tnap ladje, predvsem oni del, ki je pod vodo. ostal nepoškodovan, vendar bodo restavracijska dela trajala najmanj leto dni. Severonemški Lioyd ne tnpi nika-ke škode. Ladjedelnica pa je imela parnik zavarovan proti požaru za časa gradbe z vsoto 40 milijonov mark. Pri zavarovanju so udeležene velike nemške. angleške-, francoske in ameriške zavarovalne družbe, ki bodo morale tnpeti vso Škodo. Velike nesreče in elementarne katastrofe Bruselj. 1. aprila. Včeraj ob 21. se je pripetila v rovu pri Waterschoju v bližini Hasselta strašna eksplozija, kateri .ie sledil velik požar. Kakor domnevajo, so se v rovu vneli gorljivi plini. Delavci in ostalo prebivalstvo so prihiteli ponesrečenim rudarjem na pomoč. Mnogo trupel je bilo tako raztrganih, da jih ni bilo mogoče spoznati. Kakor sklepajo, je bilo v času nesreče v rudokopu do 40 rucarjev. Danes je zadela nesreča tudi rešilno ekspedicijo. V rovu se je utrgal večji plaz zemlje in zasul delavce. 2 delavca sta bila ubita. 8 pa ranjenih. Pariz. 1. aprila. Na dirkališču v Angou-lemeu je zavozil pariški motorni vozač Ouillard s hitrostjo 80 km ob balustrado, pri čemer je bil en gledalec ubit. 10 drugih pa ranjenih. Pariz, I. aprila. Število žrtev, ki so jih zahtvale včeraj avtomobilske nesreče, zna« ša 7 mrtvih in 23 ranjerr'h. Pariz, 1. aprila. V Tunisu so nastopile ve» like poplave v severnem delu. Ravnina Shaouad je popolnoma poplavljena. Nasip pri Tebourgi se je podrl. Vojaštvo je prihi* telo prebivalstvu v čolnih na pomoč in je z največjim trudom rešilo vse razen se« demčlanske rodbine, ki je našla smrt v valovih. Newyork, 1. aprila. Včeraj je eksplodi« rala posoda za bencin na letalu, ko je_ravno letelo nad krajem Beaumontom v Kalifor* ni ji. Letalo je padlo na obronek in zgorelo. Žrtve plamena je postalo tudi pet potni* kov, ki so bili na letalu. Jožefina Bakerjeva v Beogradu Beograjčani oduševljeno pozdravljajo črno divo — iz Beograda potuje v Ameriko Izvršen in poskusen samomor Maribor. 1 aprila. Danes ob 1. popoldne se je vrgla pri Studencih pod vlak, ki je prihajal iz Dra» vograda v Maribor, 63 letna železničarska vdova Justina Kristl. Lokomotiva ji je gla» vo popolnoma zmečkala in je obležala c5u»>" panka v mlaki krvi. Dopoldne ie bila br * družbi svoje poročene nčerke. Raznim lji* dem je dopoldne pripovedovala, da si bo nekaj storila in je kasneje svoj naklep tu« di izvršila. Kaj je prav za prav staro že« nico pognalo v smrt, še ni znano Njeno truplo so takoj po komisijonalnem ocledu prepeljali na pokopališče v Studencih V Loški ulici v Mariboru stanujoča 171et» na modistka E S. si je v samomorilnem namenu zadala štiri bodljajc v levo prsno stran. Rešilni oddelek ie ugotovil, da po« škodhe niso resnejšega značaja Mlado obu« panko so pustili v domači negi. Trockij obolel Aosnra. 1. aprila. Anatolska agencija izroča. da je po poročilih listov Trockij Lahko obolel. Beograd, 1. aprila. Nocoj ob pot 6. je dospeia J vse vstopnice, v Beocrad silioviia Srna plesaLka Jožefioa Baker, v Ameriko, kje ta" so jo Beograjčani s tolikim interesom pričakovati. Na kolodvoru jo je pričakovalo veliko Število s. IV. I9Jy Velikonočni prazniki v znamenju nogometa Zmaga in remis zagrebške Viktorije proti Iliriji v Ljubljani - Gostovanje Gradčanov v Mariboru in nastop SK Svobode v Trbovljah - številna gostovanja nogometnih moštev Ljubljana, 1. aprila. Zagrebška Viktorija je v Ljubljani re« dek gost. Ker se je njena forma po stanju letošnje prvenstvene tabele v Zagrebu le« tos lepo dvignila, smo je bili v Ljubljani prav veseli. Žal je obisk zaradi izredno solnčnih praznikov zaostajal za pričakovan nji in bojimo se, da je prireditelj — SK Ilirija — komaj kril režijo. Viktorija je absolvirala dve tekmi, in sicer v nedeljo z zmago 4 : 1 (3 : 1), ▼ ponedeljek pa z neodločnim iztdom 2 : 2 (1 : 0) Gostje so oba dni nastopili z istim mo» Stvom, in sicer naslednje: Ratkajec«Braun, Govedič lI«Hršak, Go« vedič I, Vorko«Podvinec, Bele, Andjelo, Kornfeld, Mikša. Enajstorica je v obeh igrah dokazala, da »asluženo zavzema tretje mesto med pr« vorazrednimi zagrebškimi klubi. Dosežena rezultata sta le delen izraz sile, s katero zastopa Viktorija svoje barve. Moštvo je hitro, dobro vigrano in silno borbeno. Zadnje velja posebno za napad, ki je najbolj vidno v nedeljo stalno sedel pred vrati Ilirije. Tudi dan pozneje se je Ilirija le v prvi polovici drugega polčasa osvobodila nasprotnikovega oklepa. V na* padalnem kvintetu je odločnejša leva stran, kjer je posebno Kornfeld zasnoval serijo nevarnih akcij. Krilci so oba dni dobro rešili svojo nalogo in absolutno do« minirali nad domačini. Tudi ožja obrarn« ba ni zaostajala in opravila ne ravno tež« ko delo brez večjih naporov. Vratar je po* kazal lepe parade; gol iz kota. ki ga je idealno strelja! Doberiet, pa mora knji« žiti na svoj račun. Ilirija, ki je nastopila za obe tekmi v ze« lo spremenjenih postavah, ni mogla nu* cfiti resnega odpora in je ponovno poka« zala, da preživlja resno krizo. Vsi poskusi, da bi z novimi silami za* mašila vrzeli iz prve igre, so se posrečili le deloma. Tega pa ne gre sklepati zaradi boljšega rezultata, ker je treba upoštevati, da je Zagrebčane spremljala ta dan izred« na smola. Napad z Omanom in mladimi brez šiške, ki je nastopil v nedeljo, ni mo« gel mnogo. V dobri formi je bil le Dober« let na krilu, ki pa je moral kmalu zame« njati šibkejšo levo zvezo, kar je raztrgalo še malo vez, ki je držala vrsto. V pone« deljek je igral v sredi Dekleva, v zvezah pa blezirani Šiška in Dramičanin; tudi ta poskus je bil zaradi nemogočega Dekleve negativen. Glavna sila je bil tudi to pot Doberiet, ki pa je bil skrbno krit. Za na* padom je v krizi — krilska črta. Mladi Milan, ki je igral kot srednji krilec v ne« deljo. je sta! pred pretežko nalogo, ven« dar se je potrudil in utegne po intenziv« nem treningu zasesti to odgovorno mesto. V ponedeljek ga je nadomestil Verovšek, ki pa se vsled prezaposlenosti ni mogel po« vspeti do viška svojega znanja. Lado tu« di ni več v formi, ki mu je nosila aplavze. Med krilsko vrsto in napadom pa sploh ni bilo prave vezi, tako da je napad Za« grebčanov dobival mnogo zgubljenih žog zopet na noge. Med branilci je v drugi tek« mi gostoval Pleš, ki ni mnogo zaostajal za svojim odličnim tovarišem na levi. Junak Ilirije je bil — posebno v ponedeljek — Kreč v golu, ki je rešil silne udarce, med njimi tudi ostro plasirano enajstmetrovko. Igri sta obakrat potekli fair in brez in« cidentov. Dočim nedeljska igra v yport« skem pogledu ni bila na posebni višini in je potekala v lahki premoči Viktorije brez živahnejših momentov, je bila igra v po* nedeljek mnogo bolj napeta in je nudila posetnikom dovolj užitka. Nedeljsko tečemo je prav dobro vodil g. Deržaj, dočim se sodnik drugega dneva g. Ahčan ni pokazal v najboljši luči. Naj« več preglavic so mu delali off«sidei. Tudi sicer ni imel ravno srečne roke in najbolj« šega očesa, kar pa zaradi discipliniranosti moštev ni imelo dalekosežnejših posledic. KakoT se zdi. je zima oslabila ne samo številne akterje, temveč tudi nekatere iz« med »piščalkarjev« na nogometnem polju. Radislav Rudan: Poljub Voz drugega razreda. Noč. Levo ob oknu mlada gospa, desno gospod iste starosti.) Gospod: Vaše mnenje je torej, da mora biti mož svoji ženi zvest? Gospa: Vedno in brezpogojno! Gospod: In žena možu. Gospa: Da, tudi žena možu! Gospod: Da ne sme grešiti niti v mislih niti v željah, v sanjah? Gospa (smeje): No, v mislih, v željah, v sanjah — da! Gospod (veselo): V teoriji torej niste protivni nezvestobi? Imenitno! Zakaj neki zavračate prakso? Gospa: Ker je teorija nekaj drugega in praksa zepet nekaj drugega. Teoretična nezvestoba ne more roditi zlih posledic. Gospod: Tako torej! Vaše pojmovanje življenja, zakona, zvestobe je torej mate-rijalistično, pogansko. Proti nezvestobi v Praksi niste zaradi načela popolne duhovne zvestobe, temveč zaradi zlih posledic, zaradi materijalne škode. Gospa: Tega nisem dejala. Ni potrebno, da je škoda baš materijalnesa značaja, lahko je tudi duševna, notranja . . . Gospod: Lahko je pa tudi ni. To je odvisno od značaja in razpoloženja. Gospa: Ne vselej. Gospod: Logično. Včasi je odvisno tudi od slučaja. Sicer pa: ali se vam ne zdi, milostiva, da je nezvestoba včasi celo potrebna, da je upravičena? Gospa: Upravičena? Ne! Gospod: In vendar je tako. Recimo, da ste v zakonu nesrečni; mladi ste, zdravi, polni življenja in želja po življenju, vaš mož pa je bolan, izžet ali top in brez živ-Ijenske sile. Ali ni tedaj nezvestoba upra- Mednarodm tekmi v Mariboru I SSK Maribor : Kastner & Ohler (Gradec) 4:2 (3:0). Velikonočni nastop 1 SSK Maribora je v precejšnji meri zadovolji, dasi moštvo še ni doseglo forme, v kateri je bilo jeseni. Kljub temu Je svojega pretivnika premagalo dokaj sigurno, čeprav je ves drug; polčas pripadal gostom. Gostje, ki so prvič nastopili v Mariboru, s< zapusti® najboljši vtis. Moštvo je vztrajno in razpolaga s požrtvovalnimi posamezniki, ki pa še niso dovolj vigrani. Najboljša je bila obramba; toda ugajal je tud i srednji krivec, v napadu pa sta bila najuspešnejša Doller in Lamoth. Maribor je imel najboljše moči v obrambi, čeprav Koren ni imel popolnoma sigurnega streia Krilska vrsta je bila v prvem polčasu boljša in tudi napad je bil svoji nalogi dorastel ■varno v prvem polčasu. Maribor je vodil do 5. min. II. polčasa s 4:0. vendar se pozneje n; riogel ubraniti vehementnih napadov vztrajnejših gostov. Tekmo je dobro sodil g. Mohorko. Kastner & Oeliler : SK Železničar 3:1 (1:1). Gostje so nastopili z istimi močmi kot proti Mariboru ter so nad dobrim moštvom Železničarjev zasluženo zmagali. Kakor da bi dan preje ne bili prestali težkega boja, so sveži in požrtvovalni — toda zelo glasni — že v prvem polčasu kvalitativno nadkrilievali domačine Železničarji so zastreljali enajstmetrovko, z drugo pa so izenačili rezultat prvega polčasa Grad-čani so pozneje še bolj prevladovali in zasluženo dosegli še dva gola, nešteto šans pa .'e ostalo neizrabljenih. Domači so ustvarili sicer nekaj nevarnih situacij, toda niso uspeli. Tekmo je sodi! dr. Planinšek zelo dobro. SK Svoboda v Trbovljah SK Svoboda : SK Amateur 3:1 (1:0). Trbovlje, 1. aprila. V nedeljo sta odigrala ljubljanska Svoboda in SK Amater prijateljsko tekmo, kj se je vršila na igrišču Amaterja v Trbovljah. Tekmo je precej oviral veter, zaradi česar se moštvi nista mogli poikazati s tehnične strani. Svoboda se je šele v drugem polčasu, ko je igrala proti vetru, popravila. Amater je v prvem polčasu igral defenzivno in se s tem tudi obvaroval večjega po-raza. V drugem polčasu je zabil Amater edini gol, ki ga je sicer vratar Svobode že držal, vendar mu je žoga v zadnjem hipu zdrsnila iz rok. Svoboda igra z vetrom ter že v 4. minuti doseže po Koserju prvi gol. S. je stalno v napadu, toda obramba in vratar Amaterja, ki je bil najiboljši mož na polju, držijo vse. Le na ta način je bilo mogoče, da je ohranil v prvem polčasu razmerje 1:0. V drugem polčasu je prišel Amater bolj do izraza iai izvedel več Lepih napadov. Svoboda je končno zopet prevzela igiro Po lepi kombinaciji Potrato—Ko ser zabije Bončar v 28. min. drugi gol. Amater ]e zopet v akciji, toda obramba Svobode le na preži. V zadnjih minutah zabije trio Svobode po lepi kombinaciji zadnji gol; rezultat se nato ne menja več. Pri Amaterjih so se odlikovali Jane, Duplančič. Roje, pri Svobod.i pa Novak in Boncl. Za Amaterja so scortald Duplančič, za Svobodo pa Bončar 2 in Koser 1. Sodnik g. Marin je sodil v splošnem dobro, pač pa je prezrl več foulov na škodo Svobode. Prisodi! je tudi dvomtjivo enajstmetrovko v škodo Svobode, ki pa jo je držal vratar Svobode. Publike nad 1000. Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski : FAC (Dunaj) 2 : 1 (0 : 1) in 5 : 2 (2 : 2). Dočim je Gradjan« ski zmagal v nedeljo s problematično enajstmetrovko, je bila zmaga v drugi igri neoporečna. V ne 'eljo je zabil FAC po Jizdi že v 4. min. vodilni gol; rezultat se do pavze ni spremenil. Po odmoru je iz« ravnal Cindrič v 8. min., nato pa je v 41. min. Gradjanski iz enajstmetrovke posta« vil končno razmerje. V ponedeljek je otvoril serijo golov Cindrič v 18 min , na« kar je desno krilo Stankovič v 32. min. pre« igral branilca in povišal na 2 : 0. Tik pred odmorom se posreči Juraniču znižati na 2 : 1 in še v zadnji minuti prisodi sodnik neupravičeno enajstmetrovko za goste, iz katere rezultira izenačenje. Po odmoru ustreli Stankovič še dva, Perška pa en gol. Tekmi sta sodila Arlavi in Rosenfeld. vičena? Ostaja vam samo dvoje: da zapravite svoje edino življenje, ki ga živite, da ga žrtvujete tako zvani morali družbe, ali pa da si poiščete nadomestila izven zakona. Kdo je upravičen oropati vas pravice do življenja, ki je najpoprej samo vaše in šele daleč potem last družbe, kateri pripadate? Zakaj bi smel eden živetj, drugi bi pa ne smel? Zakoni so človeški; napravili so jih ljudje, tisti suhoparni in domišljavi ljudje, ki so mislili, da se da pravo živo življenje ukleniti v mrtve paragrafe. Ne da se, milostiva! Takih in podobnih primerov imate v življenju brez števila. Gotovo: tudi tu so norme in meje, preko katerih se ne sme, ker bi se sicer razbil ves ustroj družbe, ki je za socijalno kolektivnost potreben, pa naj si bo že dober ali slab. Gospa: Vaša teorija je globoka, celo prepričujoča: ali zakon, dragi gospod, je v resnici mnogo, mnogo močnejši. V teoriji, da, je to enostavno, logično — v praksi, v življenju, tam so še druge sile. Mogoče so podzavestne, po naši umstveni sodbi nelogične, kljub temu pa — so močnejše kakor vsa vaša teorija in logika. Gospod: Priznavam! Življenje nI logično: usoda slučajev je, ki imajo svoj izvor izven naše zavesti, zato je pa bolje, da ga ne študiramo, da ga rajši živimo. (S pov-darkom.) Da ga živimo, milostiva! Gospa: In da ga živimo kakor nam je prisojeno. Gospod: Torej fatalistično? Gospa? Ne vem, če je to pravi izraz? Gospod: Vseeno je! Strinjam se tudi s tem .kajti budi mi upanje, da bi mogli biti nezvesti vendarle tudi v praksi in ne samo v teoriji. Gospa (smejč)t Varate se! Gospod: ln če vam je prisojeno? Gospa: In če mi ni? Gospod: To bi bilo treba šele ugotoviti. Split: Hajduk : Concordia (Zagreb) 3 : 2 (3 : 2) in 2 : 1 (0 : 1). Beograd: BSK : Obilič 5:0; Soko : Edinstvo 4:1 (2:0). Sušak: Makabi : Orient 3:2 (1:2). Slsak: Zeljezničar (Zagreb) : Slavija 4:2. Sarajevo: Sašk : Slavija 2:1. Subotlca: Bačka : S:tb. Sportklub 4:1, SMTK : Zak 3:0. Beljak: Rapid (Maribor) : Vilacher SV 3:1. Monakovo: DSV7 : Hašk (Zagreb) 3 : 1 (2 : 1). Munchen 1860 : Hašk (Zagreb) 1 :0 (1 : 0). Cricketer (Dunaj) : Bayern«Hof 3 : 0 (2 : 0). Dunaj: Prvi dan: Admira : Slavia (Praga) 1 : 0 (0 : 0). Slavia je razočarala posebno v napadu. Rapid : Vienna 1 : 0 (1 : 0) Obe moštvi sta bili enakovredni. Hakoah : Xeubau 7:1; Vorvvarts 0 6 : NVeisse Elf 1 : 1. Drugi dan: Slavia (Praga) : WAC 2 : 0 (1 : 0). Strclec obeh golov je bil Puc. Nicholson : Sportklub 3 : 1 (1 : 0). Nepričakovana zmaga. Frauf Knoter SV : Vienna 1 : 0 (1 : 0). Dunaj« čani so igrali brez prave volje. Rapid : Sta« de francaise (Pariz) 4 : 0 (0 : 0). Dunajča« ni so prišli šele v drugi polovici v formo. Praga: DFC : Kladno 9 : 3 (6 : 0); Bo« hemians : Kladno 5 : 1 (1 : 0); DFC : III. okraj (Budimpešta) 3 : 2 (2 : 2); Bohemi« ans : III. okraj (Budimpešta) 1 : 1 (1 : 0). Budimpešta: Ferenczvaros : Ujpest 5 : 3 (3 :' 1); Hungaria : Sparta (Praga) 2 : 1 (1 : 0); Ujpest : Sparta (Praga) 1 : 1 (1 : 1); Ferenczvaros : Hungaria 0 : 0 Krakov: Austria (Dunaj) : Cracovia 6 : 2 (5 : 1). Debrečin: Bastva : \Vacker (Dunaj) 1 :0. Poznanj: \Varta : SK Vratislava 5 : 2 in 4 : 1. Varšava: Legia : Vasas (Budimpešta) 6:3. Bratislava: Ligeti : Kispcst (Budimpešta) 3 : 2 (2 : 1). Bremen• Cchoslovan (Praga) : Komet 6 : 1. Bruselj: Racing Cl. : Moravska Slavia (Brno) 3:1. Cannes: Corinthians (London) : ASC Cannes 3 : 2. Hamburg: HSV : Boldklubbcn (Amstor* dam) 2 : 1. Lipsko: Germania-Olvmpia : SAS (Lon* don) 2:1. Draždane: Guts Muts : Blue Star (Curih) 4 : 0. Brno: Frankfurter SV : Ziden ice 5 : 2. Amsterdam• Teplitzer FC : FC Antwer« pen 6 : 1 (1 : 1). $ SK Ilirija. Današnja seja načelstva se bo vršila ob 20. v običajnih prostorih in ne v restavraciji »Slon«, kakor ic bilo določeno prvotno. Osnovni pojmi boksanja Kakor so redke v Ljubljani boksarske prireditve, tako so redki tudi ljudje, ki ta šport dobro poznale, ki poznajo vsaj osnovne pojme njegove. Prav zadnja taka prireditev je to dosti nazorno pokazala! Boksarski dv boj je preizkušnja moči, spretna. in vztrajnosti obeh borcev, je spričevalo obiskovanja in resnosti njego« vih treningov. Enako pa je taka borba kruto ogledalo boksarjevega življenja iz« ven telovadi ice ... Cilj ooksarskega treninga je, izpopolniti svoje telo v toliko, da s tehniko, iztraj« nostjo in utrjenostjo nadvladamo svoje« ga nasprotnika. Pri nas se še vedno ne poznaj-> amaterski principi boksanja. Ka« ko vendar? Saj je bil prvi boks, katerega smo videli v rrleusu le profesijonalno pre« tepanje, ki je brezdvomno pustil slabo mnenje o tej panogi v nas! — Navajam samo nekaj osnovnih pojmov o amater« skem, sportskem boksanju. Kot borilno ploskev pri nas se smatra ves de! telesa, ki je od spredaj viden, in sicer od pasu, (t. j. od roba hlačk) do te« mena. Vsi ud rci, ki zadenejo to ! kev, so priznani in ocenjeni, dočim so vsi dru« gi udarci pr »ovedani, zlasti p na tilnik in na ledvica (Genick« und Nierenschlag) Nadalje so prenov Jani udarci z cdprto rokavico • r^uom roke. s komolcem iti Gospa: Mislite? Kako? Gospod: Zelo enostavno . . . Gospa: Na primer? Gosnod: Treba bi bilo samo. da vas ob-jamem in poljubim. Gospa: To se vam ne bi posrečilo! Gospod: Mislite? Gospa: Ne, mislim — vem. Gospod: Dobro, recimo! Kaj bi storili, če bi nas zdajle... (Vstane, sede k nji in jo hoče objeti.) Gospa (rezko): Pazite se! Gospod (jo naglo objame in poljubi.) Gospa (se spočetka brani, potem se vda. ) Gospod: Vaš poljub mi izdaja, da ste ženska .kakršnih ne srečamo vsak dan. In še nekaj: da ste nesrečni, zelo nesrečni... Gospa (ga gleda s pogledom, ki je mešanica užaljenosti. jeze, ljubezni in strasti): Vi . . . Gospod: Da imate moža, ki ni znal ali ni mogel užgati vaše ljubezni in krvi, da bi zagorela v najvišji slasti, da bi zgorela do poslednjih sokov . . . Gospa: To ni res! Gospod: Moja prognoza je popolnoma točna in pravilna. Vseeno je: se tega zavedate ali ne. Poljub je najzanesljivejše sredstvo za spoznavanje značaja in dejanskega stanja: sreče ali nesreče. Gospa: Vi ste — čarovnik! Gospod: Ne. samo poljuboslovec sem. To je najnovejša metoda za znanstveno ugotavljanje človeškega značala in življenja. Odkril sem jo sam in uverjen sem. da ima še veliko bodočnost: večjo kakor gra-fologija in hiromantija. Gospa: In vse to naj bi vam verjela, kaj ne? Gospod: Tako je bilo z vsako novo iznajdbo: najprej so se ji smejali, potem so se ji čudili, nazadnje so se je privadili in vsako zaletavanj- l glavo v nasprotnika. Netaktno in nečastno v.x borca je suvanje v objemu (Clinch^ udarec dlanjo i.i na« padanje nasprotnika, kadar je ta na tleli Ko si borca i . :d borbo sežeta v roke, si s tem obljubita plemenito in korektno postopanje drug i>ugemu. Vsak zadeven prestopek je torej nečasten! Napram sc' iku v »ringu« postopa bo« rec predvsem po pravilih lepega obnaša« nja, nikakor ne sme dopustiti, da ga pre« maga jeza in "a pripravi d^ K.akišnegakoIi surovega nastopa. Za borilca je sodnik (Ringsrichter) izključno le najvišji zapo« vednik in nič večl Vsak boksač ima se« kundanta, ki istopa svojega borca na« pram sodniku. Enako je tudi skrajno Ia« jiško postopanje, če se borec s pritožbo obrne do gledalcev, ki so plačali vstopni« no le kot gledalci in ne morda še kot sod« nik: in razgra'ačil Tudi pri treningih mo« ra vladati mel boksači skrajna disciplina in poslušnost naprau trenerju, ker je le na ta način mogoče gojiti to, domala -naj« ostrejšo nanog> sp^ ta (razen rugbvja), v mejah izven surovosti. Boksarski matehi se vrše v krc (run« dali« -i se .... lkujejo pri amaterju in po« klicnih boksačih. Amaterji se bore na« vadno po tri kroge, med katerimi so pred« videne pavze po eno m.iiuto. Krogi so raz« lično dolgi in zavise od dogovora, vendar pa št'rih minut nikdar ne presegajo. Obi« čajiivj trajajo po dve minuti in je le ta« ko zvana dodutn„ runda za minuto dalj« ša. Dodatna runda je na mestu izključno le pri prvenstvenih tekmah in to le te« daj, ako je po tretjem krogu rezultat obeh borcev enak. V svrho boljšega razumeva« nja pomena amaterstva v športu omenjam, da se profe ijonali tolčejo v krogih po 3 minute in to, glasom do-' /ora 6 do 20 krogov. Borba boksačev je odločena lahko na več načine., in sicer: a) s porazom (Knock out), b) s tem, da se nsaprotnik sam poda in prizna partnerj ■ poraz, c) z diskvaliti« kacijo enega borca, č) po točkah. Lahko ostane borba tudi neodločena. 1'jraz, pro« stovoljno priznanje poraza in diskvaiifika« cija se kratko smatraio in ccr- o kot k. o. Poraz je medlevica, ki astopi pri bor« cu, ako ga nasprotnik premišljeno ponovno udarja na ta ali oni ži črni center, ali pa je cnci.io jst zaradi boksačevega nesolid« ne" življenja, slabe vztrajnosti in dru« gih narri;:, je pač kriv vsak r>o« sameznik. Pripominjam, da k. o. pri ama« terjih ni vsakdanja zadeva! — Pameten bok .1, kj uvidi, da svojemu nasprotniku, kater. rec' ,o preje r.i poznal, ni kos. bo iz zdrav-,: enih razlogov sam nriznal poraz kar nikakor i . s. amotno, -lfak 'e h 'e in posnema..,, vred nastop r« ca Sai lahk< pozneje, ko jc dosti iztreni--ran. pokaže javnosti, d.i ni pozabil v telo« vadnici na tisti poraz. — Izključitev iz ringa ali diskvalifikacija sledi po trikrat« nem opominu istega borca. V slučaju s iro« v? izpada ali ?lo 'Je nskega napa-'na sodnika, dalje ako borec namerno J.lar na prepovedano mesto itd nastopi dis^c *« lifikacija brez vsakega opomina. Če borba ne konča s k. c., tedaj se od« loči zmaga po točkah Ocenjujejo se naslednje vrline borca: narad. število p a- postala jim ie samoumevna in vsakdanja. Sicer Pa itak sami vidite, da je moja prognoza popolnoma točna in pravilna. Temperamentni ste in globoki, zelo globoki. Potrebovali bi človeka, ki bi vas razumel, ki bi bil 7. vami dober, kakor otrok nežen. Takemu bi dali vse: srce, dušo, telo. Vaš mož ni tak. Brezobziren egoist je, robat in plitek in spada v kategorijo onih, ki iim je tudi ljubezen trgovina, matematika. Recite mi odkrito: govorim li resnico ali ne? (Po kratki pavzi brez odgovora.) Molk pomeni pritrjevanje! Vidite torej: moja prognoza je bila popolnoma pravilna. Gospa (v zadregi): Kako veste vse to? Saj me poznate samo na videz, samo s ceste .. . Gospod: Iz vašega poljuba, milostiva! Gospa: To ni mogoče. Gospod: Kakor vidite — je. Gospa: Dobro, recimo, da je res, da se da iz poljuba razbrati značaj: kako pa je mogoče iz mojega poljuba razbrati značaj mojega moža? Gospod: Za to je potrebno troje: finesa občutja, psihološki dar spoznavanja in sposobnost kombinacije. Vsakomur ln vselej se to ne posreči. Treba je nekih sposobnosti, ki se v svojem končnem bistvu ne dajo definirati. Mogoče ie. da imajo svoi izvor v naši podzavesti. Rekel sem — in vi ste mi pritrdili — da vsak človek drugače poljublja. Zakaj? Zato. ker se odraža v njegovem poljubu njegova svojstvenost, njegovo trenutno in stalno duševno stanje. V vaši duši se — tako mi pravi vaš poljub — nahajajo kotički, kamor še nihče ni nikoli prodrl: tudi vaš mož ne. To mi razodeva vse: zakaj se to ni zgodilo, česa pogrešate, zakaj niste srečni ... Ko bi vam bil mož soroden, bi se bili že davno prelili z njim v duševno enoto. Proniknili bi bili vanj in on bi bil proniknil v vas. Njegov značaj je torej različen od vašega. Ce ste vifnih udarcev, trdota udarcev, taktika borbe in obramba. Celokupno sodišče pri boksnmtch h tvori nasprotno sestavljena komisija: sodnik v ringu. najmanje dva ocenjevalca, časomerilec in predseun <■ razsodišča kot odločilni sodu,k. Že besede sume za vsakega posamc/n'ka dosti i no ozt.ačujejo njegovo funkciic Pač pa je še nekaj, kar mora vedeti vsak, ki poseti kako boksaško ;jri.-fcd:tcv amaterjev. Znano je naniieč, da jp ».-jb« 'jajo boksači bandaže. Kakšne so Zor. Potnika zmožnega slovenskega, hrvatskega in nem« škega jezika, če le mogoče z nekaj prakse v živilski stroki, sprejme svetovna tvrdka. Fisum in provizija. Reflektanti naj se oseb« no zglase v sredo 3. aprila med 9. in 12. uro v hotelu »Union« v Ljubljani. Spričevala je prinesti s seboj. Event. podrobnejše pisme« ne oferte je poslati pod šifro »Kaha« na upravo »Jutra«. Kdor oglašuje, ta napreduje! vi temperamentni, je on hladen, če ste vi globoki, je on plitek, če ste vi nežni, je on surov . . . Tako enostavno in preprosto je vse to — in vendar ni preprosto. Gospa: To je kakor v romanu. Gospod: Da, kakor v romanu — in vendar je resnica. Vidite, to je usoda! Usojeno nama je bilo, da se bova srečala in razumel:', brez besed. Usojeno je bilo, da vas bom ljubil in da boste tudi vi ljubili mene. Gospa . . . Dana ... (Jo objame in poljubi.) Gospa: Boris . . . (Se nenadoma zdrzne in se ga osvobodi.) Ali me zares ljubite? Ni vse to mogoče le eksperiment, eksperiment poljuboslovca? Gospod: Dana, kako moreš dvomiti? Kolikokrat sem ti že sledil, kolikokrat sem stal pod tvojimi okni! Tudi danes nisem vstopil v tvoj voz le slučajno . . . Gospa (smehljaje): To sem slutila. Kolikokrat sem te opazovala, ko nisi vedel. Skrita sem bila za zaveso in sem te videla, kako si šel mimo, kako si se oziral, kako si me iskal in niti vedel, da te vidim. da te gledam . . . Včasi mi je bilo, da bi te poklicala, da bi se ti vrgla krog vratu in ti povedala, da te ljubim, toda — vedela sem. da bi bilo tako početje blazno. Gospod (jo zopet privije k sebi): Moja Dana! Gospa: Kolikokrat sem hrepenela po kom. ki bi mi bil dober. Iskala sem ga in v sanjah sem ga videla: čisto tebi je bil podoben. zato sem bila vsa zmedena, ko sem te prvič zagledala. Bežala sem. ker sem se bala sama sebe. Doma sem jokala. Nisem vedela, zakaj. Hrepenela sem po tebi. a povedala bi ti tec;a ne bila nikoli, ko bi me ne bil prisilil. Sedaj si moj . . . moj . . . (Se ga oklene) (Zuna! ropočejo kolesa, sopiha stroj. Enakomerni zaletljaji zibljejo vlak. ki drevi v noč, v svet . . .) »Ponedeljek* St. T3 = 4 ===== Torek 2. IV. 1929 Krasni in soinčni velikonočni prazniki Procesije — Rekordni izleti — Nezgode Medtem ko smo imeli lani deževno in mokro veliko noč, so nam bili letos vremenski bogovi naklonjeni. Barometer je bil sicer pred prazniki malce nesizuren in v petek je vse kazalo, da se vreme, ki je bilo do takrat naravnost idealno, pokvari, kajti barometer ie padel kar za celili pet milimetrov. Toda zvečer ie znova potegnil sever in pregnal oblake. Sobotno jutro ie bilo zopet krasno, nebo ie bilo čisto ko ribic oko in Ljubljana se ie kopala v solnč-nili pramenih. Pri popoldanskem vstaieniu ie bila vsa Ljubljana na nogah. Saj je bila zunaj pomlad in žarko solnce se ie smeialo na nebu. Bila je pestra slika valuioče elegantne množice. Množice so valovale no centru mesta od procesije do orocesiie. Vsako uro je bilo živahnejše v mestu, a zvečer nrl čarobno iluminiani križanski nrocesiii ie bila dosežena kulminaci.ia. Na prostranem Valvazorievem trgu .se ic zbralo skorai pol Linbliane. Po procesijah so se napolnile sros>tilne in kavarne. Sai ie bila letošnia velikanoč v posebnem znamenju. Prvega ie bilo in celo prvega aprila. »Prvi« sa vedno pihne in nožene liudi iz tira. Zato ni-čuda, da so prišli Ljubljančani nekoliko iz tira in da so sa malo »polomili«. Sicer ie bilo v mestu kljub temu mirno in dostoino in na poli-ciii razen dveh razgrajačev, ki sta morala za eno noč na prične ni bilo zabeleženega ničesar oosebnesra. Ogromen ie bil tudi letos velikonočni promet. Veliko Ljubljančanov si ie že v soboto napolnilo in zadrgnilo nahrbtnike — pj haid na gore. na strme vrhe. na solnčno Gorenjsko in na Dolenjsko ali kamor ic pač koga zaneslo Kdor ni odšel ali se od-pelia! v soboto, ta io ie odrinil s Drvim nedeljskim jutranjim vlakom. Vsi vlaki so b:" prenapolnjeni potnikov in izletnikov. Vse kar ima zdrave noge in zraka željna pljuča io je mahnilo iz Ljubljane. Kdor ni še! z vlakom, ie sedel na avtobus in se odoelial v Šent Vid ali na Posavie. v Vevče ali na Vič. odnosno v naibližio liubljansko okolico. Ni treba ooudariati. da ie bil pred »Figovcem« tak promet, kakršnega do danes še najstarejši Ljubljančani ne pomnijo. Poleg avtobusov so drveli zasebni avtomobili dalie motociklisti v vseh smereh. To prometno sliko so še izpopolnile cele skupine kolesarjev, ki so prihajali v mesto ali se vozili v okolico. Nedelja ie bila krasna in solnčna in že na vse zgodai ie bilo živo no liublianskih ulicah. Turisti in izletniki so odilaiali z avtobusi in vlaki ali pa peš. Odveč ie. če omenimo. da sta priljubljena Šmarna gora in Katarina zopet doživeli rekorden obisk. Zdi se, da za praznike ni menda ostal noben količkaj zanimiv ali pomemben vrh Gorenjske neobiskan Na Šmarjetni zori je bilo par sto izletnikov, ki pa so bili razočarani, ker ie gostilna še vedno zaprta. Pod kras- nim ažurnim nebom, ki se ie bočilo nad Ljubljano, je dopoldne brnela »Liubljana«. čije brnenje ie bilo kakor Dozdrav Ljubljani. Tivoli in promenada sta zopet oživela. V Tivoliju so liudje pri baieriu z žalostjo opazovali, strašne posledice ostre zime. Pod ledeno skorjo, ki ie sčcoro tri mosece pokrivala ves bajer. so poginile vse ribe. Na stotine mrtvih rib plava no vodi ali leži tik ob obrežju. Popoldne se je sicer malce oooblačilo in pihal ie tudi PTecel hladen pomladni veter. Mesto je bilo v popoldanskih urah kakor izumrlo. Živahnejše ie bilo samo na igrišču »Ilirije«. »Ilirija ie v goste povabila zagrebško »Viktorijo«. Zvečer, ko so se vračale cele kolone izletnikov in športnikov. ie mesto zopet oživelo. V "ponedeljek ie Liubliančane presenetil »Aprilski kurir« Liubliančani so pridno segali po »posebni izdaji«, ki le bila ves dan predmet živahnih razprav in čile mali oglasi so marsikoga spravili v dobro volio. Drugače v mestu ni bilo nobenih 'posebnih dogodkov. Na policiji ie bil vse tri dni božji mir in tudi rešilna postala ter bolnica nista imeli posebnega posla. V soboto zvečer se je sicer v škofovi gostilni na Krakovskem nasipu pripetila maniša nesreča. Pekovski pomočnik Rudolf Markič se le igral z nabito flobert pištolo, ki se le nenadoma sprožila. Krogla ie zadela samskega hlapca Jožeta Zormana v čelo in ga precei težko ranila. Zorman ie moral v bolnico. V bolnico so nrepeliali tudi 281etnega delavca Rudolfa Plevca iz Železnikov, ki se ie v Kolodvorski ulici onesvestil in padel tako nesrečno na sence, da se ie težko poškodoval. - Tretja nesreča se ie pripetila včerai poooldne v oneri. kier se ie na tehniškega oderskesa delavca Matiio Pirievca podrla težka kulisa in ga nevarno ranila na glavi. Rešilni avto ie okoli 18 Pirievca prenelial v bolnico. - Na ooliciii ie bila prijavljena ena maniša tatvina Drzen tat ie odtrgal mrežo na oknu stanovanja inžen-ieria lv?na Ahač;ča na Zrin?sT brežja, Studencev in Kamnice Ker pa se je vnelo le smetišče tovarne za usnje Freund — zažgali so ga paglavci, — ni bilo reševal' no delo pretežko Ogenj so kmalu pogasil' ter preprečili nadaljno nevarnost Še istega popoldneva ie bil javi jen gozdni požar pri vinogradnih nasadih nad Tremi ribniki. Tudi ta požar, ki ni napravil v gozdu no* bene posebne škode, so mariborski gasilci s pomor io domačinov kmalu pogasili Tret= Osip Dimov: Oprostilna razsodba Pred nevvvorškim sodiščem ie stal črnec Uradno mu ie bil dodeljen za zacovo-nika mladi odvetnik Fever. *rnec se je morai zr govariati zaradi 'atvine kovčeea v neki veliki trgovini Zapisnik o nieeovem dote-dsi-iem delovanju se e videl zadosti enoii-čen- tatvina, snet 'atvin.i. notvo'ba čeka spet tatvina in še ena tatvina.. Svoie kazni ie bil odsedel -- eno leto. ootem dve. naposled štiri in tudi zdai prav za prav ni bilo moči dvomiti > izidu orocjsa. Bi! je vroč dan. Drživni oravdnik je ved-nr in vedno segal no čaši z vodo. oorotni-ki so kimali pred se: črnec se bleči se — no. ravno prav bo še. _ Toda v niegovo začudenje ii minilo trideset minut. — štirideset Dorotnikov od nikoder. Odvetnik se ie vznemiri! Tndi obtoženemu črncu ie bila zamuda netrmliiva Potrenlial ie zagovornika no ramenih in m« dejal: »Zamudil bom vlak.« »Kakšen vlak?« se ie začudil zagovornik. »Vlak v Sing-Sing Sai poznam vozni red prav gotovo bom vlak zamudil!« »Naibrže kvartaio.« ie godrnial sodni sluga »Še oDrostili ga bodo!« »Nemogoče.« ie menil odvetnik, »čudno vendarle nerazumljivo...« Prišel ie večer. Naposled — bilo ie že enaist — so se porotniki poiavlli v dvorani nravice. Na srditih, vznemirjenih obrazih si iim čital. da se ie zgodilo nekai posebnega. In sodnik ie izjavil: »Glede na to. da se norotniki niso mogli zedinti obtoženca ni moči kaznovati .. Prosti ste! se ie ogorčen obrnil k črncu. »Prost? Kako neki? Tn vlak?« »Kakšen vlak?« »Vlak v Sing-Sing! Sai vozi tudi zjutraj!« »Ven ž niim!« ie ukazal sodnik ji pežarni alarm pa jc bil precej 1. april* | skega značaja. V koroikem predmestju so i pobalini zažgali nekaj grmovja Kmalu so j bili alarmirani mariborski gasilci, interven« | cija pa ni bila potrebna. 1 31-letni železničar Franc Jagodic iz Kam* j niče je na obmejnem mostu zdrknil v glo* bočino ter dobi! močne kontuzije na levi strani lobanje. Prvo pomoč so mu nudili gasilci v Kamnici nakar je bil prepeljan v Maribor. V Laznici blizu Bistrice pri Limbušu si je pri padcu s hleva razbila pocestnica Eli* zabeta 2agar kost v kolenu. Velikonočni ponedeljek je bil predvsem v znamenju 1. aprilske šegavosti in norca* vosti. »Aprilski kurir« je marsikoga rešil hude zadrege. Na policijskem komisarijatu pa je vla* dal v praznikih ves čas božji mir. Ob desetletnici godbe Dravske divlz. oblasti Jutri. 3. aprila bo poteklo 10 let, kar ie kapelnik dr. C e r i n preiel odlok za sestavo vojaške godbe v Liubliani. Večina nas godbenikov služi pod njegovim poveljstvom že od prvih začetkov. Koliko truda skrbi materiialnih sredstev in samozataie-vanja je bilot reba. preden ie dosegel položaj, ki ga zavzema danes niegova godba to vemo ceniti le mi. njegovi godbeniki Nismo poklicani, da bi naštevali njegove neprecenljive zasluge na kultumo-glasbe-nem polju, ampak kar ie stori! za Liubliano ln Slovence vobče vemo zox>et le mi. Zelo malo ie bilo priznania. Kapelnik dr. Cerin ie glasbenik-idealist. Njegovo delovanje ie vseskozi nesebično. Ne zahteva nikdar in nikier lastne koristi in največkrat žrtvuje iz svoiih skromnih sredstev. Mož. ki misli in trpi. liubi in skrbi, umetnik. ki stremi in Je varan — to ie Čerin! V njegovi umetnosti tiči velik del liubezni. To bogastvo premore samo mož. ki resno pojmuje umetnost, ki ga dviga idealizem in ki Je zasbžniil celega sebe svoiemu idealu! Odlilkuje ga posebna mirnost, ki človeku omogočuie pravo sodbo in ga očuva vsake prenagljenosti in k tej mirnosd se druži modra preudarnost, ki ve v vsakem položaju najti pravo not. Pod niegovimi moškimi prsmi bije zlato slovensko srce. polno liubezni in mehkih čuvstev. Idealnemu glasbeniku nai bo usoieno dočakati ono česar si ie vedno že!el in za kar se je skozi svoie živlienie boril, to ie zavarovati poklicnemu godbeniku dostoino življenje in mesto v dostoini človeški družbi. Tih in skromen, kakor ie ves čas svoiega življenja, preživlla tudi dneve svojega jubileja dela. Mi mu pa želimo v začetku drugega desetletja mnoeo zdravia in zadovoljstva in več priznanja. — Za niegove godbenike: Malik Predrzna vlomilska tolpa v Kranju Kranj, 1. aprila. Za praznike je imelo naše mesto veliko zločinsko senzacijo. V nočeh velikega petka in velike sobote sta bila zaporedoma izvršena v mestu na prometnem kraju dva vloma, danes pa sredi dneva drzna tatvina. Brez dvoma je na. delu organizirana vlomilska družba, ki je dobro poučena o krajevnih razmerah in ima tudi temu primerne obsežne in dobro premišljene načrte. Vlomilci so se pri prvem vlomu oskrbeli z modernim ključavničarskim orodjem. V noči od petka na soboto so vlomili v ključavničarsko delavnico g. Frana Markiča, obe cesti pod Jelenovim klancem. Vlomilci so prišli z dvorišča skozi okno v delavnico, kjer so pobrali vse vrednejše predmete. Odnesli so 6 svedrov, okrop 30 modernih vi-trihov, dleta, klešče, žage za železo, nekaj kladiv in moško dvokolo v skupni vrednosti nad 3^)0 Din. Svoj plen so znosili skozi okno na cesto. Drugo noč so nagrabili še več. Vdrli so v damski česalni salon g. I. Simunaca, ki je na dvorišču hotela »Stara pošta« ob glavni cesti. Ko je prišla zjutraj ob petih frizerka v lokal, je našla zunanja vrata odprta, odprto tudi okno oa dvorišče, v salonu pa velik nered. Takoj je obvestila svojega gospodarja, ta pa orožniško postajo. Vlomilci so odprli z vi tri bom vrata in — kakor kaže — so salon zapustili skozi okno na vrt. Da jih ne bi izdali morebitni odtisi prstov, so okrog okna na debelo natrosili prahu za izmivanje las. Odnesli so najrazličnejše brivsko orodje in razne potrebščine v skupni vrednosti nad 15.000 Din. Tudi tu so ukradli moško kolo, ki je bilo kupljeno šele prejšnji dan. Pobrali so tudi nekaj obleke in okrog 2000 Din gotovine. Eden od vlomilcev je pustil na oknu del svojega plena, ker se mu je orvidno jako mudilo, ali pa se je nečesa ustrašil. Danes ob pol 12. pa je neznani zločinec odnesel trgovcu g Sirku listnico z 800 Din gotovine. Listnica je bila v suknji, ki je visela v veži domače hiše Orožniki so uvedli obsežne poizvedbe in preiskave, da bi izsledili predrzne zločince. Upati je, da bo preiskava uspešna. vozi se v višje razredu! O gneči v vlakih, neprijetni naredbi ge-' neralne direkcije državnih železnic In drugih takih zadevah Poleg birtašev ie napravila nedvomno rajboliše »kšefte« oreko velikonočnih praznikov železniška uprava Od sobote oa do včerai so bili vsi potniški vlaki ne samo nabito oolni amoak orenolni Le oolovic? ootnikov ie nrav za orav orišla na svoi račun to se nravi, da ie lahko za nošteno ola čani vozni 'istek tudi sedeli Druga o lo-vica ie morala nrebiti vožnio večmoma stoie in vrhu tega še v taki gneči da se šf sprevodniki niso zlahka orerili skrzi Zato se ni čuditi če so koratžneiš1 notni- 7IP7K 17 tr(>*;o(»i -n *r-" J't Tako ie nršel osuoli črnec na svobodo Utegnilo ie miniti no' leta. Odvetnik Fever ie bil že skoro nozabil na čudni orinetliai v sodni dvorani Toda kadar ie pogovor nanese' na razne svoievrst-nosti ameriškega iust;čnesra aDarata 'e Fever vselei omenil tudi gornii slučai Storil pa ie to na tak način, da se ie vsakdo moral preveriti, da ie niegov zaeovor omehčal sodnike in da ie le zasluea n'eeovega govorniškega daru. da ie bil ubogi črnec oproščen Polagoma se fe tei misli tako orivadil. da je tudi sam začel verovati v svoi govorniški talent ln ta vera mu ie dala toliko samozavesti in moči da ie v resnici napredoval. Nekega dne ie spet hitel z aktovko nod pazduho na sodišče Bil ie docela zaposlen s svoio afero v mislih ie obnavlial niene podrobnosti in oretehtaval svoie odgovore na nasnrohvkove ugovore. Nenadoma ga ie ttri glas zmotil v razmiš-liantu: »Halo. Chesfer!« ie začul klic nokrai sebe Pred niim je stal Američan irskeza tipa 7 gladko obritim obrazom in siniimi očmi k< so bile tako nenrodorne da ie bilo iz niih izraza moči sklepati na neumnost kakor na razumnost »Halo « ie odvrnil odvetnik. — »toda ia7 ii!sam Chester.< »Česa ne poveste!« se ie začudil Američan. »Sai ste vendar odvetnik?« mani nabiti drugi razred in deloma mani frekventirani orvi razred. Navadno so sprevodniki ob takih prilikah zatismli cči in tudi v prvem in drugem razredu brez ugovora oreščionili vozni listek za *1J razred Tokrat oa ko ie bilo takih neupravičenih ootnikov v prvem in drugem razredu vse polno ie generalna direkciia državnjb železnic kakor nalašč izdala odnosno obnovila naredbo da mora vsak Dotnik ki se vozi v višiern razredu kakor na -e plačal vozni listek brez izieme plačati dvoino karto za neupravičeni višii razred ne glede na to ali morda uživa v nižiem rarre^ kake ugodnosti Hočeš nočeš so morali sDrevodniki višie oovelie točno izvrševati ;n ie bilo zato -red vožnio sl^ati do.a tja prirejajo recitacijske večere ali oa igrajo drame modemih avtoriev Za naše prilike se nam vidi to nenavadno, ampak vendar ie res. da ie že marsikaka drama doživela svojo promilero v tem ali onem družabnem klubu, preden so lo vzela v program velika zledališča. Toda mnozo-ličnost in pestrost orozramov. ki iih zoje ti klubi, ie omogočila, da se ie v niihovi sveti tradicionalni sredi uznezdilo tndi mnogo klubov, sicer dostomeza imena, ali iako sumliiveza oorekla. ki nudiio Hudem one posebne užitke ki so v Londonu ore- In tam v dolgi vrsti je hrepenel tudi naš junak, da pogleda svojemu cesarskemu gospodu iz obličja v obličje. Vzravnan je bil kakor sveča, oči so mu štrlele iz jam, prijetno rdeče se mu je svetil obraz. Včasi se je malo, prav malo pozibal: za ta svečani trenutek se je bil okrepil z dvojno porcijo ruma. Poleg njega je stal ml^d poročnik. Bil je Madžar. Naš junak ga ni posebno mara/l. Mož je že vedel, zakaj ne. Približal se je cesar. Potrpin je drhtel kakor napet lok. Cesar je ogovoril poročnika . . Cesar: Na kateri fronti ste že bili? Poročnik: Na ruski, Veličanstvo! Tedaj se je zgodilo . Naš junak je udaril s petami, strumno salutiral in s hripavim glasom za vpil slavne besede: »Majestat, er liigt!« Bil je trenutek, ki bi se ga razveselili nesmrtni bogovi. Vsi so izgubili glavo. Tišina smrtna. Bledi obrazi! Debacle! Sirota poročnik oc je tresel ko trepetlika. Dva moža pa nista iz-gofcila prisotnosti duha: feldvebel Potrpin in Njegovo Veličanstvo. Prav milo je cesar pogledal zvestega vojšča- ka, prijazno ga ie nagovoril in — moža sta se sporazumela. V teku dogodkov ie postalo vse jasno. Poročnik je lagal Naj junak je plaval na krilih največje blaženosti in ko mu je cesar še dopust obljubil in roko podal — j* omagal pod bremenom nezaslišane sreče. Sesedel se je. Zlobneži so govorili, da od pijanosti. Tri dni ga niso iztreznili. Četrti dan ga je odpeljal vlak domovini naproti. Dve zelenki žlahtne tekočine sta mu delali druščino. Na Jesenicah je izstopil. Domače gore so ga pozdravljale. Velika noč v domovini! Kdo se ne bi raznežil? Neutegoma je stopil v restavracijo. Naročil je liter vina in pil. Naročil je drugega in še tretjega. Na steni pa je visela cesarjeva podoba. Naš junak ie bil vesel, naš junak je bil navdušen, lica so mu žarela in — kako ne bi: še četrtega je naročil, dvignil se je izza mize in ga zalučil v podobo na steni: »Na, cesar, še ti ga dej, jez ga mam že dost!« Konec? Prišli so orožniki, zgrabili moža in ga odpeljali. Še z besedico ni žugnil. Tako je proslavil Veliko noč gospod k uJi. feldvebel Potrpin. vrše vsako spomlad, lahko irdšno. da Angleži svoiega nalvečieza pesniškega zeafia časte skromneje kakor v mar sika teren« pokrajinskem gnezd« na Kontinenta. * Čeprav velika londonska dedai&ča. zlarti ona v centru mesta, ne oozoaJo finančnih neprilik iim vendar dela precejšnjo konkurenco film. ki ga gledališča onstran Kanala ne zleda>o nič mani oo strani, kakor naša v Evropi. Nikoli, tudi v dobah največjega procvita gledališke umetnosti, niso bila gledališča tako oolna. kakor so pomi kinematozraii zadnja leta. Mojstrovine ameriške in nemške filmske nrodtrkdio še vedno naiboli Privlačijo vse prijatelje in prijateljica kina. Jannmzs. Conrad Veidt, Vilma Banky in Charli Chaolin so filmske zvezde hi zvezdniki, ki bodo še dolge uživali nedeljene simpatije londonske pn-blfke. * Ni vse zlato, kar se sveti, nravi pregovor. Tudi na Angleškem ni vse tako leoo. kakor se vidi na orvi pogled: Država še sedai ni prebolela hude gospodarske krize, v katero jo je pahnila voma. Cenilo, da ie v vse! državi približno 2 miliiona brezposelnih in oa teh iih le 300 tisoč — večinoma manjših obrtnikov — v samem Londonu. V rudniških revirjih je beda zaradi brezposelnih iisočev in tisočev delavcev velikanska Danes se defavd ne bore toliko za zvišanie plač. kolikor za to. da vobče dobe delo in da si od delodajalca iznrosiio vsaj namižii eksistenčni minimum. Težk^ občutilo Angleži tudi vedno silneiša tmerišk« konkurenco zlasti v takih strokah, kjer rmela Anglija mnogo let tako rekoč monopol na svetovnih tržiščih. Da se olajša beda brezposelnih, ki si s samo državno podporo ne morejo mnozo pomagati so začela tudi mnoza dobrodelna društva zbirati denarne prispevke da oomoreio stra-dajočim družinam iz naihuiše stiske. V začetku teza leta so ta privatna društva nabrala že okroz 150 milijonov dinarjev za rudarske družne. Nadaline pomožne akcije bodo začele spomladi. AH bo moči la-tentno zosoodarsko krizo v orihodnjih mesecih vsai ublažiti, tega danes ne more še nibče povedati, a še mani oHiubiti. — CAm$o. American N. S. Cot>yrizM) >Gospod, ne pozabite na rože, ko se vrnete!« »Ponedeljek« št. 13 Torek 2. IV. 19» f/aroalou in* vsa, dopisa,. Učoit*s* malih* oglasov, jvposiah* MuOgLasnvod, ddck Jutra,' Jjubfjana,. VriJtriurna,Tat st. 2492. V J t, pruftOj IrifLa J* \jposla-tz, oba/uvn, t tuzrocUtm, sc C€s- ra, oglasi 14 prvobcuo Čdzovnu, ra-čust* pošbtd, Ura, tilruca Cjjuutl^asui,št 11842 XoIl, oglasi, ki-sluiujo u posrxxLouala^ in, tocijaL ha, /vcl/oma, obcuurloavsaka, bcs&da* pas-.— Najmanjši TJiosah Vin* 5--. Vnslojbijia* za* šifro Vuvj- _______, dini mesta »ojidni osebi. Naslov pove otjlasnj oddelek »Jutra«. 8765 Lepo, veliko sobo oddam v najem za pisarno aii modno delavnico. Naslov pov^ oglasni oddelek »Jutra«. " 8757 VMM, Stanovanje nbsf>ječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in pritiklin, t elektriko i a vodovodom v hiši oddam za maj. Naprav pove oglasni oddelek »Jatra«. ' S7S9 Auto-limuzina 6 Kiiindrov, 3^00 km, kakor nova, radi bolezni n-a-r/rodaj. Ponudbe pod šifro »Pontiac« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 8773 Odpadke od parketov, bukove in *r%«tcve, za kurjavo dobavlja _ po nizki ceni na dom V. Scagnetti, parna roga v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. S671 Posestvo obsegajoče hišo in gospodarsko poslopje, z živim in mrtvim inventarjem — vse v dobrem stanju, njive obsejane, lep vinograd, sa4onosnik in vsakovrstne hosie za poseko, vsega skuipa; okoli 50 johov naprodaj. Oddaljeno od postaje 1 l,2 ure. od e«rkve, šole, pošte in trgovine pa V- ure. Zelo lahki plačilni pogoji. Na pisma se ne odgovarja. Vsak resen kupec si naj pride posestvo «im ogledat. Pojasnila daje Martin Vodovnik, Sevnica ob Savi 46. 8294 Pohištvo dobro ohranjeno, 2 postelji z nočnim; omaricami, s ploščajoi, 2 vzmeti in otroško poeteJjico prodani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 87**1 Pletilni stroj št. 8 poceni prodam ter kupca naučim brezplačno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 876C Sladkega sena prodam 2 vagona po 140 Din, vagon polsladkega po 120 Din 100 kg. Prešano, franko vagon Slovenjgra-dee naloženo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8754 Smrekovih sadik 10—30 em prodam več tisoč komadov po 160 Din 1000 kosov nakladalna postaja Vrhnika Pošiljam samo proti povzetju — I. Stular, Vrhnika. 8752 Francoščino in nemščino poučujem. Grem tudi na dom aLi izprehod. Pismene ponudbe pod »Učiteljica« na oglasni oddelek »Jutra« 8643 Oblastveno k-oncesijonirana šoferska šola L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljana, Bleiweisova o. št. 52 Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 2. aprila. 8776 Nemščino angleščino, francoščino in italijanščino ter klavir poučuje dipl. učiteljica v Kolodvorski ulici štev. 11, pritličje. 8770 Trg. vajenca sprejme večja trgovina z manufakturo, železnino in Prirezovalca (Herrichter), izprašanega. strokovno izobraženega za izdelovanje finih in navadnih gornjih delov za čevlje, sprejmemo. — Nastopi se lahko takoj, plača po sposobnoti 300 — 350 Din tedensko. Prednost imajo trezni in zanesljivi ljudje. Pismene ponudbe od 5. do 10. aprila. — Ručna industrija čevljev S. Golit, Banija Kariovec. 8781 IWL Mizar, pomočnika dobro izurjenega sprejme takoj Josip Vengar, mizarstvo, Javornik. 8745 Mizarje za tovorne vozov*. sprejme Fabrika vagona u Smed. Palanei. Ponudb« je poslati do 15. »T>rila 1929. 8746 Sirar z večletno prakso, dobi službo v večii mlekarni. Reflsktira se le na dobro moč. Pojasnila daje Fr. Jesenovec — mlekarna L. specerijo v manjšem mo Modly, Končanica. Hrvat-stu na deželi Pogoj vsaj I ^a. S757 2 razreda meščanske šole | » -- in ne nad 15 let starosti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovski vajenec«. 8755 Učenca poštenih staršev ki ima veselje do trgovine tn ki je krepak, vsaj 15 let star sprejme takoj v učenje Stanko Lenarčič trgovina •i mešanim blagom v Novi vasi pri Rakeku 8450 Šivilj, učenka bi rada nadaljevala še 1 leto učno dobo g vso osfcr bo v hiši. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3738 Podzastopnike za poedine kraje tli krajevne za večja mesta v vsej državi, za koristne predmete sprejme Josip Prokop, Zagreb, B cesta 17 Prodaja trgovcem ali di- E Prijetne praznike. Čeravno pozabljen. Te ljubim. Tvoj M. 877» Izvrstna in zanesljiva pomoč Dvignite pi oddelku »J' značko. itmo v oglas, utta« ooJ isto 8744 Vrhniško zid. opeko ima v zalogi po tvornišld ceni Jakob Goli. Trnovski pristan 22. 7584 Razno pohištvo in jedilna soba naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«. 8638 Kabinet oddam za 80 Din. Naslov v ogla-nem oddelku Jutra Za naslove 1 vrtalni stroj (Seul enbotam ase ha e) do 20 ram, rabljen, v dobrem stanju, za pogon, se Ponudbe na ogl. odd. Jirtra pod »Kaplm taioj«. 8742 Poltovorni avto znamke Laurin Klemeni, v dobrem porab-nem stanju, se proda ra ceno 5000 Din. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 8743 Zanesljivega obrtnika ki bi oskrboval moje stanovanje v poletnih mesecih, ko bom na Ietorišču, sprejmem taj oj. Uslužbenci Me«tne zastavljalnice imajo prednost. Ponudbe pod »Noblesa« ca uprav-ništvo. 30 Trgovce z gramofoni in ploščami katerim je na tam. da so točno postrežem t dobrim blagom, vabimo, da ei ogledajo našo asortirano zalogo »Gramofon«, A. Raeberger, Šivalni stroji SINGER« ZA HIŠNO UPORABO IN VSE OBRTNE DELAVNICE SO ZNANI KOT NAJBOLJŠI NA SVETU Prodaja oz tedenske io mesečne obroke. Brezplačni pouk vezenja. Jamstvo 15 !et. BOURNE IN CO., NEW-YORK Podružnica za Slovenijo Ljubljana, Šelenburgova ulica 3 TRGOVINE: Ljubljana, Šelenburgova ulica 3, Kranj, Novo mesto, Kočevje, Celje, Ptuj, Žalec, B rečice, Ma- • rtbor, Slovenj gradeč in Murska Sobota. I g ........................................ i V) •S >o ■3 S I B* £ »a a h C ft< Originalno )U90&anar~patenr~moko ^ proizvajajo jedino ZJEDINJENi PAROMLINI D.D. BJELOVAR VARUJTE SE IMENUSL1CHHH POTVORB / oddam Mlin najem Ponudbe Poslovodja j na oglasni oddelek »Jutra« j velikega trgovskega_ j«od- rektno odjemalcem. 8753 Ljubljana, Begonia hybdrida gloiiaa bybrida. gladiole. montbretia, iris germanica, amaryllis, eanna indica, anemone, tuberoze, Gomolje nudi Sever & Komp., pod šifro narju«. »Dobrem mli-8747 Terovesa olja za inpregniranj«, lesa ima v ialogi po Din 3 kg Mihael Kavči8. Zg SiŠka 125 8760 Telefon 2297. jetja, z gotovino, zei: znanja « nremožno damo od 27—35 let, v 6vrbo takojšnje ženitve. — Prednost imajo samostojne, primerno izobražene posestnice. Ponudbe b sliko na oglas, odelek »Jutra« pod šifro »Athoe«. 8307 8763 Autobus IS—20sedežen, popolnoma renoviran. znamk« Torino-Fiat prodam aii zamenjam za manjšega. — Limuzina šestsedežna, znamke Italia, v popolnoma porabnem in dobrem stanja naprodaj po nizkj ceni. — Tračna žaga kovane konstrukcije, močna, po zelo nizki ceni prodam ali zamenjam z-a pohištvo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S740 Tovorni auto znamke »Bflssing«, triton-ski. renoviran, po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra« S741 HIŠNI POSESTNIKI! Lepe vrtove iti dvorišča boste - imeli le. ako jih posujete z dofomStnlin Deskoai. ii OSTIMTIČ ABJEM ter lastnikom prostorov za balinanje priporočam droben pesek, ki se pc parkrattiem valanju s t rdi v gladko ploskev. — Nadailje pršporočam vsem SADBENIKOM da ga uporabljajo kot gradbeni mats-rijal, zlasti za fasade, ka j« priznano najboljši. Na žef5o ga tudi presedem v poljubno debelino. — Dostavim ga na dom oziroma na gradbeni prostor K. VODNIK, Podutik št. 25, p. LJubljana 7. Naročila sprejema tudi »Jeklo«, trgovina z železnino, Stari trg. Ljubljana. Strugar ali ključavničar obenem tudi soter, dobi takoj mesto. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8523 Kuharico pridno v delu in vestno, z dobrimi spričevali, sprejmem na deželo za dobro meščansko kuho. — Služba stalna pri dobri plači in lepem ravnanju. — Nastop citnprej. Ponudbe na naslov Maca Jakil, Krmelj, Dolenjsko. 8613 Spretno prodajalko veizirano v trgovini pre kajene-ga mesnega blaga sprejmem. Prednost imajo prodajalke brez bubi glavice. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez bubi glavice«. 7841 Josipa Šribar, roj. Lončar javlja v svojem in v imenu svoje hčerke Smiljke Šribar vsem rojakom in prijateljem turno vest, da je njihov nenadomestljivi in dobri saj)rog, odnosno oče Pravkar izšlo I Založba Luč v Ljubljani jc izdala p-rvo knjigo velike povesti lin rti ii Bf*!»ek Spisal Ivan Podržaj Knjiga vsebuje povest življenja, ponižanega in cam-močenega z grehom človeka, ki ne sme biti oče, čigar krivda pa ne more izkoreniniti življenja njegovemu sinu, kajti zakoni Prirode so močnejši od človeških postav in blodenj. Lepo opremljena knjiga obsega 120 strani in stane samo 20 Din. Kdor naroči knjigo na spodnjem odrezku in pošlje istočasno denar, dobi knjigo poštnine prosto. (Odrezek nalerite na dopisnico!) jldne, po kratki težki bolezni, previden s v 52. ietu življenja Izdihnil svojo plemenito gospodarski upravitelj na posestvu gospe Anke grofice Jela čič v Novih Dvorih dne 29. marca 1929 or svetotajstvi umirajoči! dušo. Truplo dragega pokojnika bo prepeljano dne 1. aprila t. 1. ob 9. uri iz bolnice usmiljenih sester v Zagrebu k večnemu počitku v Sv. Pavel pri Preboldu v Savinjski dolini. Zadušnice se bodo vršile v rupni cerkvi Sv. Pavla pri Preboldu dne 2. aprila t. L ob 8. uri zjutraj. Dobri Jerus bodi mu roilostljiv! V Zagrebu, 30. marca 1929. Ta ugodnost velja samo za posameznike in le za naro-tekom 10 dni. čila ZALOŽBA LUČ v Ljubljani Poštni predal št. V. ODREZEK- Podpisani pošiljam 20 Din za knjigo * Martin Brhek«, ki nai se mi pošlje poštnine prosto. Ime: Bivališče: Ulica: i Pošta: 4273-P Ferdinand Čerznak, nadgeometr v. v. oznamuje imenom svym a j m en srn svych deti, že se Všemohoucimu zalibilo povolati k Sobe naši predrahou, šlechetnou že-nu, matiku a babičku, pani Teklo Čermakovou Odešla od nas na vždy na velikonočni pondeli 1. t. m. o 3 hodine ranni. Pohfeb se kona v utery 2. t. m. o 4. hod. odpoledni z Gorupcve ulice 4. Prosžme o tichou. upfmnou vzpo- minku. Rodiny: Čermakova, Svetelova a Luckmannova. Lubian, 1. IV. 1929. Ferdinand Čermak, nadgeometer v p., naznanja v svojem imenu in v imenu svojih otrok, da je Vsearo-gočni poklical k Sebi našo predrago, plemenito soprogo, mater in babičko, gospo Teklo Čermakovo Odšla je od nas na velikonočni ponedeljek 1. t. m. ob 3. uri zjutraj. Pogreb se vrši v torek, 2. t. ra. ob 4. uri popoldne iz Gorupove ulico 4. Prosimo za tih in iskren spomin. Rodbine: Čermakova, Svetelova in Luckmannova. V LJubljani, i. IV. 1929. eg. pos, in gospodarska zadruga z, z« ¥ Lili -odeljuje vsakovrstne kredite, eskomtira menice, inkasira ro^ep«d zelo ugodnimi pog^o Izdaja za konzocij »Jutra® Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezer še k; vsi v Ljubljani.