OBČINA LJUBUANA-ŠIŠKA SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO Štev.: 6/10-2-72/86 Datum: 14. 8. 1987 PRIKAZ ODLOKOV, Kl JIH JE SPREJELA SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA 1. Splošno Občina je z usttavo opredeljena kot samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na oblast in samoupravlja-nju delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi. V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe ter uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve. V občini odločajo delovni Ijudje in občani samoupravno organi-zirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v drugih oblikah samoupravnega združevanja ter v družbenopolitič-nih organizacijah. Delovni ljudje in občani odločajo v občini tako, da v njej uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z različnimi oblikami odločanja z osebnim izvajanjem, s samouprav-nim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delega-cijah in delegatih v občinski skupščini in drugih organih samo-upravljanja. Ena izmed najpomembnejših oblik uresničevanja pravic in dolž-nosti občine je njena normativna funkcija. Ta izhaja iz ustave ter statuta občine. V občini kot temeljni družbenopolitični skupnosti se uresničujejo vse funkcije, torej tudi normativna funkcija, razen tistih, ki se v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitič-nih skupnostih. Občinske normativne pristojnosti delimo na izključno pristoj-nost občine v okviru katere samostojno sprejema predpise in na mešano pristojnost občine in republike, v okviru katere občina skupaj z republiko ureja isto področje normativnega urejanja. Področja v mešani pristojnosti so določena v ustavi SR Slovenije. : Prav tako pa normativno dejavnost v občini glede na to ali se z njo izraža njena oblastna ali samoupravna narava, razdelimo tudi na državno pravno normativno dejavnost in samoupravno norma-tivno dejavnost. '¦ Občina uresničuje funkcijo oblasti s sprejemanjem odlokov in drugih splošnih aktov. V občini kot samoupravni skupnosti samoupravne organizacije in skupnosti urejajo odnose s sprejemanjem samoupravnih aktov. Ti nekoliko omejujejo oblastno normativno dcjavnost občine, obenem pa občinski organi tudi vplivajo na samoupravno norma-tivno dejavnost z dajanjem pripomb, ter v nekaterih primcrih s potrjevanjem oziroma dajanjem soglasij k samoupravnim splošnim aktom. 2. Razmerje ined normativno funkcijo občine in zakonodajno funkcijo republikc Temeljno ustavno načelo, na katerem temelji ustavna ureditev razmerja med normativno funkcijo občine in zakonodajno funkcijo republike, je načelo presumpcije pristojnosti v korist občine. Posledica tega načela je nedvomno določena slopnja omejitve zakonodajne funkcije republike, na drugi strani pa zakonodajna funkcija republikc, tudi pomeni omejitev normativne funkcije občine. Ustava SR Slovenije v 321. členu podrobno našteva razmerja, ki se urejajo z zakonom, ker so skupnega pomena za delovne Ijudi in občane. Po določbah 324. člena ustave SR Slovenije pa lahko zakon na določenih področjih, ki jih delovni Ijudjc in občani samostojno urejajo v občini, določi le temeljna načela. V prvcm primeru (321. člen) je torej primarna zakonodajna funkcija SR Slovenije, v drugem primeru (324. člen) pa je primarna zakono-dajna funkcija občine. Kljub ustavnim določbam pa so v praksi tudi področja iz 324. čicna ustave SR Slovenije z republiškimi zakoni v celoti urejena. Občini zaradi tega ne ostane skoraj ničesar za njeno normativno urejanje. Ostava SR Slovenije v 323. členu določa, da lahko občine s svojim predpisom uredijo posamezna vprašanja (ki niso urejena z zakonom) ali pa jih uredijo drugače, kot so urejena z zakonom. Taki predpisi se v praksi pojavljajo le izjemoma, in bi pomcnili izvirno normativno pristojnost občine ter bi temeljili na ustavi SR Slovenije in statutu občinc, ne pa na zakonu. 3. Ugotovitve stanja normativne dejavnosti v občini Ljubljana-Šiška Na podlagi pregleda vseh odlokov je ugotovljeno, da je trenutno v občini Ljubljana-Siška v veljavi 216 odlokov. Ob upoštevanju obstoječe zakonodaje, zaradi prenosa nekaterih zadev iz občinske v mestno pristojnost, zaradi sprejema novih odlokov za mesto Ljubljana, zaradi enotne ureditve določenih zadev za vso republiko z zakoni, je bila ugotovljena potreba po razveljavitvi nekaterih odlokov. Razlog za razveljavitev teh odlokov je tudi dejstvo, da nekateri novi odloki, ki so na novo uredili določeno področje, niso razvelja-vili prejšnjih odlokov. Tako sta bila izdelana osnutek Odloka o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov (priloga 2) in na tej osnovi pregled odlokov, ki še veljajo, se uporabljajo in so v skladu z obstoječo zakonodajo (priloga 1). Pregled teh odlokov je bil podrobneje opravljen in sicer za obdobje zadnjih desetih let. Na področju urbanizma in gradbeništva je bilo v tem obdobju sprejetih 25 odlokov, ki se nanašajo v glavnem na sprejem zazidal-nih načrtov ter noveliranje obstoječih. Tudi na tem području zakon določa osnovne podatke, ki jih mora vsebovati zazidalni načrt ter še obveznost upoštevanja usmeritev iz planskih dokumentov, ki se nanašajo na obravnavana področja. Odloki o zazidalnih načrtih le konkretizirajo planske in druge pogoje. Na premoženjskopravnem področju je bilo v zvezi z razlasti-tvami in prisilnim prenosom nepremičnin v družbeno lastnino sprejetih 8 odlokov s katerimi se v okviru zakonskih določb konkretneje ugotavlja splošni interes ter dopustnost razlastitve. Na področju davkov in financ je bilo sprejetih 6 odlokov, ki urejajo finančno in davčno politiko v občini v okviru zakonskih določb. Prav tako je na davčnem področju občinska skupščina sklenila in podpisala Dogovor o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 in pristopila k dogovoru o temeljnih merilih za ugotavljanje katasterskega dohodka. Na področju planiranja sta bila sprejeta 2 odloka na podlagi republiškega zakona, ki določa nosilce planiranja, sestavine pla-nov, opredeljuje smernice, temelje planov, plan in postopek spre-jemanja planskih aktov. Področje kmetijstva opredeljuje 9 odlokov. Zakon o kmetijskih zemljijščih natančno ureja organizacijo in naloge kmetijskih zemlji-ških skupnosti, varstvo, promet, zakup in maksimum kmetijskih zemljišč, sklade kmetijskih zemljišč v občini, kmelijske prostorske ureditvene operacije in skupne pašnike. Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali in Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe sta bila sprejeta na podlagi Zakona o varstvu pred kužnimi boleznimi, ki je bil razveljavljen z Zakonom o zdravstvenem varstvu živali. Oba bo potrebno uskladiti z novim zakonom. Uskladiti je potrebno tudi Odlok o načinu oplojevanja živali na območju občine Ljubljana-Šiška z Zakonom o ukrepih v živinoieji. Na področju obrti sta bili sprejeta 2 odloka, na podlagi zakona, ki natančno določa pogoje za opravljanje dejavnosti. Na področju družbenih dejavnosti je bilo sprejetih 8 odlokov, v glavnem na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini, ki to področjc zelo podrobno ureja. S področja komunale sta bila sprejeta dva odloka, ker zavezanci niso pravočasno sklenili in podpisali samoupravnih sporazumov. Z ostalih področij je bilo sprejetih 18 odlokov, v glavncm na podlagi zakonov, Odlok o podelitvi domicila Pokrajinskemu komi-teju KPS za Gorenjsko in celotnemu pokrajinskemu aktivu OF za Gorenjsko, Odlok o podelitvi domicila Okrožnemu odboru OF Škofja Loka, Odlok o priznanjih občine Ljubljana-Šiška, Odlok o dclovnih telesih skupščine občine Ljubljana-Šiška pa so izvirni in so bili sprejeti le na podlagi statuta občinc Ljubljana-Šiška. Iz navedenega sledi, da odloki občine Ljubljana-Šiška predstav-Ijajo v glavnem le predpise za izvajanje zakonov. 4. Zaključuje ugotovitve in usmeritve a) Čeprav po obsegu velika, je normativna dejavnost občinske skupščine po svoji vsebini relativno majhna, razen na področju sprejemanja planskih dokumentov. Veliko je odlokov, ki jih je potrebno sprejemati vsako leto in ki povzemajo le zakonske določbe. K pretiranemu normativizmu občinske skupščine pri-speva tudi dejstvo, da se sprcjemajo zakoni, ki ne opredeljujejo kateri organ v občini naj sprejme izvedbeni predpis. To se je pokazalo zlasti v obdobju po sprejetju ustave SR Slovenijc iz leta 1974. Do tedaj so v vsaki občini obstajali samostojni sveti za posamezna področja, z ustavo pa so prenehali obstajati. Noben predpis ni uredil prenosa njihove pristojnosti na druge organe, temveč je o zadevah z njihovega delovnega področja morala odločati občinska skupščina. Ob vključevanju v delegatsko odločanje na republiški ravni je zaradi tega potrebna zavzetejša strokovna in politična priprava pri odločanju, zlasti o osnutkih republiških zakonov o tem, ali so v njihov koncept ustreznu vgrajene možnosti za normativno dejav-nost v občini v skladu z njenim ustavnim položajem. Potrebno bo pozorneje preverjati, ali so pooblastila zakona občinski skupščini takšna, da terjajo delegatsko obravnavo in odločanje o vsebinskih vprašanjih normativnega urejanja ali gre le za izvrševanje zakonov v strokovnem, tehničnem ali organizacijskem smislu, kar lahko urejajo izvršni svet ali celo upravni organi v občini. b) Često sprejema občinska skupščina tudi take odloke, ki pomenijo le izvajanje dogovotov med izvršnimi sveti oziroma med drugimi organi v mestu ali v republiki in so le formalne narave. Polrebno jc proučiti ali je neobhodno, da posamezne zadeve obravnava delegatska skupščina in o njih odloča, saj bi se ob zmanjšanju njene normativne dejavnosti povečala kvaliteta in učinkovitost dela. c) V zakonih s področja materialne proizvodnje in družbcnih dejavnosti se pojavljajo določbe. ki obvezujejo občinsko skupš-čino, da sprejme odlok, če zavezanci ne morcjo urediti medseboj-nih odnosov na samoupraven način. V postopku sprejemanja predpisov v občinski skupščini bo potrebno vselej pozorneje presojati, ali narava in vsebina odnosa, ki naj ga urcja predpis, zahteva urejanjc s predpisom in ne na samoupraven način, predvsem s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogOvarjanjem. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO