Xw.i'JL, е./в '
ЗРо15гг1;га v «ItfSavt S SH S p.-tsvS-aJlfon«,
Naročnina listu: Celo ieto K 120'—, poi leta X 60'—, četrt leta K 30'—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 130'—. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem insert ranju primeren popust. Upravmatvc sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon št. 220.
**ose&ssi«j2sna šaevHIc» stane S teror*-
» Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišlvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam so poštnine proste. — — — Telefon št 2*
11.5« ätimwMMm,
гт—mn IWTI7HI mwi i li'H mm i -игпжјгпш —irirrrr
čudno! Ker nismo
Sli ustreči s parlamentarnim člankom — nudimo na prvem mestu trgovsko notico.
Solidna trgovina v Mariboru.
Solidna trgovina v Mariboru. iV< „Taboru“ štev« 223 piše nekdo fo le čudno novico:	„Priobčujem v znanje
in ravnanje sledeči neverjetni dogodek:	Grem kupovat knjige za višje
razrede. Prodajalka mi jo prinese, o-gledam si jo in vidim, da je najnovejša izdaja, lepo vezana in obsegajoča 230 strani in bil sem pripravljen, da bom moral plačati za njo najmanj 30 •to 40 K. Kako pa se začudim, ko mi pove, da stane samo 3 K, kakor je to bilo napisano na prvi strani s svinčnikom, Pošljem jo, na} gre vprašat g;. Šefa, a vrne se z isto ceno, češ, knjiga je še iz stare zaloge. Na žalost ku« povalcev moram konstatirati, da so taki trgovci le bele vrane in da -ta tr -govec m naše gore list,“ Tako piše „Tabor.“ V interesu javnosti bi pa se« veda vendar bilo, da bi ljudje zvedeli za tisto solidno trgovino, ki ljudi ne odira, a „Tabor“ jo zamolči, ker dotični solidni trgovec nji pristaš ko* rnplne 'demokratske stranke. Ker je pa vendar, dobro, da ljudje spoznajo solidne trgovine, ki prodajajo kolikor mogoče poceni, bi si mi dovolili pripomniti, da je dotična solidna in cena trgovina najbrž:	Trgovina in knji-
garna tiskarne sv. Cirila, o kateri se po ulieab in šolah javno govori, da svojim odjemalcem postreže najsolid-aejše in kolikor mogoče poceni. Sicer pa naj „Tabor“ sam javno pove ime aotične poštege in solidne trgovine.
Ko se PaiiC vrne . . .
Doslej se je vedno govorilo „ko s* krai] vrne , 1 , “, sedaj pa že pra-w]0, „ko se Pašič vrne . . ■„ “
- :Vse mogoče se bo potem uredilo, vse bo šlo v najlepšem redu, Radikaii in čtemokrati se sicer še vedno divje napadajo, ker med njimi že davno ni v»6 programatičnili razlik, se z vso mogočo korupcijo ometavajo, ter. drug drugega dolžijo, drugače so si pa popolnoma složni in enotni ter sedaj četo prav radi povdarjajo, da so bode tudi vprašanje raznih ministrskih port-leljev prav hitro rešilo, ko se Paštč vrne. Vse bo Šlo,| samo da, se Pašič vrne! Arnavti se bodo pomirili, gospodarstvo se spravi v red, v zunanji politiki nam vzklijejo razni uspehi, tekmovanje in rovanje za razna visoka mesta preneha, kratkomato, postali bomo vzorna, parlamentarna država nia zunaj in znotraj, kakor ’ hitro se Pašič vrne. Njegov • povratek veliko več obeta ko kraljev, drži se pa v isti nejasnosti in vlada še dosedaj ni povedala, čemu je odšel, kaj dola, kaj namerava in kedaj se vrne*
Odšel je in basta, nekaj dela, nekaj ukrepa, kaj, to že sam ve, druge pa prav nič ne briga.
Ce bi pred tednom vprašali kakega ministra ali kako drugo merodajno osebo, kaj je s kraljem, bi dobili točen odgovor, da je na povratku* Vsak čas lahko pride, če ne danes, pa jutri in tako je šlo vedno naprej od dneva do dneva, — dokler ni Pašič odpotoval to če sedaj vprašaš: kje je kralj, kje je Pašič, dobiš za odgovor: „Pašič je na raportu pri kralju“ ali .„kralj ima Pašiča pri raportu“.
«Хави» IS« oktofom ЖСКВХ»
j Nejasnost glede kraljeve odsot-j nosti je dajala povod raznim govori-1 cam, bolgarski ministrski predsednik Stambulijski je bil celo tako uslužen, da je naši državi ponujal svojega kralja, češ, vašega kralja ni od nikoder, pravite veduo, da je bolan, lahko ga potemtakem tudi izgubite in zato bi bilo najbolj'e, da se proglasi bolgarski kralj Borts tudi za jugoslovanskega kralja;, Takih in še drugih čudnih koncesij, načr,tov in domnevanj ni manjkalo. Listi so jih raznašati, čuta Pašič pa je gladil brado in — molčal ter se nazadnje tudi sam odpeljal. „Čakajte de ca, ko se vrnem,
„bo vsega in svašta“.
Bc, bo, bo, samo čakati je treba! Tako se veleva in obeta že od nekdaj v noši visoki politiki.
Ko je bil Trumbič vsaj na papirju zunanji minister, so beograjski'prvaki govorili: „ne bo, ne bo, nič ne bo“, če bi bil na njegovem mestu naš Pašič. potem bi bilo.,
Sedaj ima Pašič vse v rokah, zato mora iti. Bo, bo, prav zagotovo bo — vse v redu, ko se vrne — če ne sedaj iz tega, pa potem, ko se vrne iz prihodnjega ali bogzna katerega potovanja.
Slika iz političnega boja
Boji med beograjskimi politiki so dosegli že prav visoko stopnjo blazne strasti. Sedaj je na vrsti Protič in demokrati se poslužujejo svoje ekspoziture „B. Dnevnika“ za strastne napade proti njemu V karakteristiko politične metode, ki cvete na Balkanu, prinašamo odlomek iz zadnjih napadov „B, Dnevnika“ od 6. k. m. Kot vsi drugi prvaki, tako je bil tudi Protič v tem listu že večkrat proslavljen do nebles, sedaj se pa za spremembo g, Cicvailč nad njim takole zadira: [„Se li spominjate usode Milana Novakoviča, ki je vodil opozic'jo proti vašemu režimu v svojem listu? Da u-molkne, ga je vaša policija zaprla in nekega dne ubila v kleti policijske u-prave v Beogradu* Umor se je izvršil j po direktni naredbi tedanjega minist- j ra policije Nastasa Petroviča. Kako j ste se vi obnašali? Vi ste branili Pe- | troviča, zagovarjali, ga pred skupšči- j no in tudi oskrbeli, da ni prišel pred sodnijo.
Seli spominjate čukaričke „Pogi-bije“: sedem mrtvih delavcev, sedem rodbin, zastrtih v črno žalno obleko? Kdo je aranžiral ta krvavi prizor? Pop Mihajlo Minič, intelektualni mori-loo Miodraga Protiča, predsednika kruševačke sodnije ! .Ta pop je bil vaš najintimnejši prijatelj in tako je lahko ubil sedem ljudi, ker ste bili vi tedaj minister policij,©. Se li spominjate oficirja Dragotina Dimitrij e vič a in kako ste bili srečni, če ste se mu mogli približati, če je on hotel napravil obisk na vašlem domu? Močan je bil tedaj Dimitrijevič, on vas je držal na ministrskem stolu, lahko bi vas bij tudi strmoglavil. Pozneje, je svojo moč izgubil in padel v zapor. Obsojen na smrt za zločin, ki ne obstoja, je imel razlog, nadati se pomilovanja, vi, go-spodine ste pa zahtevali njegova smrt, pozneje ste pa pred celim svetom sku-
šali upravičiti ta uboj s pozivom na neki dokument, ki naj po vašem mnen ju „absolutno izključuje pomi&oštcenje Dimitrijeviča“. Večkrat se vas je pozvalo, da pokažete ta dokument, pa to Se do danes niste storili. Vi, gospodi-ne, imate nizko naravo, če ste slabi, se plazite, če imate oblast, pa teptate in koljete,“
To in Še več takega se meče na Proti če v rovaš. Razlogi in upravičenost takega napadanja se ne da ustanoviti, Vidi se, da se krivice, uboji in razni škandali; samo zato uprizarjajo v balkanski politiki, da služijo v ugodnih prilikah za napade in očitanja pron raznim politikom, danes proti temu, jutri proti drugemu Res je, da so zadavili Novakoviča v zaporu, res je, da so ubili sedem in še bogzna koliko nedolžnih ljudi usmrtili po krivici, po političnem diktatu Dimitrijeviča in res je, da balkanska politika ustvarja nepretrgano vrsto zločinov in nasijja, strditi se pa ne da, da je kriv ta ali oni. Kriv je sistem diktature in oligarhije in politična propalost, ki v krivicah uživa ter Se z njimi na perfiden način omotava v politični borbi. Ce tem napadom na gosp. Protiča pridružimo še to, kar je baš „B, Dne v.“ pisal na rovaš drugih prvakov, tudi Pašiča, dobimo jasno sliko prej označene politične morale,
Pašič je bil poprej blaten, danes je proslavljen, Protič je bil proslavljen poprej, blaten in psovan je danes, kaj bo jutri se pa ne ve, gotovo pa je to, da če pride do oblasti} slava od strani „B* Dnevnika“ gotovo ne bo izostala in vse krivice, katere danes kopiči proslavljena policajdemokratska vlada, bodo težile zopet druga pleča, nasilje pa ne bo nehalo, ker je neob-hodno potrebno za agitacijska sredstva in za politično, orožje*
Prvenstvo.
Glasovi hrvatskih in slovenskih opozrcnonajmyi ustov povplom. agitacije za državno posojilo in vsled metod, ki jse izvajajo, so zadeli v žteo pri velesrbski kampaniji in tako se je „Balkan“ spustil culo tako daleč, da brani srbske, zlasti beograjske milio-narje, ki nimajo dovolj zaupanja za državno posojilo ter svoj veliki kapital'rajši drugod nalagajo. Tehtna o-čitanja ne najdejo odmeva, icratkcina-lo se preslišijo in ignorirajo. Srbski listi še niso nastopili proti temu, da vlada v. inozemskih listih in poroc fdi govori samo o „srbskem“ državnem posojilu, da se samodržci na vladi bahajo z uspehi posojila, kot da ie fo nekaka zaupnica današnjemu režimu n; da se večji zneski, vpisani po brini i, iznašajo kot znaki največjega srbskega pafrijotizma in srbske požrtvovalnosti s posebnimi pozivi na. profcanoe, češ:' kje ste, ali ne vidite, koliko dajo Srbi za Srbijo.
Srbski milijonar, ki je med vojno gulil srbski narod, danes pa celo Jugoslavijo, se je postavil v bahavo pozo, kc meče male koščke svojega izo-
bilja državi v posojilo, ko pa gre za redne državne dohodke — za davke , pa ne vidi in ne sliši ter pusti svojega „pobratima“ — finančnega ministra, da se v ekspozeju zavoženega in nerednega gospodarstva zateka k vodnim in stalnim izgovorom vojnih nezgod in vojnih razmer.
Ni knjig, ni zapiskov, ni nikogar, ki bi v Srbiji davke pravilno in pravične razpisal, razdelil in pobiral Srbski patrijoi ne sliši rad o redno», plačevaniu; čemu ima „jugo,vinu“, in čemu je „osvobodil“ toliko prečanov , če ne zato, da plačujejo, kakor so že poprej navajeni, lepo po Čistih, urejenih računih in točno vodenih knjigah.! Finančni minister sam prizna , đa Slovenci in Hrvati plačuiejo, Srbi pa, tako, tako — po „vojnih prili -kah.“
Za izpolnjevanje- rednih dolžnosti nimajo ne razumevanja, ne patrijotiz-ma. Patrijotizem se kaže samo v posebnih prilikah, ki so lažje, kot peza i stalnih dolžnosti. .Taka prilika je dr-! žavno posojilo., .Velesrbijanski kapita-list je iz vojne prinesel milijone, do-
ShatrsiiM XIII.
ma ga je „porocüca“ povzdignila do ! oblasti in do „zarade“-proIita, davkov j ш plačeval in danes mu res ni težko,
, s široko patrijotično gesto vreči peri-! šče tako lahko pridobljenega denarja j na žrtvenik domovine.
Slava in hvala ne izostane. „Balkan“ je v štev, 260 zapisal: „Čast in slava Srbiji! Ona ima prvenstvo. —■ Stožer kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — to je Srbija, naša mati mila .	i.“ To je bilo pri vpisovanj*
državnega posojila, malo poprej pa je bil prebran žalostni ekspoze finančnega ministra, po katerem Srbija — majka mila po raznih nerednostih —■ j iz tega ali onega razloga in vsled de-lutnih gospodarskih razmer ne žar. • časti in slave. Pri davkih noče — prvenstva.
Poročilo finančnega ministra te* Še razna druga razkritja iz prahu in nereda vladnih kabinetov so očrtala do dobra ta fatalni patrijotizem, ki se baš sedaj. toliko proslavlja. Smatrati celo državo za obsežno polje raznih špekulacij, postavljati se preko vseh dolžnosti in žrtev drugih državljanov, i. j. druge, tretje, pete in devete klase, ob priliki, kot je to državno posojilo, pa bahato seči v prenapolnjen žep, to res ni težko, kakor tudi šovinističnemu beograjskemu listu ni težijo, lažnjive strani današnjega patrio-iizma prikriti, tehtna vprašanja prekričati in celo beograjskega milijonarja in političnega špekulanta postaviti za velikega irpina iz vojne dobe.
Današnji vladinovei od prvega do zadnjega spadajo v kasto, ki si ob dobrih prilikah vedno lasti prvenstvo . Ce bi bili med razpisom državnega posojila odstopili, bi bila to najboljša ar gitacija za dobre uspehe, ker so pa ostali, bodimo uverjeni, da si bodo — vsak uspeh šteli kot svojo zaslugo in svoje priznanje.
Verska enakopravnost in proračun za Gospodovo leto 1922.
Poslanec dr, Janko Simrak je objavil v „Narodni Politiki“ budžaim predlog verskega ministrstva za leto 1622, Iz številk je jasno kot beli dan, kaka verska enakopravnost vlada v. naši kraljevini. Iz poglavja SHS verske enakopravnosti samo nekaj' številk: Pravoslavna verska uprava v Srbiji, Črni gori in Vojvodini dobiva 130,168*160 K 80 vin. za teto 1921, Za srbsko pravoslavno bogoslovje v Bosni in Hercegovini je določeno 9,783.120 kron. Za pravoslavno bogoslovje v Dalmaciji bo izdanih 547,735, K. Pravoslavna verska uprava v Hrvaiski in Slavoniji dobi od države 747,420 K* Katoliška verska uprava v Srbiji, Bački, Banatu, Baranji in v Črni gori dobiva de lacto iz državnega proračuna 446,000 K. Protestantovska he,
• ograjska občina, ki, šteje samo 901. duš, dobiva 126,000 K, rimsko-katoliš-ka pa, ki šteje nad 50,000 duš pa ima v proračunu predvidenih samo 66.400 kron, Katoliška verska uprava, v Bos ш in Hercegovini dobiva 5,438,826 K. Rimsko-kajtoliška verska uprava v Dalmaciji 4,636.250 K. Katoliška verska uprava v Hrvatski tn Slavoniji stane državo, samo 411*155 K, 9 Pravoslavna verska uprava naše kraljevine pride državi na 141,243.436 kron; katoliška pa na 10,903.993 K, Diferenca med obema upravama znaša 139,342,443 K v korist pravoslav-
nim.
V naši državi je po službeni statistiki 4,474.869 katoličanov, a pravoslavnih 5,454,122, tako je katolikov 39%, pravoslavnih 47%, pa vendar tolika razlika v budžetu, dasiravno se glasi- ustavni člen 12 takole: V .koliko j so v državnem proračunu predvideni I izdatki za verske svrhe, se imajo raz I deliti med posamezne in priznane ve-

roizpovedi sorazmerno številu, njihovih vernikov.
Vlada se pri sestiul proruču-..а ul držala ustavne i.arcdle, zalo jo men Äm protizakonit in protiustaven,,
tfrtO Ш
10. maja
Začasni zakon z dne
1920	v pogodbi med glavnimi zavez-nij§kimi in pridruženimi silami in državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, podpisan v Saint-Ger *xi.ick Liil.i" Oii ЈП* Ujil dne 18. sept. 1918, objavljen v uradnem listu v Ljubljani, 20. septembra
1921	in podpisa» od gg. Nik. Pušic, dr. Ante Trumbič, dr. Ivan Zolger, Sdofia:
„Uvaževaje, da 'so se Srbi, Hrvat ie in Slovenci iz bivše Avstro-Ogrske monarhije prostovoljno sklenili trajno ujediniti s Srbijo za ustanovitev ne-zavisne in ujedinjene države pod ime-. »dm:, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, uvaževaje, da sta kraljevič regent Srbije in srbska vlada pristala ustvariti to ujedinjenje, dokler se ne sklenejo nove pogodbe m konvencije, veže državo Srbov, Hr vato. in Slbveueev polnopravno vsaka pogodba, konvencija ali vsak sporazum, v katerih sta bili Srbija na eni strani ш katerakol izmed zavezniških in pridruženih glavnih sil na drugi strani dne 1. avgusta 1914 ali po fern dne vu pogodbeni stranki in istotako vežejo vse obveznosti, ki jih je prevzela Srbija proti zaveznišlcini ali pridruže' nim glavnim silam »pred tem dnevom in po njem.
Iz teh določil sledi torej, da so gg. Nik, Fašič, dr. Ante Trumbič in din Ivan Zolger. pristali na to, da biv-~Še avstro-ogrske pokrajine, ki so se prostovoljko pridružile Srbiji, solidarno jamčijo s Srbijo, za vse obveznosti Srbije nasproti zavezniškem državam brez vsakega protipripozn avan-ja od strami Srbije, da smo torej mi, prebivalci teh pokrajin prevzeli vsa bremena bivše kraljevine Srbije, io-raj tudi vse predvojne in vojne dolgove Srbije, ki znašajo pri sedanjem kurzu okoli 40.000 milijonov kron, nasproti so (pa gg, Nik. Fašič, dr. Ante Trumbič in dr. Ivan Zolger popolnoma pozabili vstaviti točko, da tudi Srbija pripozna vse predvojne in vojne dolgove bivše Avstro-Ügrske., ki so v posesti državljanov teh Srbiji ozir. novemu kraljestvu pripadlih avstro-ogrskih pokrajin.
Po določbah Saint-Gemaiuske mirovne pogodbe člen 208. mora prevzeti vsaka država, ki je dobila kako pokrajino stape Avstro-Ogrske v posest* tudi en del avstrijskih, oziroma ogrskih predvojnih dolgov. Kolik bo ta del avstrijskih dolgov, ki pride na Srbijo, oz. na SHS, to določi antantna reparacijska komisija.
O, vojnih dolgovih stare Avstro-Ogrske govori pa člen 205, ki pravi, da jih nobena država ni zavezana prevzeti, .če se pri žigosanju teh tit-rov ni sama kaj zavzela. Dosihmal o kaki taki izjavi nismo čuli, zato morajo naši in hrvatski poslanci sprožiti to vprašanje v, zbornici*
Fašič je bil previden in je to zahteval v interesu Srbije že septembra 1919, med tem ko se naša zastopnika dr. Trumbič in dr. Zolger nista zavzela za Hrvate in Slovence, ■
Našim poslancem v parlamentu priporočamo, da o priliki proračunske debate se bavijo s tem vprašanjem, ki je velikega gospodarskega pomena za naše pokrajine; obenem naj vprašajo, zakaj se v uradnem listu šele 20. septembra 1921 objavi ta, za nas velevažni zakon, ki je bi že sklon jen 10, sept, 1919.
Ker smo se prostovoljno združili, morama tudi medsebojno prevzeti naše aktive in pasive, Srbija mora pripo-znati vse v naši posesti se nahajajoče predvojne in vojne dolgove in jih Inko honorirati, kakor, moramo mi honorirati srbske predvojne in vojne dolgove,
.To zahteva pravica in pa enakopravnost vseh državljanov SHS,
KRALsJEVINAv SHS-Ministrski svet še vedno debatira o 'državnem proračunu ter
skuša zmanjšati postavke raznih ministrstev.
Zakonodajni odbor pa se peča s gumami in rudami.
Ribolovna pogodba med našo kraljevino in Itali;o je ratiiioi -rana od vseh naših ministrov, kolikor iih je doma in so zdravi,
ITALIJA.
Benetke so postale pome-maii zaslugi italijanskega ministra za zunanje zadevo torišče konference, ki je pričela včeraj s svojim delovanjem in se bo posebno bavila z vprašanjem Zapahne Madžarske. Marki dena TOr retta, pretkan diplomat in prijatelj Avstrije, bo s svoje strani najbrže poizkusil pridobiti Avstrijo in Madžarsko za skupen nastop proti Geški in J ugo-slaviji, kar naj bi v bistvu bila ue^a protiutež proti slovanskemu u* iivu v centraln neevropski politiki, Konieren -,ce se udeležijo zastopniki Avstrije in Madžarske ter Italije,
REKA
Na A e k i so sestavili novo. vlado pod predsedstvom znanega avtonomista Zjanelle. Zunanje zastopstvo reške države je poverjeno Italiji Konstituanta je novemu predsedniku izrekla zaupnico.
AVSTRIJA.
Zadaja dunajska poročila slikajo brezupni iiinančno-gos -podarski položaj avstrijske zvezne republike. Katastrofalno padanje valute, skokoma naraščujoča draginja, nadalje neprestane in vznemirljive vesti o državnem bankerotu ter nenadne na povedbe konkurzov, vse to oznamre razkroj in popolno gospodarsko anarhijo, v katero je Avstrija zabredla, N a Dunaju zapirajo trgovine, in živila , ako se jih sploh kje dobi, so dosega oene, ki presegajo meje plačevalnu-možnosti Moka stane 400 K 1 kg. V tem vrtincu gospodarskih in finančnih neprilik pa se gibljejo prav pridno -karlisti, ki so po vseh kronovinah raz vili svojo spretno zasnovano propa gando. Za usodo Zapadne Madžarske se nihče ne briga. V celi deželi je zavladalo med ljudstvom lahko razum -Ijivo brezbrižje. Klic: „Proč od Du naja!“ je postal zopet geslo bližnjih dni. Socijalisti vprizarjajo proti volji.
SVOJCI V O Ci-i t.ei (3.-V lg30.iC4 o*.».- g S vel.	.
AjOiil- d -Л bi» EZLIa.
V svetu Z v e z e n ar o uo v so -prišli do za ki .učka, ua .e delu .'V industrijskega ozemlja v. Gornji Sie ziji jako opasen eksperiment in se j® radi tega ne bo pripustilo. Sporno o -zemlje bodo po mišljenju Francije po stavili pod nadzorstvo Zveze narodov. Upravo v tem ozemlju pa bi si razdelili Nemci in Poljaki, Ta nevtraliza -cija bi trajala v ozemlju vzhodno od iTarnovic in Ribnika okoli 15 do 20 let.
RUSIJA.
Poročila o lakoti na Ruskem, ki jih prinaša časopisje, so пз-kaj groznega. Najobupnejše je stanje lakote v ipokrajinah na Uralu, odkoder se vsled pomanjkanja živeža izselju - ( jejo cel8 vasi v Ukrajino. ,V Kirgiški j republiki je od žetve uničenih 90% m I živina poginja vsled pomanjkanja krme. Strašna je tudi beda pomanjkanja v samarski guberniji, kjer se prebivalstvo preživlja s koreninami ter listjem.
Modri ministri.
Razburjenje raste pri parlamentarcih, pri Arnavtih pa pojema. Vlada je z arnavtsko nevarnostjo napravila strašen šunder in krič, jasnosti položaja pa ni podala, kakor navad -no, in zato je razumljivo, da se je v parlamentarnih krogih začelo živahno povpraševanje in razburjenje, ker še nismo pozabili na dogodke lanskega leta, ko so vladni organi tako čedno aranžirali nekaj izgredov na albanski meji. da bi arnavtska nevarnost lahko služila za pretvezo mobilizacije po francoskih in Vesničevih naklepih, ki so bili pa v popolnoma drugo smer naperjeni. Pripravljale so se razne interpelacije, ki z vso energijo zahtevajo precizno in jasno objasnitev polo žaja, zmedena vladna poročila ne kre pijo zaupanja v prikrito delovanje zunanjega in vojnega ministrstva, zate bi se koncem vsega moralo vlado, prisiliti, da jasno in razločno govori. To j pa ji najbrž ne diši in «ato poskuša i
; preveč žive in goste barve te albanske nevarnosti malo zvodeniti, Zadnja poročila že trdijo* da so se Arnavti u-mirili in da ne poskušajo sedaj nobenih akcij.
liako zmanjšujejo ministri dr -
žavni proračun? Naši vladinovoikrog ministrske mize so postali pri praznih državnih blagajnah 'naenkrat štedlji -vi, Zmanjšali bodo proračun prosvet nega ministra z ukinjenjem fakultet . zmanjšan bo proračun ministra za so-oijalno politiko z odtegnitvijo pokojni ne invalidom, reducirali so proračun - poljedelskega ministra za 12 milijonov dinarjev Sedaj pride pa višek šted -tjivosti, ko gre za ministre same: ministrski svet' je pretresal proračun za državno upravo (predsedništvo mini -sirskega sveta, narodno skupščino in državni svet), ki je pa bil sprejet z malenkostnimi redukcijami, Kulturni zavodi bodo trpeli, invalidi in kmetje, samo da bodo vlekli ministri mesečnih
64,000	K in še več, poslanci pa pri skoro celoletnih počitnicah zvišane dnevnice od 400 K na 600 K, .V, naši kraljevini pod sedanjim režimom so začeli štediti od spodaj do sredine, do ministrov in poslancev pa ne bodo prišli.
Naša vlada upa na zunanje vojno posojilo iz Londona, Kakor. Mtro bodo po 15. oktobrom doma podpisane zadostne svote 7% državnega posojila, se bo odpravil g. finančni minister v London, da najino zunanje posojilo. Kralj in Fašič na Francoskem, financ ni minister v Londonu * , . Kam neki pojde še Pribičevič, da bo proučeval še kak ostrejši policijski astro., in* recept za ukinitev kulturnih zavodov.
Vzemite si jih za vzgledi Minister Svetozar. Pribičevič je podpisal 10 tisoč dinarjev za državno 7.% posojilo. Pričakovalo se je, da bodo tudi drugi ministri nekaj darovali na oltar domovine, Med tem pa ministrski predsednik Nikola Fašič, ki je znan kot vele kapitalist, imejitelj velikih posestev in beigrajskih poslopij, ni podpisal nit' lička. Tudi Bašičev sin, ki se bavi izključno z izvozničarstvom, istofako ni podpisal ničesar, V gospodarskih krogih vlada radi tega proti Pašiču ter njegovemu sinu veliko ogorčenje. V teh krogih, katerim je vlada prigovarjala, češ, da se bo podpisovanje drž. posojila vrlo rentiralo, se zgražajo šepaj nad sramotnim dejstvom, da Fašič in njegov sin nista ničesar podpisala, is a revne državne nastavijence je vlada g. Pašiča v pogledu podpisovanja sitno pritiskala, saj so državni železničarji in drugi uslužbenci najnižjih kategorij bili prisiljeni, da podpišejo vsaj 100 dinarjev, na — obroke, Sam g, Pašič, več kot 200kratui milijonar, pa ni podpisal ničesar , . . Kaj bo z državnim posojilom, ker se gg, Pašič
sen.	in jun. nista lotila? Vzemite si ■ ih za vzgled, naše patrijotične prvake na ministrskih stolčkih. Svetozar Pribičevič je bil vsaj toliko pošten, da se je njegove „nad vse ljubljene države“, spomnil z 10.000 dinarji, Pašič pa jo je popolnoma pozabil . , .
»Proč s pasivnimi denarnimi zavodi S** Tako misli in namerava storiti belgrajska vlada, ako belgrajski listi ne lažejo, V Vojvodini je baje veliko nemških in madžarskih denarnih zavodov, ki so med svetovno vojno an- : gažirali vse svoje depozite, kapital in vloge itd. avstrijskemu vojnemu posojilu. Ker so ti zavodi izjavili, da ne morejo podpisati 7% državnega posojila, uh namerava vlada zakonitim potom prisiliti k likvidaciji. Ako se ta vest potrdi, potem bo morala likvidirati tudi mariborska mestna hranilnica, ki se je posebno trudila pri pod -pisovanju vojnih posojil in je danes v resnici pasivna, čeprav bi jo demo -krati radi postavili v luč aktivnosti in življenjazmožnosti. Mariborska mestna hranilnica je podpisala za 17 milijonov K avstrijskih vojnih posojil . . .
Bedno gmotno stanje duhovnikom hočejo zboljšati — a sew z načrti. Versko ministrstvo je sklicalo posebno komisijo vseh koniesij ki bi naj sestavila načrt zakona, po katerem ni bili duhovniki plačani kot državnni u-radniki. Pri nas se gmotna beda vedno leči z anketami, komisijami in načrti. Nekaj pa je le na prizadevanju vlade za zboljšanje duhovniških plač: Esi laudanda. voluntas 1
Odpade zopet eden od ministrske mize! Minister narodnega zdravja Karamehroedorte je tako obolel v Sa-
rajevu, da ga me bo dolgo časa v,tte~ ograd. Kralja ni, Pašiča ni, K»manu« di gre v London, Karamehmedovič fia bolniški postelji, si bomo morali poklicati v službo ministre, ki bolen o-staj ali doma in bodo pri zdravju.
Strankarske želje.
ProtlČevo posvetovanje s fcrvat-skim blokom v Zagrebu je demeter.a|a tako preplašilo, da so takoj sklicali glavni strankin odbor. Pri tej priliki so se izrekli, da mora Pašič pred 20,. iz Pariza v Beograd, ker demokrati hočejo pred parlament 20,. t. ra, Demokrati se morajo pobotati z radikali im zahtevajo pri tozadevnih pogajanjih da se postavi vso delo vlade in parlamenta na ustavo. O kaki reviziji u-stave nje more. biti govora. Ta JDS giavifi odbor je sklenil, da hoče hiteti nasproti upravičenim željam, Hrvatov-Iz te demokratske moke pač m ua kruha.
Edini up, ki je še ostal demokratom za prOiodnjost, je po „Jutrovem“ uvodniku št, 240 — zgodovina, demokratski stranki je njen prostor na najbolj svetli strani jugoslovanske povesti že danes zagotovljen“.. Verjamemo, ako bo pisal našo povest kak demokrat, pri objektivnosti zgodovine pa bo zabeležena JDS z vsem svojini nasiljem in korupcijo na najbolj črno
Korupcijski viri.
Očitanja proti Prot ču, navedena na uvodnem mestu označujejo prav dobro moralo beograjskih politikov ia takozvane neodvisne „štampe“, Danes, ko Je Protič v opozicij г se mm enostavno naprfi vsa krivda solunskega procesa in druge krivde, ki so bile na dnevnem redu srbijamsko politike, da so pa v tem in onem slučaju direktna-udeležene osebe, ki v današnjem rež -mu igrajo veliko vlogo, se pa kratko-malo zamori:. Solunski proces je ц* primer provocirala oficirska „bela roka“« ki je imela poprej svojega vojnega ministra in ga ima tudi danes, prej general Jankovič,, danes pa general Zcčevič. Prvi je mrtev, drugi živi in vlada* pa niti enega ne drugega niso doletele razne obtožbe, ker pač politična vladinovska situacija za hteva, da bi moral biti opozicijonajlni Pašič vsega kriv. Ravno tako bi se lahko zavrnilo, vse na kralja, prej, prestolonaslednika Aleksandra, če bi kainarilska politika to našla za uspešno. „B. Dnevnik“ je n, pr. .tudi proti pokojnemu Djraškoviču, naperiji pravi pogrom ter. zapisal, da je. „imie Draš-kovič sramotno“ in na to se danes tudi atentatorji v zagrebškem procesu s vso upravičenostjo kot nekaki jugoslovanski nacijonalm in socijaJni novo-iucijonarji sklicujejo. Danes so si beograjski demagogi sposodili za tarčo g, Protiča,, ki je izmed vseh beograjskih političnih prvakov brez; večjega premoženja,; zakvj, si lahko mislimo.
Občinska sodišča za pobijanje dra gmje. Draginja kot posledica letošnje suše narašča od dne do dne. Mesto da bi vlada z vso energijo nastopila in oskrbela s pomočjo zadrug (uradniških, delavskih, kmetskih) vse pasivne kraje, oziroma konsumente , z moko in mastjo, pa pušča dan «a dnevom cele vlake pitanih svinj, čez me-io in v Banatu mirno gleda, da demokratske banke in vojni dobičkarji* špekulanti, ker ni vagonov na razpolago, drže žito in moko in zvišujejo cene od dne do dne. Da pokaže srce za bednega siromaka, je minister div Kukovec izdal — novo naredbo o občinskih sodiščih za pobijanje draginje, Po vseh občinah se volijo ta sodišča, a ministrstvo ni dalo istim nobenih navodil, kako naj delajo, kake pravice imajo, zato vlada povsod o-pravičena nevolja, Ako hočejo ta sodišča res doseči svbj cilj, morajo zahtevati Sledeče: 1, Vsak frgovec mora imeti pri vsakem blagu vidno označene cene. V slučaju, da se zdi cena kakega blaga pretirana, sme občinsko sodišče zahtevati predložitev, fak“ ture. 2 Občinskemu sodišču morajo vsi trgovci in mesarji naznaniti cone vseh najnujnejših potrebščin, cot soil, petroleja, sladkorja, moke, masti, ß№-sa. 8. Cene teh potrebščin se smej® zvišati le z dovoljenjem obč. sedišč.
4> Vlada naj obč. sodišča, trgovce «
»brtnike nemudoma obvesti, IcoIckc odstotkov sme znašali dobiček pri Spe seriji, pri manufakturi, kako sr na; ddoči cena mesa z ozirom na ceno 9 -viae> & Vse prestopke se naj občutno kaznuje in vse kazni porabijo za fona, iz katerega se naj najrevnejšim slojem v, občini po znižani ceni oddaja moka ш masi, ne pa kot nagrada članom sodišča, kar bi vzbudilo opravi-ieno nevoljo pri vseh revnih slojiHs DbČ. sodišča bodo morala energično brez ozira na desno in levo vršil v «avedeaem praven svoje delo, ako hočejo res kaj storiti za pobijanje draginje, sicer- bo cela uredba sefe v oči bednemu ljudstvu.
Pozno — pozno so se spomnili maži demokrati© na din ari Glavni odbor JO'S r. Beogradu se je še le sedaj spomnil, da, je tudi dinar pred kata stroio in usmiljena delniška družba Pribičevie in drugovi se je temelji d posvetovala, kako 'dvigniti dinar * pomočjo izvoza, na ta način, da bi se Šobilo ravnotežje med izvozom in uvozom» No, ako bo dvigala dinar dina-stija Pribičevič s pomočjo izvoza, potem bo našla ravnotežje za dinar, v »rojih žepih, ne pa za državno bi a -gajno. Demokratie so priznani izvoz-« »ičarji, a presneto slabi državni ti -aaeČniti.
Belgrad — gnezdo korupcije, N Ljubljani je poštno ravnateljstvo zaplenilo približno 200 pisem, v katerih so razde jugoslovanske banke pošilja-, ie tujo valuto v inozemstvo. „Jugoslavije,“ doznava, da se ceni “vrednost o-meujemh pisem na več sto mili-onpv jugoslovanskih kron. Postno ravna -bel jat vo je pisma zaplenilo na podlagi vladne odredbe o izvažanju valut. Na pritisk prizadetih političnih krogov (demokratskih, op. ur.) pa pristojno ministrstvo v Belgradu te zaplembo »e bo — potrdilo in se bodo pisma povrnila Spekulativnim bankam, Belgrad p postal v resnici gnezdo najvišje ko-i-npeije» Nikdar pa naše ljudstvo ne bo pozabilo dejstva, da podpira, vlada väbatao tihotapstvo bančnih zavodov, teh krvosesov ubogega in izmozgane-fa naroda. -.Vi državi, kjer, se najviš t. oblast poslužuje nemškega gesla: Die Klemm hängt man, die Grössen lässt man laufen, ni več sredstva, ki bi № strašno korupcijo zamoglo omejiti. — Kam plovemo . *■ ,?
V, Vojvodini gre tudi drugače . . „Beograjski Dnevnik" piše, da je na Hrvatskem, v Dalmaciji in , Bosni še veliko državnih »©prijateljev. Ker pa g. dcvarič Vojvodine ne omenja, se razridi, da tam ne more biti proti-državrah elementov. Gicvtarič predlaga, da naj ae obmejne odseke ;,„raz-iuiti“, nekatere sundjivce vrže preko meje* druge zopet naj se odvede v notranjost države, na njihova mesta pa se naj posjtavi zanesljive „dobro-vdjce', Toda ta predlog se ne nanaša na Voj vodino. IT am izvršujejo vse to ž» brez Cicvaričevega predloga ....
Priporočljiva metoda. V brega!-yfikem okrožju (Srbija) je bil nedavno izmenjan tamkajšnji komandir Žan-darske postaje* Novi komandir, strasten demokrat, pa se ni brigal za tatove, tihotapce in (drugo sodrgo, mr-
za strankarsko agitaciji, Efti cal je v Stipu demokratsko zborova©-ie. (Podtikajoči žandarji so mogoči le edino na Balkanu in nikjer, drugod, op. ur.) Da bi mu pa naeijonalni 0-mlajdinci (nasprotniki demokratov) tega Shoda ne razbili, jih je pred zho ruvanjem vtaknil v zapor in pozneje zopet izpustil. — Samostojnim našim poslancem, osobito pa g. Ur ek i, priporočamo, da se posluži te priporoč give metode, ker se bo samo na ta način na svojih shodih ubranil preklicanih „klerikalcev.4
Domače vesti.
„Jutro14 nam ruzoo \ <t skrivnost, kaka država da smo, ko piše. „Jugoslavija je parlamentarna država. To se pra.i: v tej državi odločuje zastop stvo liudstva, izvoljeno v svobodnih volitvah, Krogljiua, ki jo vrže volite© v volilno skrinjico, izroča vlado poslancem“. Tako „Jutro“, naše ljudstvo pa je drugega mnenja, ker čuti na mošnji in letošnjo zimo bo čutilo tudi na želodcu, da odločuje v naši državi zastopstvo bankirjev, velekapitalistov, uradnikov, mošetarjev, trgovcev in iz vozuičarjev. Krogljice, ki so jih vrgh volilni v skrhiji.ee pri zadnjih volitvah, so izročale vlado kliki poslancev, katerim je ljudska volja postranska stvar — bakšič pa vse!
Liberalcem v album. Vsi liberalni listi se zgražajo nad demonstracijo madžaronov v Prekmurju in iščejo — krivce tega dogodka. Glavni krivci s© zagrizeni liberalni uradniki in učitelji, ki ljudi le šikanirajo in nastopajo proti krščansko-mislečim narodnim Prekmurcem in agitirajo za liberam© stranko.. Koliko so ti ljudje lagali po svojem „Prekmurskem Glasniku“ o po slancu Kleklu in vseh zavednih narodnjakih, I kako so božali in gladili madžarone, ki stoje pod vodstvom Šeruge in drugih boljševističnih madžaronov. Zanimivo-je, da so bili demon stranti prebivalci onih občin, v katerih je pri Volitvah v konstituanto dobila domača liberalna Virstvena struja večino, zanimivo je, da so bili kolovodje demonstracij naročniki in div ! -ci „Slovenskega Naroda“, dočimsem udeležil demonstracij noben kršeanj-ko-misleč Prekmurec. — Liberalci napadajo po svojih listih g. glavarja — ne bomo ga zagovarjali, ampak priv odkrito povdarjamo, da so glavni krivci ljudje v njegovi bližini, y prvi vrsti madžaron iri bolj še vik Čeriiga in madžaronom prijazni nezreli notar g. Koder, ki poznajo le boj preti „klerikalcem“, podpirajo pa direktno; in iin-direktno stremljenje za odcepitev celega našega, Prekmurja» G, major Sagadin, oglejte si malo Šeruga in njegovo družbo. Mož, ki je svoje otroke pri ljudskem štetju vpisal za Madžare, ne spada v Prekmurje in naj je še tako goreč demokrat. Dokler bo Šeruga v Soboti, tnadaljna presenečenja niso izključena.
Strahu pred orožnimi vajami - se nam ni treba bati, Ostri albanski napadi na naše obmejne postojanke so šli na živce našemu vojnemu ministrstvu, Id je razglasilo vest, da bo v
stojno obrambo vpoklicanih več mlaj- , šib letnikov, Ker pa razpolaga naSa
obmejna vojska z dovolj moči, da u-žuga Albance, skoro gotovo цв bo vpo kidal novih rezerv. «
Novi Srbi«. Prof» dr., Fran Ilešič \& pred kratkim predaval z vso s vom dolgočasnostjo srednješolski mladini v Sarajevu o „Slovencih pod tujim jarmom“ ter je to priliko porabil za nai-večje klečeplazenje pred Srbi. Med drugim'je celo rekel, da je srečen, ur lahko kot „Srbin“ nastopi ter zbrane poslušalce srbski pozdravlja. O tel novi srbijanski prikazni piše „Hrvat4 št. 487 med drugimi sledeče: „Dr. Ilešič nekdaj in danes: Leta 1906 je brzojavil zboru hrvatskih procesorjev: „Naše delo je kulturno, večno, neod -visno od trenutnih prilik, osnovano na naravni zajednici hrvatsko-slovenski.“ Leta 1912 smatra „za greh vsako pod kopavanje slovensko-hrvatskih kulturnih vezi, kakor bi bilo tudi greh, povsem oko obrniti najhližje zemlje. — Dvoje potreb — dvoje nalog — dvoj«' delo.“ Evo, tak je bil Ilešič. — A danes? Danes ga lahko najdete v vseh vrstah, ki so si postavile za nalogo , da izbrišejo Hrvate. Hrvati so mu bili samo most, preko kojega je mogel dospeti do Beograda ter se povspeti do mesta vseučiliščnega profesorja v Zagrebu. Ta naš moderni Ahasver je bil pred vojno nadležen Hrvatom ;,vsled večnega moledovanja in je tudi zakri vil, da so mnogi Hrvati pošteni in dobri slovenski narod sodili po njegovi osebi, i panes pa, ko nastopa v ulogi „Srbina“ v Sarajevu, nam je jasno , da je zelo, zelo malo Slovencev, ki hi se izdajali za Srbe in da je eden izmed teh redkih — dr, Fran Ilešič.“
Bivši hauptimm in vodja rekvizi-eij za Avstrijo Sancin je nastopil službo vodja oddelka za kmetijstvo v 4.
» lačilnem razredu, dočim kmetijski strokovnjaki:	Rohrmann, Matjašič,
Skalieky, Belle, ki so starejši in majo zasluge za kmetijstvo, morajo po -slu Sati. tega svojega „šefa“ in n* bodo nikdar prišli v 4. razred. Zmožnosti Sancinove so podobne zmožnostim Ribnikarja in kakor odklanjajo vsi politični uradniki Ribnikarja, tako odklanjajo vsi pravi strokovnjaki — izjemo delata politika Žnidarič in Za bavnik — politika Sancina koi svojega šefa.
Nevarno obole.l je narodni poslanec Davorin Krajno. Ko se je nedavno vračal iz svojega volilnega okraja, je hudo padel. Upamo, da bo vrlo delavni boritelj za katoliška in ljuuska prava kmalu okreval,
Vsled bolezni je odložit županstvo v Jarenini g. Anton Lorber, Jare-©'nskim županom je bil izvoljen enoglasno naš vrli pristaš Franjo Spari.
Z deficitom drugih držav se tako rado bavi demokratsko časopisje, „Jutro“ poroča od tedna do tedna o francoskem deficitu, o poljskem, ki znaša lSOmiiijard poljskih mark, o našem pa ne pove nič! Pometajmo pred vsem pred lastnim pragom!
Menjične golice. Generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu je glede kolkovanja menjie v času po 1. t. m. pa do (dne, ko pridejo nov'e goli-

ce v veljavo, odredila, da se гмаопејо še nadalje uporabljati sedanje men bone golice tako, da se nanje naknadno prilepi kolek po T, St. 81, začasnega zakona o drž. trošarini od due 87* junija t, L Pred podpisom menjice mora naknadno prilepljen kolek prepečutiti davčni urad. Za one meojtoe, ki so bile izpolnjene in podpisane pred 1. oktobrom t 1. ko je stopil v veljava novi zakon, pa. predpisi o naknadnem kolkovanju ne veljajo.
Iz Maribora.
Zaščitili so se. Kakor čujemo, so g. profesorja Ivana Favai-ja zares od pastili iz službe — brez zaslišanja, » kratko in hitro obtožbo, da je „komunistični hujskač" in da mora biti država pred njim „zaščitena“, čeravno g. Favai-ja leto dni — od državnozborskih volitev sem ni bilo videti na kakem političnem torišču. Obvestilo je dobil te dni, „Jutro4 pa seveda dosti prej, ker je blizu vlade. Odlok odpustitve se vzkliouje na čl. 18 zakona o „zaščiti države“, ki pravi, da komunisti ne smejo biti v državni službi, če je pa g. prof. Favad bii v resnici „komunist“ — to je član nekdanje priznane in na podlagi pravil dovoljene politične stranke, to je pa drugo vprašanje, ki se je od policajdemokratske državotvornosti mirno in brezbrižno prezrlo.
Razgrajač v službi javnega reda m varnosti policijski pisar Pantič pri
mariborski kolodvorski policiji je bil te dni že drugič obsojen pred sodnijo in sicer sedaj radi nočnega navala na kavarno „Beograd“ v Aleksandrovi u-lici, kjer je pod pretvezo, da išče komuniste, razbijal, rjovel, suval in pa streljal ter s tem zagrešil celo vrsto deliktov od zlorabe uradne oblasti ; do kršitve nočnega in hišnega miru, *Za vse skupaj je prejel nizko denarno kazen, ki znaša z naloženo odštodi no vred okrog 500Ü K, sedaj pa se govori, da se misli pritožiti pri prvem m največjem Srbinu Cokorilu ter vse sodnike, ki so ga prvič in drugič sodili, v njegovem velesrbskem šovinističnem listu „ Srpska Zora“ razupiti kot „avstrijakante“, ker so si upali njega — velikega patrijota — sicer mi lo soditi in ker še vedno ne razume -jo, da so Pantiči in drugi „iči44 v pre-čanskem svetu kot „pobedivci“ in „o-svoboditelji“ nedotakljivi in za vsak škandal upravičeni. Proti policijskemu svetniku g« dr, Senekoviču se je v tem listu že neki „putnik“ oglasil, sodnikom bo pa najbrž še hujša pe -la. Centralizem je res nekaj lepega in koristnega za razne divjake.
Marib. stanov, urad, pride kmalu pocl vodst\o občine. Država bo prepustila občinskemu svetu, da prevzame oeio vodstvo te komisije v svoje roke. Tako je izjavil župan Grčar v seji dne 11, t, m.
Za 4 zlatnike je obljubil bivši član stanovanjske komisije v Maribo ru ib neki gospej, da ji potom stanovanjsko komisije preskrbi udobno stanovanje, Tako je zapisano in podpisano od prizadete v nekem uradnem aktu. Dotičoi P. je vtakni! zlatnike v
«адв^гувджим..
gladiatorji.
Prva knjiga. — Eros*
(27. nadaljevanje,) Tudi v veliki dvorani, kjer patri,
oij sprejema svoje prijatelje in klien-ie in druge obiske, ne kažejo stene ni-kakih fresk in veselih okraskov, pri-proeto so obložene s ploščami belega, svetlo brušenega marmorja, Dvourna le visoka in se veličastno dviga preti okrogli odprtini v stropu, odkoder : i ■ je modro večerno nebo. Pod odpr.mo ie v tleli marmornat basen, kjer »o zbira, dežnica, z vodometom. Okrog njega stojijo štirje orjaški kipi, ki predstavljajo štiri prvine sveta, zrak, ogenj, vodo in zemljo. Ob stranon še dolga vrsta doprsnih kipov, prednikov plemenitega patricija — to so edin* ,z-delld kiparske umetnosti v teh iepih prostorih,
Razsežna obednica poleg sprejemno dvorane kaže nekaj več J. almo.rii in obilnosti v svojem lišgu. Freske, predstavljajoče prizore iz vojaškega živijen.a, vidiš na stenah, mi koncu obednice je razstavljena zbirka vsakovrstnega bojnega orožja, trebušasti jrrbi, kdtihi iz kovanega zlata, ebilc ©biOftooi z biseri m drajjimi dragimi
kameni, stojijo na predalih stenske o-mare.
Gostov danes ne bo, to ' e videti • Ob steni je stranska mizica po.ir i.atza eno samo osebo, bel prt se blesti na njej in krožnik in čaša iz čis' egu, srebra.,	.
Zamišljen stopa gospodar gumn -dol med stebričjem, njegovo telo biva tukaj v Rimu, njegov, duh pa gleda gozdne planote, zeleneče doline, blesteče se reke, in se naslaja ob hladnih svežih vetrovih, duh tečem von ju ter divji, razkošni lepoti daljne Britanije.
Petindvajset let! — In vendar se mu zdi, kot da je bilo včeraj —.
Celo je nagubano, lasje so osiveli, moč gineva, podjetnost peša, možgani hočejo poleniti in čuti otopeti — pa srce se ne stara — nikoli —! Delo, ča-stiželjnost, zabava, nevarnost, dolž -nost, nesreča in uspehi — vse to polni četrt stoletja in je,minilo, kakor sanje minijo — spomin na mehko, belo roko, spomin na ljubljeni obraz, na ljubeče oči pa je preživel tudi to dobo — in Kaj Lucij Lictinij, rimski ya-tricij, general, jpretor, konzul in prokurator imperija je zopet mladi' po veinik rhnsk» legij®, ST®t leži ßüö
njegovimi nogami in ljubljeno dekls
j mu sloni na prsih.
Stoleten hrast, mehka, gladka in zelena trata, nežna praprot, ki se ziblje in šepeče v. poletnem vetriču, drobni beli oblački, "ki jadrajo po sirnem nebu — in tamle nežna, vitka postava v snežnobeli obleki, s plahim, negotovim korakom Stopa preko trate, plašni so njeni pogledi, boječe njene kretnje. K sestanku gre — da vzame slovo od svojega ljubega.
Sedaj je ;v njegovem naročju, sloni na njegovih prsih. Njeni bogati kostanjevi lasje se mu ulijejo po prsnem oklepu in v oči mu zrejo njene sinje -modre oči, topeče se v žaru ljubezni, kakršen si,e moškemu le enkrat v . v-ljenju.
Zares, ta ponosna, cvetoča ženska lepota je vredna truda, ki ga je plačal za ta plen! Njeno polno, vitko te 'lo, njen plemeniti obraz, blesteča belina njene kože, njen ponos, njen pogum, njena stanovitnost - - vse to priča o potomstvu iz plemenite:a ' Titanskega rodu, — Njena last pa je — dražestni čar njene osebnosti, pol napovedovalen, pol nagajiv.
Zgodi se, da ženska najde pot možu v sroe, da ga napolni, ga preži ne
m nasiti s svojo osebnostjo, S' Ojim i uplivom, svojo ljubeznijo, kakor duh-teče olje prešine s svojim vonjem pu-I sodo, v kateri ga shranjuješ, i u če je i tudi olje moralo izteči že zda umi in ; do zadnje kaplje — duhteöi von.» šo o-stane v posodi in ostane v w«! za — vedno.
In tako se je zgodilo Iticmiju —.
Pravzaprav bi se ne smeri ljubiti ta dva — hčerka britanskega pleme -nitaša in kneza ter. zmagovalni rimski osvojevalec Britanije. Pa tistikrat je bilo premirje med obema narodoma, premirje, ki je v njem tlela iskra sovraštva, vsak trenutek pripravljena, da se razvname v uničujoč ogenj.
Slučajno sta se videla, slučaj je nanesel, da sta bila večkrat skupaj, L, radovednosti se je vzbudilo zanima-I nje, iz zanimanja prijaznost, iz prir
\ aznosti ljubezen. — Ni bilo lahzo, si priboriti britansko dekle, marsikatero solzo le jokala na skrivnem, hudo se je boril ponos s srcem (oda srce je zmagalo in dala mu ga je. kakor ga more dati le tako dekle vsega .n brez pridržka,
ШЈиг irc ‘'V a- *9*
(Dalje prihod,)
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, na ložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo iä5	brezplačno.	68
žept a obljubljenega stanovanja g ni — preskrbel. Gospod P. Џ velik nar spFOtnik ^klerikalcev“.
V disciplinarno preiskavo prideta uslužbenca stanovanjske komisije neki Holer in znana Dora Javoršek, ker sta osumljena, da sta jemala „nagrade“. Disciplinarno preiskavo je sklenil uvesti proti njima obč. svet seji dne 11. oktobra na predlog personal. in discipl. odseka. Zlatniki g. P, in nagrade g. Hoierja in gospodične Dore pričajo o čednih kupčijah, ki so se uganjale na stanovanjski komisiji, in dični g. Voglar o tem vsem ni nič vedel e
Seja mariborskega obč. sveta je ; trajala v torek, dne 11, oktobra, ne- I pretrgoma od 6. ure zvečer do У* na i
I.	uro zjutraj.
Čudne razmere. Včeraj zvečto' v j pozni uri sem se vračal s kolesom v : spremstvu soproge iz 'dopusta na Vur- ! bergu domov v Maribor. Bilo je :-:e po j
II.	uri ponoči, ko se peljem v lepi | mesečini skozi naše „predmestje“ Fe. j brežje. Vse spava. Toda, kaj pa to?!; j Kmalu po pokopališču v smeri proti i mestu je bila gostilna lepo razsvetljena, slišalo se je divje vpitje in „petje“, seveda nemško. Na cesti pred gostilno pa stojita dve gugajoči se moški osebi ter opravljata kar sredi ceste svojo potrebo. Prav po balkansko! Kje pa je slavna občina, kje so drugi varnostni organi, katerih imamo v Mariboru in okolici kar cele trume , fla ne vidijo in ne slišijo takih škandalov v času žalosti po umrlem kralju Petru? Dr. G. — Kakor se nam poroča, se dogajajo tudi po drugod ta -k‘a nedovoljena prekoračenja policijske ure. Ne bi škodovalo, ako se občinski uradi in orožniške postaje energično opominja na njih dolžnost v tem oziru.
Nove cene v Mariboru. Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Mariboru je določilo naslednje cene za živila: goveje meso 111, vrste ,16 K, 11. vrste 18 do 20 K, I. vrste (volovsko) 22-24 K 1 kg, telečje 16-18 K, kruh črni 13, beli 16 K 1 kg, krompir 4 K,
1 kg, jajca 4 K komad. ,Za mleko in špeh (ki ga pripeljejo Špeharji) so ce-»e odslej proste.
Orlovski vestnik.
Vi Konjicah se vrši dne. 16, t, m. po popoldanski službi božji veliko ne-
poUfično zborovanje. Zborovalo se bo v dvorani okrajnega zastopa. Govortli bodo: g. Jože Piro, predsednik, Orlo? ske zveze v Ljubljani in drugi'. Pridite v obilnem številu!
Ormož. Okrajna posojilnica razpošilja vsem zavodom in večjim posestnikom ne glede na stranko neki pregled o poslovanju zadnjih let v a-gitacijske namene. Ker. je zadnja bilančna objava prinesla podpise samih zagrizenih liberalcev in samostojne -zev, je to znamenje, da so pri zadnjih volitvah vrgli tudi naše zadnje mcže iž odbora in nadzorstva. Pokojni dr.
Ornulee je vsaj delal „nekako" nepristransko in trpel Judi nekatere klen- Uradovanje na carinarnah je za kalee v odboru okrajge posojilnice , občinstvo neznosno ki more prestajati Danes pa tega m več. Naša stranka 'prave mukte, preden pride do blaga. л™а У?" nobenega zastopnika v --jv trgovcu vidijo le prekanjenega člo-„o aj posojilnici, la je postala b-1 v6tas hbče državo oškodovati. Naj-V lil. št. „btiar ;manjgj, pregrešek proti deklaraciji bla
v Levicah. Šola bi naj vzgajala cigansko deco v slovaškem jeziku. Deputa-cija je povdarjala, da hočejo cigani sami izdelati opeko za šolo, v potrebi si zgraditi šolsko poslopje tudi sami. Vsekakor si lahko častita bratislavska vlada na kulturnem uspehu, ki ga je dosegla pri ciganih.
Tajfun na Japonskem. Te dni je razsajal v okraju Nagoya na južnem Japonskem tako silen vihar, imenovan »Tajfun«, ki je zahteval 250 človeških žrtev. Vihar je odnesel in porušil čez 100 poslopij. Silni morski valovi so pa porušili celo vrsto obrežnih poslopij.
Uradovanje po naših carinarnah.
beralna domena. —
Xuev“ÄSe'ктЉмГ SÄ ** -• 8та‘™ т kaznl'ivo delanK “
se kaznuje z 6—10 kratnim zneskom carinske čbference. Trgovcu je pri najboljši voljji nemogoče pri večini slučajev deklaracijo po predpisih tar
gr.e, da bi pet liberalcev komandiralo !	oto
tri četrtine naših kmetovalcev v or - .e^btuemo zmoto
inožkem okraju in vzelo v zakup vse naše gospodarstvo!
možkega okraja. Prav; tako! Se bolje pa bi bilo, ako bi naši stari „Orinož-ki posojilnici“ preskrbeli pravico hra-
^0dim0 čuD j ji0j izpolniti, ne da bi si prej ogledal či! Dvanajsta ura bije. Saj vendar ito,hUU%n & ne bilo ^ fcda bi
pri deklaraciji, kon-! statical in popravil službujoči carinski uradnik?
Poprej je veljalo določilo: Za n>e-kaznjivo se smatra nepravilna navedba netopeze pri zaearinjenju, če Je le vrsta in kakovost blaga ter brutopeza pravilna* ip je očividno, da ležij zmota le v neupoštevanju notranje posode ali izpolnivega materij ala. Koliko sitnosti bi se s tem strankam in pa tudi uradom prihranilo! Predpis, da se mora carinska deklaracija do zad-
Razgled po svetu.
Angleško mnenje o Stinnesu. — Slovitemu nemškemu milijarderju liu-gonu Stinnesu se je posrečila pridobitev _ izvestnega dela angleškega časopisja za svoje cilje, V Angliji pišejo o Stinnesu z velikim spoštovanjem, „Manchester .Quardian“ piše: „,Stin-
nes je obnovitelj Evrope, On je realni n|e Pfce popolnoma, spolnit, Je m-politik, ki je v nekolikih mesecih dvi- mogo^ вУт' “ pomem tako posto-gnU in sezidal ono, kar ni zamogia	trf venv m ob&nstva,
niti ena konferenca in nobena komisi- ki zaslužili malo več uva evm>ja ja za reparacije“.	od strani carinskih organov za ta o-
Vredno, da beležimo. >Neven« рО>Г0тШ davpk> katere*a Р1абаЈ° drža-roča, da zahtevajo cigani šole, a ne;' ! n	,v
naši, ampak češkoslovaški. V Evropi! , Oprej je smelo blago, ko se je prevladuje prepričanje, da ne more o- j plačala carina, še 30 dni prosto leža-stati cigan na enem mestu preko 40 dni, 1 ti. Umevno, da je taka zahteva pri sicer se odpre pod njim zemlja. Ra v-j današnjih razmerah nemogoča. Ven-nokar omenjeno mnenje o ciganski ne-j der bi moralo biti blago le Žari ne pro-stalnosti pa so prevrnili cigani sami.fsPh ako je carinski urad prezaposlen Praška »Tribuna« javlja, da se je ogla-im trgoveo v sle ti tega ne more plačati sila pri šolskemu referatu ciganska de-, carine, To se danes ne upošteva in putacija, ki je prosila za pozidavo šole ; se zahteva ogromno Iežarino ca 6000
kron za vagon na 'dan, Treba b. bil« vsaj 4 dni pustiti prostega časa, k&jL vedno m mogoče dobiti takoj vsie, za oarinarno potrebnih dokumentov, kar kor fakture in certifikatov po pošti za predpis minimalne carine,
Ležarmske razmere so lako neznosne in stroški tako. visoki, da trgovec raje plača diferenco med maksimalno in minimalno carino, kaJbor da bi reklamiral pomanjkljive originalne certifikate, ker stroški za Iežarino nadkriljujejo v največ slučajih dajek© diferenco med maksimalno in minimalno carino.
Vsled pomanjkanja sposobnega in zadostnega uradnega osobja, vsled nezadostnih uradnih prostorov izgubi ' trgovec, mnogo časa, je izpostavljen nevarnosti, da plača visokč Ježafiao, da se mu pokvari blago, ne glede na to, da trgoveo ni v stanu blago kvantitativno in kvalitativno konstatirati vsled česar izgubi rtegres po zakoau proti literantu.
Ker vse te neznosne razmere po-vzročujejo ogromne stroške trgovce, k jih prevali na konzumonta, ni žada, da draginja vedno raste, in s© vsi poizkusi draginjo zmanjšati za-manj, dokler se zhi ne odseka korenina z res pravo državno gospodars’ ko politiko, ki ne razlaga zakona po mrtvi Črki, nego po duhu zakona. iTaki uradniki analfabeti v državne» gospodarstvu ne spadajo v urade s tako važnim gospodarskim delokrogom. Da pa ne bo takih uradnikov analfabetov, potrebujemo datokovkluih državnikov, ki ne presojajo uprave države iz vidika vaškega stolpa majhne državice.
Poklicani so državni poslanci, d&, vso pozornost obrnejo na to važno narodno-gospodarsko vprašanje, poklicane so pa tudi trgovske zbornice, da povzdignejo svoj glas, kot zastopnice trgovcev, Ker. pa vsaka zbornica sarma za se ne pomeni nič, naj se združijo vse trgovske zbornice v mogočno zvezo trgovinskih zbornic v Jugoslaviji, in kot taka zastavi ves svoj vpliv 'da se te res škandalozne razmere odpravijo. Trgovci pa naj naznanijo vse te slučaje svoji zbornici, ki jih objavlja, in predloži zvezi, ta pa ves mate- \ rijal zbere in da narodni skupščini in pa ministrstvu na razpolago z primernim komentarjem. Preverjeni sme, da. bo pomagalo.
Gospodična
kot poštna pomočnica. Ponudbe na uredništvo pod pod «Stalno 300»	579
QR7to vsem gg. gostilničar-rUfcie jem, kavarnarjem in drugim iz mesta in okolice, kateri imajo v svojem lokalu o-bešeno mojo reklamno ploščico, da bi isto takoj uničili oziroma poslali meni, ker v drugem slučaju nisem v stanu za iste plačah in bodo zato pri davčni o-blasti sami odgovorni. 577 S spoštovanjem Vladimir Vlašič, fotograf v Mariboru, Gosposka ulica št. 23.
Velik živinski sejem
se vrši v soboto dne 15. oktobra {na dan sv. Terezije) v Račju. Kupci in živinorejci pridite! 576	Županstvo Rače.
Arnsnšcf *n cerk°vnih ce-urgeni5£ cilijanec, tenorist neoženjen, 27 let z dobrimi spričevali navdušen za cerkveno petje z pogoji pevskih moči, želi premeniti svojo sedanjo službo radi neprimernega stanovanja. Ponudbe je vposlati na Josipa Kranjc, Slov. Bistrica 44.	573
:5O000SJ0QS»€;
Preti dobremu sUSi
me v najem večji prostor za j delavnico ali skladišče. Ponudbe na upravništvo lista.
Hovo došlo za jesen
in zimo ! Obleke za gospode in dečke, plašči v vseh velikostih, zimske suknje, delavski plašči ter perilo v veliki izbiri in po nizkih cenah. Obleke po meri izdelujem točno in za solidno ceno.
JAKOB VEZJAK krojaštvo in konfekcija, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	5—526+s
GALANTERIJO, DROBNARIJO, PARFUMERIJO IN RAZNE PLETARSKE IZDELKE
na
m na
priporočata debelo
drobno
baloh & rosini, mmm, grimi trg з.
-8----------------9-------------—S—--------
i ilrJj)!*« 2 dežele 17-18 let j УсКШ staro se išče k dve-; ma otrokoma. Arhitekt Schell, Sodna ulica št. 16 v Mariboru. 574
sukna, perila, odej, oblek, dežnikov, pc ga perja po znižanih cenah se prodaja pri
J. TRPIN, v Mariboru
to—lo Glavni trg 17.	522
Oglejte si, in naročite zimsko obleko ali zimsko suknjo (Stutzer) v manu-fakturni trgovini
Rudolf Hiefergel, Koroška cesta 1, lastna krejačniča (Fr. Safran)
ter bodete prepričani, kakor že mnogo drugih o solidni ceni ter prvovrstni izdelavi oblek. Istotako se ima v zalogi zimsko perilo, posteljne odeje, koce, vol-, neni triko, barkenti, nogavice i.t. d.
Lastna krojačnica! Solidne cene!
„Stražo“
Električno luč
z 1o—40 žarnicami dobi vsaka hiša, trgovina in gostilna s pre nesljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je 6500 din. Več pove Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.6- 536
Velika telega vsakovrstnih in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. ^
Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
I ап.а	urar, Maribor, Jurčičeva ul.8
LOVrO «НУЈБСј {Edmund Schmidgasse).
Jajca iz hladilnice
prodajamo vsak dan na Glavnem trgu — v Mariboru, komad po 2.80 K..—
Ekspertno društvo.
Matheis, Suppanz I Co.
Cvetlična ulica štev. 18.
Inserati v Straži imajo uspeh!
Kupim
vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske, prstene, zapestnice, uhane, srebrn in stati denar i.t.d., kateri predmeti vam leže doma in j»h ne :	nosite, tvrdka	:
trgovina ur, zlatnine in srebrnine MftpibOK», Gosposka ulica 10
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulici štev. S.	4Mariboru	reu, zadr. z neorn. zav.
■’sri.ojgr© po 4= % in. 4 xU°lo	|
isfajatei- ta založniki' Konz« „Streže.“
Tisk Cirilove tiskarne v Maribonoe
Ddgotorni шзеЗвШ» Mo Eslenjak.