#
postoji. “Èudovito je biti v
tišini,” razberem v grafizmu
na eni izmed slik. Tudi na
drugih opazim fragmente
poezije, filozofskih misli, `iv-
ljenskih resnic, molitev ipd.
Kakšno radost prinaša umet-
nici medij, preko katerega se
izra`a, — “zapisi duše” kar
vrejo iz nje! Po likovni govo-
rici so enotni, slogovno pre-
poznavni, igrivi, pa vendar
oblikovano “preudarni” ter,
kar se naslovov tièe, sproèil-
no zavezujoèi. Èetudi se Ire-
na @u`ek ne navdihuje v na-
ravi, svoje slike veèinoma
posveti prav njej ali pa jim
poišèe razpolo`enju ustrezen
naslov. Njena dela so iskrivo
iskrena, pretoèna, ritmièna,
melodièna in temperament-
na. Èutiti je, da izhajajo iz
nekega drugega èasa, sicer is-
tega po štetju, zavezanega
slovenkemu jeziku in tradi-
ciji, v stiku s kulturo matiè-
ne de`ele, pa vendar v prime-
`u `ivljenskega sloga Ju`ne
Amerike, pre`etega z zgodo-
vino prostora, arializmom, s
tradicijo, umetnostjo in kul-
turno dedišèino.
Obèutljivost za poetiko
poteze, barve, besede, zvoè-
nosti svetlobe in temine ter
neobremenjenost s sodobni-
mi trendi vodijo mlado sli-
karko na komaj zaèeti, a `e
zelo plodni ustvarjalni poti
med Buenos Airesom, Bari-
lochami in Ljubljano.
G "*
%
Nemajhno pozornost slo-
venske in italijanske javnosti je
pritegnila odloèitev italijanske-
ga parlamenta, da posveti 10.
februar spominu zloèinom Ti-
tove vojske nad italijansko po-
pulacijo v obmorskih predelih
severovzhodnega Jadrana. Še
veèjo pozornost pa je pritegnil
(po svojem bistvu propagand-
ni) film »Srce v breznu« (Il
cuore nel pozzo), ki ga je ita-
lijanska televizija pripravila za
obele`enje tega dogodka in ki
je bil prviè predvajan na itali-
janski nacionalki 7. in 8. fe-
bruarja 2005. Vredno se mi
zdi spregovoriti o tej debati še
posebej zato, ker, kakor bi rad
pokazal, razodeva neko usodno
zgodovinsko ujetost, ki ni le
ujetost trenutnega stanja raz-
voja slovenskega ali italijanske-
ga duha, paè pa evropske zave-
sti nasploh.
Debato bi bilo mo`no pov-
zeti v sledeèih bistvenih toèkah:
1. Italijanska argumentacija
desnièarskega porekla, ki jo
omenjeni film prozorno
povzema, oèita »Slovanom«
(»Slavi«, mišljeni smo najbr`
prete`no Slovenci in Hrva-
ti), da smo v mesecih okrog
konca druge svetovne vojne
izvajali etnièno èistko nad
Italijani na obmoèjih Istre
D!
D
	3	

	3 3
I#	
	EJ"	

	3
in Dalmacije, da bi tako
»slovanizirali« omenjena (si-
cer domnevno izvorno ita-
lijanska) podroèja. Pri tem
misli seveda na nasilje, ki ga
je izvajala Titova vojska na
omenjenih podroèjih.
2. Argumentacija slovenske
javnosti se pred navedenimi
stališèi brani predvsem
vkljuèujoè povojno nasilje
Titove vojske nad Italijani v
širši kontekst, t.j. v kontekst
predhodnega in nam Slo-
vencem splošno znanega ge-
nocidnega ravnanja italijan-
skih oblasti do Slovencev in
Hrvatov v t.i. Julijski kraji-
ni, t.j. na Primorskem (ka-
sneje tudi na Kranjskem), v
èasu od konca prve svetovne
vojne do konca druge svetov-
ne vojne. V tem smislu je
seveda treba razumeti ravna-
nje Titovih partizanov kot
posledico, ki ima svoj vzrok
v predhodnem italijanskem
nasilju.
Oèitno je, da je tako za-
stavljena debata pripeljala do
mrtve toèke, v negiben in ne-
rodoviten polo`aj, ki je primer-
ljiv medsebojnemu zmerjanju
dveh zloèincev. To dejstvo pri-
de na poseben naèin do izraza
v šibkosti argumentov naše,
slovenske strani: dejstvo, da so
italijanski fašisti zagrešili nad
slovenskim narodom celo vrsto
zloèinov, ne more opravièiti iz-
vensodnega obraèunavanja z
le-temi, oz. z njihovimi itali-
janskimi simpatizerji. S tem ko
torej skušamo kontekstualizi-
rati dogajanje v zvezi s fojbami,
	




tega dogajanja ne moremo
upravièiti. Lahko samo poka-
`emo, da so bili Italijani pred
vojno prav taki zloèinci kot mi
po njej, vendar na tak naèin os-
taja nad našim narodom še ved-
no upravièena italijanska ob-
sodba za storjeni zloèin. Teht-
nega zagovora pred to obsod-
bo ni slišati od nikoder v na-
šem javnem prostoru.
Takšnega zagovora pa ni sli-
šati predvsem zaradi temeljnega
in usodnega strinjanja med slo-
vensko »uradno« in italijansko
desnièarsko stranjo. Strinjanje
je zaslediti v toèki, kjer tako eni
kot drugi pristajajo na bolj ali
manj popolno identifikacijo
med slovenskim narodom in
komunistièno vodeno Osvobo-
dilno fronto. Samo na tej osno-
vi je mogoèe trditi, kakor to po-
èenja sedanja italijanska jav-
nost, da je po svojem bistvu
ideološka, razredna èistka ko-
munistiène partije (katere po-
reklo simbolizira izrazita rdeèa
zvezda podpolkovnika Novaka
v filmu) istovetna z etnièno èist-
ko, z genocidom. Samo na os-
novi tihega pristajanja na sin-
tagmo, da je slovenski narod v
resnici narod-proletarec, lahko
italijanski desnièarji preinter-
pretirajo logiko razrednega boja
v logiko medetniènega konflik-
ta. To izenaèevanje pa pred-
stavlja enega izmed temeljev
kardeljevske komunistiène pro-
pagande, ki ga naše veèinsko
javno mnenje, pod vplivom
temeljite petdesetletne indok-
trinacije, še vedno nekritièno
jemlje za svoje in zato veselo
pritrjuje italijanski strani: da,
prav imate, ni šlo pri fojbah
predvsem za ideološko èistko,
šlo je za boj slovenskega naro-
da proti italijanskemu, šlo je
za genocid, ki pa ima svoje raz-
loge, èe pogledamo celoten
zgodovinski kontekst.
Da je šlo pri besnenju Tito-
ve armade na omenjenih prede-
lih za v bistvu ideološko nasilje
in ne za genocid, je jasno `e na
osnovi dejstva, da niso vsi Ita-
lijani be`ali pred komunistiè-
nim nasiljem. Be`ali so le ne-
komunisti (še bolj pa fašisti).
Le oni so bili tarèe likvidacij.
Drugaèe bi ne bilo veè nobene-
ga Italijana v Sloveniji in niti na
Hrvaškem. Ostalo pa jih je veè
tisoè in le-ti so veèinoma levi-
èarsko usmerjeni, kakor smemo
upravièeno soditi po njihovih
politiènih predstavnikih.
Italo-fašistièno »poslovanje-
nje« komunistiènega nasilja
ima tudi zanimiv uèinek abso-
lucije komunizma od svoje zlo-
èinskosti, ki naj bi ne bila ko-
munizmu notranja, nujna
lastnost, ki sledi iz samih Mar-
xovih spisov, paè pa zunanja
pritika, ki sledi le iz slovanske
uporabe Marxove ideologije.
Tu italijanski fašizem zanikuje
(domnevno) naèelnost svojega
lastnega antikomunizma.
Slovenska komunistièna in
italijanska fašistièna propa-
ganda si torej (ob problema-
tiki fojb) segata v roko: toda
ne v znamenju sprave med na-
rodoma, paè pa v znamenju
netenja novega in nevarnega
sovraštva, ter v znamenju pri-
dobivanja moèi na politiè-
nem prizorišèu. Ta prikrit
(toda zelo uèinkujoè) kolabo-
racionizem med totalitarnima
ideologijama, ki spominja na
Mussolinijevo socialistièno
poreklo ter na duh pakta Rib-
bentrop-Molotov, je potreb-
no razkrinkati in preseèi.
Dokler bo slovenska jav-
nost pristajala na dojemanje
OF, ki jo prikazuje kot legi-
timno nosilko slovenske na-
rodne usode v obdobju 1941-
45, bo italo-fašistièno izenaèe-
vanje Slovenca in komunista v
zloglasni formuli »slavo-comu-
nista« imelo zadostno te`o za
`elen propagandni uèinek.
Do takrat tudi uèinkovit zago-
vor slovenskega naroda pred
italijanskimi desnièarskimi ob-
to`bami ne bo mogoè. Šele te-
daj, ko bo slovenska javnost
obsodila komunizem in njego-
vo partijo ter po njej vodeno
OF kot v temelju zloèinsko or-
ganizacijo, ki je hotela z nasi-
ljem iztrebiti vse nekomunistiè-
ne elemente na svojem po-
droèju delovanja, bo mogoèe
tudi v vsem miru pokazati na
fojbe kot na enega izmed ne-
štetih primerov komunistiène-
ga ideološkega in ne etniènega
nasilja. Šele tedaj bo mogoèe
pokazati, da fojbe in trpljenje
Italijanov iz Istre in Dalmacije
niso posledice narodnega besa
Slovanov, paè pa posledice
hladnega revolucionarnega ra-
èuna komunistiènega vodstva.
Šele tedaj bo mogoèe pokazati,
da je to, kar se ka`e kot etniè-
na èistka, v resnici ideološka
%
% #
èistka, ki se v nièemer bistve-
nem ne razlikuje od dogajanja
v Koèevskem Rogu in Tehar-
jah v spomladanskih in polet-
nih mesecih leta 1945. Šele te-
daj bo torej mogoèe pokazati
na nedol`nost slovenskega na-
roda kot takega in na velikan-
sko krivdo komunistiène ide-
ologije in njenih nosilcev.
Tedaj se bo odprla mo`nost
za resnièno spravo med sloven-
skim in italijanskim narodom,
saj obsodba komunistiène ideo-
logije ne bi bila iskrena, èe se
ne bi povezala z obsodbo vseh
totalitarnih in v temelju zloèin-
skih ideologij 20. stoletja, torej
vkljuèno s fašizmom. Obsoditi
je potrebno avtoritarnost kot
tako, zaradi njenega temeljnega
odrekanja dostojanstva in svo-
bode èloveku, v kateri korenini
njeno (samo)unièevalno, revo-
lucionarno bistvo. Ko bosta to-
rej Slovenec in Italijan obsodila
totalitarizem kot tak, ko si bo-
sta torej skupaj pod spomeni-
kom radikalne in brezkompro-
misne obsodbe vseh totalitar-
nih ideologij in zmage demo-
kracije segla v roko, šele tedaj
se bo debata o fojbah premak-
nila iz mrtve toèke.
To seveda ni samo prob-
lem Slovenca in Italijana. Ce-
lotna Evropa dolguje krvi brez-
številnih `rtev nepreklicno in
popolno obsodbo vseh treh
velikih totalitarnih gibanj 20.
stoletja. Dokler komunizem
in fašizem ne bosta do`ivela
svojega (vsaj simbolnega, toda
odloènega) Nüremberga, ki se
`e napoveduje v zahtevah bolj
osvešèenih poslancev evropske-
ga parlamenta, vse do tedaj se
bo Evropa nahajala v tisti isti
mrtvi poziciji duhovnega raz-
voja, v kateri se nahaja italijan-
sko-slovenski razgovor o foj-
bah. Vse do tedaj bo Evropa
tièala v nevidnem prime`u
ideologij nasilja in nestrpnosti,
ki jo bodo trgale narazen (v
obliki porajajoèih se radikalnih
neonacionalizmov) in ji jemale
smerokaz jasnih naèel in vred-
not (v obliki neomarksistiène-
ga relativizma, ki se odeva v
prikupen plašè t.i. postmoder-
ne kulture). Vse do tedaj bo
Evropa nerelevanten dejavnik
na svetovnozgodovinski ravni.
A/	;	
%
		








 
 

 
 
 



 
 



 
!

"#
$%"&'''(
)!#
 	)

*+
Imam status študenta (obkro•i):     DA    NE