List 33.
Zakaj v nekterih krajih nočejo
županov voliti?
Slišali in brali smo, da so že v mnogih krajih naše dežele nove župane in odbornike volili, ali malo jih je še proti celimu številu. Kakor se pri vsaki novi napravi krive misli slišijo, tako se tudi pri teh opravilih godi, da te volitve tu in tam zastajajo, Zvedili smo, da nekteri širokoustni preroki in sleparji pravijo, da zato, ker novo izvoljeni župani, svetovavci in odborniki v cerkvi prisegajo, jih bo gosposka potem tako perkvintala, de bojo čez kaj časa mogli privoliti v vse stare naprave, da bo vse na staro nazaj prišlo, desetina, tlaka i. t. d.
Take ostudne sklepe in neumne misli moramo očitno grajati. Zna biti, da je kaj tacih mož tudi v naši deželi , kteri rakovo pot jezdijo in le po   starim zdihujejo
--------ali njih   želje  se  ne   bojo  nikdar  več   spolnile,
ker nam je beseda Cesarjeva gotov porok nove vstav-ne vlade. Da se pa vstavna vlada zgotovi, se mora prava podlaga postaviti, in ta je prosta srenja ali soseska. Pred letam 1848 so bile soseske tako otve-zane, da se niso mogle drugač gibati, kakor jim je bilo od gosposke pripušeno; za vsako stvarico so mogle višjiga dovoljenja prositi in svoje župane niso one same, ampak gosposke so jih volile. Zdaj bo to drugač; nove županije bojo imele pravice svoje zadeve samostojno poskerbeti? s svojim premoženjem lastno gospodariti, in
—   138   -
tudi* nekaj takih opravil spolnovati, ktere so do zdaj le politiške gosposke poskerbele, namreč: ženitve dovoliti, pose dajati i. t. d. Da bi se pa take dela le možem izročile, do kterih ima ljudstvo zaupanje, je dovoljeno , de jih ljudje sami izvolijo. Take volitve se tedaj zdaj pričenjajo, in tisti, ki jim je nasproti, pokaže, da je še tako neveden in slab, de preramnic potrebuje, kakor otroče, ktero še samo hoditi ne more. Morebiti se kterimu pravice novih županij premajhne ali pa clo težavne zde! Pomislite, de vsaka reč le iz majhniga semena zraste. Kako majhno je želodovo zer-no, vonder le zraste iz njega krast, kteri barkam in bartonam za podlago služi!
Da pa novo izvoljeni župani in županijski sveto-vavci v cerkvi persegajo, naj nam bo to za poroštvo, da današno vladarstvo prisego v božji veži več ceni, kakor v drugih posvetnih hišah. V starim testamentu so prisegali na sveto pismo stariga zakona, in še dandanašnji Hebrajci prisegujejo na tretje bukve Mozesa ^Leviticum". Mi pa, kteri smo Kristusovi ve'ri udani, mi bi ne hotli prisegati v ravno tisti božji veži, v kteri nam duhovni pastirji njegove svete nauke razlagajo?! Kako to pride, de bi cerkve, kterih veliko število v naši deželi spričuje od pobožniga duha njenih prebivav-cov, ravno zdaj zaupanje zgubile in da bi opravila v njih storjene, ravno zdaj zavoljo tega manj cenjene bile?
Od druge strani smo slišali drug zaderžek. Ne-kteri pravijo, de te volitve ne morajo nič prida biti, zato, ker v Ljubljani še niso novih svetovavcov in odbornikov volili. Ljubljana je velika soseska, in ne morejo se volivci tako hitro v postavne rede djati, kakor v majhnih soseskah po deželi. Zdaj pa, kakor slišimo, je že vse pripravljeno, in če tega čakate, ne boste  dolgo čakali.                                              Ambrož.
Ravno smo se namenili v ti zadevi, nad ktero se nismo dosti prečuditi zamogli, nektere besede pisati, ko nam je g. Ambrož pričijočo razjasnjenje podal, ktero razodene očitno nespamet tistih, ki se volitvi županov zoperstavljajo. Slišali smo clo, de sem ter tje clo žene svoje može na vso moč strahujejo, do no smejo volit iti. Strašna slepota, če se clo ženske v take reči vtikujejo, ktere kuhinsko vednost dosti presežejo.— Gosp. Ambroževimu krepkimu razjasnjenju pristavimo pa — namesti več druzih — še lep govor g. fajmoštra Arkota, ko je Vodiska županija volila, in ki kaže namembo cerkveniga opravila. G. Arkotov govor se takole glasi:
Nagovor pred prisego.
;,V adventu bo že 24 let, kar sim jez vaš duhovni pastir, torej lahko veste, de mi je vsa Vodiška fara dobro znana. Jez ne poznam le samo po zunajnim temuč zlo ludi po znotrajnim vse ljudi, torej tudi vse može naše fare; in za to se mi pa tudi iz serca dobro zdi, de ste vi možje, vi predstojniki, vi svetovavci, in vsi drugi odborniki za očete in oskerbnike naše srenje, ktera vso našo faro obseže, izvoljeni, ker je izvolitev clo iz mojiga serca vzeta, in ker bi bil jez, če bi bila volitev meni samimu prepušena, veči del vse vas izvolil.
Ker tedaj jez in vsa naša srenja na vas toliko zidamo, si bote pa tudi vi po svoji moči prizadevali dolžnosti izpolnovati, ki jih danes tukej v pričo Boga, v pričo našiga visoko spoštovaniga žlahtniga gospoda okrajniga poglavarja in vpričo keršanske soseske prevzamete.
Vi, kteri ste od odbornikov za predstojništvo izvoljeni, bote zdaj prisegli, ne za to, kakor de bi mi nad vašim moštvam, nad vašim poštenjem kak dvom (cvibel) imeli, temuč ker postava tako zapoveduje; in pa de bi bili vi po tej prisegi  še bolj za svojo  službo
spodbodeni in vneti, in še bolj prepričani, kako imenitno in tudi sveto nalogo danes za 3 leta na-se vzamete. Dozdaj so župani in soseskini možje sicer tudi prisegali, pa to se je le posebezno, le v pisarnicah, in samo v pričo kantonskiga komisarja zgodilo; drugi ljudje še veči del niso vedili, de imajo soseskini možje kako prisego; in pa reči se mora, de dozdajni soseskini možje niso nič kaj spoštovani bili, in pa sej tudi niso imeli nobene take oblasti in moči. Zdaj je vse drugač; vas ni izvolila gosposka, temuč vi ste izvoljeni od svojih sosedov, od vsih bolj veljavnih udov Vo-diške srenje; vi ne bote prisegli v kakim kotu, ne v pisarnici, temuč tukej v svoji farni cerkvi; prisegli bote zdej, ko ste s sv. rešnjim telesam blagoslov prejeli; prisegli bote v pričo živiga Boga^ ki se tukej vtaber-nakeljnu znajde; prisegli bote na masne bukve in sv. Evangeli, po kterim nas bo božji sodnik enkrat vse sodil. Možje! vaše dolžnosti so velike, veči kakor so bile dozdajnih županov in soseskinih mož; srenjska postava vas v nekterih rečeh bolj pooblasti kakor so po-pred kantonske gosposke pooblastene bile; zatorej zdej vsaki svoje serce h Bogu povzdignite, de bote svojo prisego v božjo čast izrekli in de vam bo gospod Bog svojo pomoč dodelil, brez kteriga je tako vse naše prizadevanje nič.
Pristopite zdej nar popred vi predstojnik, vzdignite perve 3 perste desne roke gori in za menoj tako prisežite: —
Zdaj pristopite 1. svetovavec—. Tako 3., 3. in 4.
Nagovor po prisegi. Možje! po zdaj storjeni prisegi je vaša služba tudi pred Bogam posvečena. Naj vam bo vse 3 leta vedno pred očmi, v kaj ste se z današnjo prisego zavezali. Blagor cele srenje naj vam bo bolj kakor vaš lastni pri sercu, zakaj če vi pri svojim domačim gospodarstvu kaj v stran zavozite le sama vaša hiša terpi, če bi pri srenjskim gospodarstvu kaj narobe, ali kaj po krivici naredili , bi bila to škoda za vso srenjo, vi bi si kletov vse srenje na glavo obesili, in si svojo vest sptujimi grehi obložili. Bodite torej pošteni in pravični; v tem, kar za dobro in koristno spoznate, bodite nepremakljivi; pravice »e der-žite, in potlej se nobeniga no bojte. Nikar na človeško zamiro ne porajtajte, ker to je gotovo, de vsim vstre-gli ne bote; in Bog obvari, de bi vi kaj taciga iskali; le to, kar veste, de je za vso srenjo koristno, kar vam bojo srenjske in deržavljanske postave nakladale, to storite, to izpolnujte. Ali de vas z besedami sv. pisma opominjam: ;,Bratje! kar je resnično, sveto in ljubeznjivo, karkoli je dobriga imena, kar h čednosti in k hvale vrednimu poduku pelje, to naj vam bo v mislih." Filip. 4, 8.
Kakor pa jez iz serca želim, de bi bili vi in vsa naša srenja zvesti podložni našiga svetliga cesarja in od njega postavljenim vradam, ravno tako želim, de bi bili tudi dobri kristjani, de bi dali cesarju, kar je ce-earjeviga, pa tudi Bogu kar je božjiga, Torej možje! naj bo tudi to vaša skerb, de bote nas duhovske pastirje v naši službi podpirali, de bote našo faro pohujšanja varovali, samopašneže krotili, ponočnjake uganjali, čez kerčme culi, de pijancam, zapravljivcam, po-tegnjačam in tatem ne bojo dajale potuhe; čujte ali postavite čuvaje čez polje, čez gojzde ali zavoij ognja. Morde bi bilo bolje, de bi zavoij ognja v vsaki veči vasi čuvaja postavili, kakor de sami ponočne straže deržite, ker se pri tem tudi marsikaka nerodnost zgodi, ker se per tem fantini okoli vlačiti in pijancvati navadijo. Z eno besedo: »Skerbite de bo naša srenja imela dobro ime pred Bogam in pred ljudmi. — Če bo kterikrat veči pomoči potreba kako nerodnost, kako hudobijo vstaviti, se bote na c.k. okrajno poglavarstvo obernili, in gotovo vam pomoč ne bo odrečena.
—   139   —
Poslednjič se obernem še k vam, naš visoko spoštovani, blagorodni gospod, okrajni poglavar! Jez in vsa naša srenja vas zahvalimo za vašo posebno veliko skerb pri sostavljanju srenj in volitvi srenjskih pred-stojništev. Vi ste koj od začetka, ko smo pod vašo okrajno prišli, na našo faro svoje oko blagovoljno ober-nili, in nam zdaj tudi še to milost kazali, de ste sami k naši volitvi prišli, in še pri prisegi ostali. Naj vam bo zato lepa hvala, in bodite prepričani, in tudi viso-kimu c. k. deželnimu poglavarstvu na znanje dajte, de Vodiška srenja utegne biti ena nar bolj zvestih in pokornih srenj svojimu preljubimu Cesarju in od njega postavljenim vradnijam. Bog ga ohrani, našiga ljubljeniga Cesarja Franca Jožefa I. in vso njegovo rodbino. Bog daj mir in pokoj po vsih okrajnih našiga velikiga cesarstva. Z Bogam smo začeli, de bi le z Bogam vedno ravnali, in se tako — njegoviga svetiga blagoslova vredne delali.    Amen."