Pravljica, katere vsebina je burila duhove
7
O učencu, ki je mislil s svojo glavo
Toje pravljica, ki se začenja tako kot vse prave pravljice. Nekoč je nekje za devetimi gorami in devetimi vodami bila vas, v kateri so vaščani živeli v so-žitju in zadovoljstvu. Kmetje so pridno obdelovali zemljo, majhni otroci so se igrali, večji pa so hodili v šolo, kjer so se učili mnoge zanimive reči. Učitelji so jih spraševali, jim dajali ocene in zanje zahtevali, da jim učenci povedo snov tako, kakor so jih učili.
Vse je bilo lepo in prav, dokler... Nekega dneje učiteljica dala za šolsko nalogo učencem, naj opišejo svojo vas. In so pisali: ta o zemlji, drugi o ču-doviti naravi, tretji o slogi v vasi, eden pa je pisal o tem, da je vas zastarela, da ne gre v korak z razvojem ostalih vasi, da večji kmetje izkpriščajo manj-še, da so cene pridelkov oderuške. In ko je učiteljica prinesla popravljene spise nazaj, je dobil slednji negativno oceno, saj se o tem, karje učenec za-pisal, v šoli niso učili, učenec pa ima glavo za to, da posluša učitelja in ne za to, da z njo misli.
In bi bilo vse lepo in prav, če za ta nesrečni spis ne bi zvedeli vodilni vaš-čani na nekem pomembnem srečanju in dvignili vik in krik. O tem so govorili po vseh vogalih, vaških gostilnah, celo vaški časopisi so temu namenjali prve strani. Prišlo je celo tako daleč, da je grozilo, da se bo vas razcepila na dva tabora, če ne bi takrat odločno nasto-pila glavna učiteljica šole, kije razložila vaščanom, da se je ubogemu učencu odsilnega učenjavglavimalozmešalo in je zato pisal take bedarije, ki pa, jasno, niso resnične. Tako se je vsa stvar pomirila in so zopet vsi živeli v sreči in veselju do konca svojih dni.
P. S.: Vsaka podobnost s primerom nekega spisa in učenca na ŽEKŠ je, jasno, povsemmH^Jčna!
:                Vilma Prezelj