Premalo zanimanja Za nami so tri fakul-tetne skupščine: skup-ščina tehniške fakulte-te, fakultete za agrono-mijo, gozdarstvo in ve-terinarstvo in medicin-sko-stomatološke fakul-tete. Problemi so . btli povsod isti:~ prostori, vzgojni kader, študijski načrti in programi. To da zelo različen je bil odnos, ki so ga do teh skupščin zavzeli profe-sorji \n Študentje. Očit-n-o je, da veliko profe-sorjev in še več Študen-tov ne pozna pomena iakultetnih skupščin. — Fakultetna skupščina je najvišji organ fakultete, njej. je dolžna fakultet-na uprava podati poro-čilo o stanju na fakul- . tet\, in o delu učnor znanstvenega kolektiva fakultete in štrvdentov. Res je, da skupščina ne more sprejemati nobe-nih dokončnih in ve-Ijavnih sklepov. ker je le informaiivno-posve-tovalnega značaja. Pač pa lahko daje na podla-gi diskusije močne su-gsstije tako fakultetni upravi kakor tudi fakul-tetnemu svetu. Te suge-stije, za katere je reso-ludja najprimernejša oblika, so lahko obema velika podpora in pobu-da pri reševanju pro-blemov fakultete. Vloga študentov na dosedanjih skupščinah je bila pasivna in kla-vrna. Maloštevilni pred-stavniki študentov (šte-vilo je bilo neomejeno) so sedeli tam, kakor da se jih vse skupaj prav nič ne tiče. Ce pravilno dojamemo pomen teh skupščin, potem senam pač mora zazdeti tako ravnanje za študente sramotno in neodgovor-no. AU nimarrto k de-kanovemu poročilu no-benih pripomb, pri re-ševanju problemov no-benih predlogov, nobe-nih zahtev? Glavno krivdo za to nosfjo posamezna zdru-ženja, ki polagajo na fakultetne skupščine pre-malo pozornosti in se nanje sploh ne pnpra-vijo, čeprav dobe deka-novo poročilo ob pra-vem času. Na teh skupščinah se "Tftjjjco veposredno sezna-nimo^i vso problemati-.. ko fakultete, ki je dru-gače niti nimamo pri-ložnosti spoznati. Men-da je dolžnost usakegfa študenta, da se zaniraa tudi za globljo proble-matiko svoje jakultete in da ne pozna fakulte-to samo po dekanatski pisarni, po predavanjih in morda še po knjiž-nici. Obenem pa imamo na teh javnih skupšči-nah tudi možnost, da odkrito in enakopravno razpravljamo s svojimi profesorji in ašistenti in jih seznanjamo s svo-jimi problemi, s svojimi predlogi in zahtevami. Pokazati moramo s svo-jim sodelovanjem, s ka-terim lahko veliko pri-spevamo k uspehu skup-ščine, da nas problemi fakultete zhnimajo in da hočemo sodelovati pri njihovem reševanju. NAŠE DELO MORA BITI POPOLNO IN BREZ POVRŠNOSTI čas zahteva čiovcka visokih kvaHtet, dancšnja generacija mladih mora imeti velike življenjske sposobnosii Komunist ne ^ vcrati samega sebp in si ola^eva.I d@lo. Potrebno |e stalnr :zpopolnj:-vanje znanja marksizma — l€ fako je možia odločna borba proti nasprotnikom našega družbenega reda Naše deiovno leto k pri kra-ju. In običaj je že tak, da ob zaključku vedno pregledanio deja.ynost, jo p.o možnosti ana-liziramo in skušamo ugotoviti, ali je bMo naše delo ploano, pošteno in predvsem to, če je v dovoljnii meri služilo name-nu. Če smo ugotovili, da je naša partija žiy organizem, neraz-dvojno povezana z življenjem • našega ljudstva, potem je po-trebno s tem dejstvom na vša-kem mestu, v vsakem trenutsu računati, kajti prevzeti nase cdgovornost za rast toliko m.a-dih ljudi, kakor je to slucaj' naše študentske parti-jske orga-nizacije, je velika stvar, ki ne trpi pov.ršnosli, malomarnostl ali celo brezdušnosti, temvee nam narekuje neprestano deio, ¦ študij in. razmišljanje. Te ms-sli navajamo predvsem zar-j, ker se mislimo v nadaljnjsm konkretiziranju povrniti na ne ugotovitve. Ce hočemO, da bo-do velike ('deje Marxa in Leni-na živele v nas in se prenaša-*e na bodoče generacije. če lio-fremo, d^ ee botio ob razvoju živJjenja, oplajale in nezadrzno razškjale, -p"otem Tnonarno aa-nes misliti na t-o. Na>a današnja študentska miladina, k» bo jVjtri pre,vze*a dcber del bremen življenja in nehanjia na svoje rame, ,ie v fivojiih zasnovah prav takšna, kot je bila ti-sta, kj je prevze-la v času naše revolucije velik del 'Odgovornosti na svoja r--mena. Račuhati pa je treba .-, tem, da je ta pos.ednja zrastla in se ' razvHala v popolnoma drugih okoliščinah, pod clru-gačn.imi pogoji — skratka v drugem času. Ta čas imenuje-mo mi danes nadaljevanje na-še revolucije. To so drugi, ms-goče še težji pogoji dejavnosti, čeprav se nam včasih zazdi,. aa ni tako. Če je ?ilo preje za zm/ago, za življenjskj obsto], gre danes poleg tega za člove-ka ko't individuum in kot skupnost. Čas zahteva od nas človeka visokih kvalitet. Zna-nost in tehnika bistven,o vpli-vata na razvoj in tempo žlv-ljenja. postaja vse hitrejši. Ta-ko življenje z ene strani zah-teva večjo enostavnost, z druge pa je posta-to tako komplf-ci-ra-no. da je mnogokrat potrebnu resno delo in razmišljanja, da ?e . lahko počutimo trdnega. Na vsak način vsi ti rniselni po»li-tični. idejnf in drugi premikl vplivajo na zavest etfropskega človeka in s tem tudi na na5. Vsi se krčevito borijo — tisti, ki odmirajo in tisti. ki.se po-rajajo in stopajo kot zrianiiec novega življenJa v objektivni svet. ¦ Zmagal in ostal bo tisti, ki bo močnega duha, delaven in ki bo nos^iec najnaprednej-še ideje. Naša damašnja mladi-na je ziras^a v č^su boja za so-dalistične odnose, za sociali- " stično gospodarstvo — za uve-ljavdjanje velikih rdej Marxa i.n Lenina. Vse težave in svetie V sredo 7. novembra je bila v prostonih kluba Zveze študentov letna partijska konferonca študentov naše univerze. Kot gostje so se tega zborovanja ude-ležili dr. France Hočevar, predsednik univerzitetnega sveta in član CK ZKS, pr&f. dr. Lavrič, rektor ljub-ljanske univerze, predsednik CK LMS Franček Mirtič tcr več drugih gostov. strani je ona do danes že o!j-čutila, sprejela, si ustvarjala sodbe.in si pod temi •okoiišči1-namd, subjektivnimi in objek-tivnimi, ustvarjala svoj odnos do sveta i'n svoj znacaj. Dane^, kcnkretno, imamo pred seboj ljudi, kj E'0 na p-oti v zrelost in so najbolj dovzetni za sp-re-jemanje a4 obratno. človek se sicer pozneje še vedno spremi-nja, vendar ne tako zazr_3vno in tako adločno. In _če ob tem pomislimo. kako ve>l"'ke in od-govorne so nalo.se. ki stoje pred n^mi in našimi gsneraci-jamii, potem nam mora biti jasno, da čas od nas zahteva krepkih, pogumn'-'h, predanih, duševno in intelektualno moe-nih ljudi — borcev za sociaii-zem. Ta generacija ne sme imeti več časa boriti se v seb' z raznimi provincialnimi. relt-giozni'rni iin drugimi kompleksi, temveč mc>ra doseči visako ra-ven zavesti, ki b0 sposotina globokih ra.zmi-š!janj. hvtrih re_ akcij, 6istih prec'''2nih misli ln krepkega de«a — skratka. im-!-ti mora velike ži\-iljenj5.ks spa-sobnosti in kvalitetr Torej gre za lik našega intelsktualca. gre za rK>vega soc-'alisti-čnega č;o-velfq večjih vrednot. Skupncst in življenje teriara od nas, da se vzgojimo v od-ločne borce za socializem. Tu gre predvsem za kvalitsto, Ki ne nastane v človeku sama po sebi. temveč si jo je treba prii-dpbit' v boju s samim seboj, z vztrajaim delom in ob pomoci dobrih in iskrenih tovariSev. Ze danes se m'oramo zavedati odgovornosti, • ki nas jutrš ča-kajo. To niso «ahks stvan. Vsak izmed nas bo moral bitl na svojem mestu — cel mrž :n . nihče ne bo cenjen po lepotl ali priljubljenosti — temvec po delu, poud3 PKED DNLVI jt, jjvET fv.i.i..iiciJ.-i .-^V. *-A c-^ ^-RAELSKE IN ANGLO-FRANCOSKE CETE NAPADLE MLA-DO IN SVOBODNO DR2AVO— EGIPT. NIKDAR TAKO MOCNO KOT TO POT SO NAROD] SVETA OBSODIU AGRESORJE. TODA MI IN VES SVEl UPAMO V PRAVICO! TUDI NAŠI ŠTUDENTJE SO POKAZAU SOLIDAR-NOST S TISTIHZI, KI SO BrLI IZZVANI Z BRUTALNIM NAPADOM TER PlJlRECILI PRED UNIVERZO PROTEST-NO ZBOROVANJE. Studentje ljubljanske uaiverze, zbrani na protestnem zborovanju, najostreje obsojamo vpad izraelskih, angle-ških in francoskih čet na ozemlje Egipta. Ta akcija po-meni najbolj grobo kršitev suverenosti neodvisnega Egipta in teptanje načel Združenih narodov. Za to nesramno vojno-.politicno provokaoijo ni opra-vičil! Zavedajo naj se, da je mir v svetu nedeljiv — za velike in male. Ali je gospodom iz Anglije in Fran-cije kri cenejša od pohlepa po denarju, mar svet že res ni dal dovolj žrtev, mora res vsak dan teči kri znova in znova? Vsako agresijo, pa naj bo skrita za to ali ono barvo, ogorčeno obsoiamo in zahtevamo, da Združeni narodi od-ločno pokažejo svojo moč ter preprečijo nadaljnje preli-van,ie kfVi. Prepričani smo, da je naše ogorčenje le del sploš-nega svetovnega mnenja — vseh naprednih in miro-ljubnib ljudi. Naš pozdrav vsem svobodoljubnim narodom, ki bodo znali braniti svojo neodvisnost in svctovni mir. Podpiramo izvajanja naših predstavnikov v Varnost-nem svctn, Združenib narodov in prosimo, da prenesete naše ogorčenje celemu sveta. Studentje ljubljanske univerze, zbrani na protest- nem zborovanju pred centralnim poslopjem uni- verze v sredo 31. oktobra 1&>6 ob 14. uri. Študijski uspehi so vedno slabši V sobpto, 27. oktobra, je bila II. javna fakultetna Giku/pščina mediciTrskf. iakuaete, Fcisg , osnov-nejsim higienik-m zahtevam. Edi-m azhod ]e gradnJa nove" taiiui-tete, s katero bodo pr-čeli'pred-vidoma že jeseni 1957. KljuD te-«nu pa se morajo nemudoma iz-boljšati nevzdržm pogoj^ raznih inšututov. V takih prostarih in s tikim stanjetn učnega kadra ima fakui-fceta m?.ksi'ma,lno kapacUeto 60 slušatcijev na letnik. Toda štu-dentje bj se radi vpisovali v mnogo večjem kevilu. Čeprav stoji fakultetna uprava na staU-šču neomejenega vpisovanja, je bdla prisiljena zaprositi • 'zvršni svet LRS, naj omeji število slu-šateliev na 100. Izvrsni svet: je prošnjo upošteval, vendar je ta-radj velike potrebe po zdrav-stvenem kadru zvišal maksimum rta 130 (80 medicincev in 50 sto-matologo v), torej še vedno dvakratno zmos-ii'iyos«t fakultete. Ob to1^k<>ni preobremenitvri nujno trpe študijski uspehi, ki se slabšajo iz leta v leto. V letu 1952-53 ie |>ii*lo.y drugi letn-k 88 odstotkov novincev, v letu 1954-55 pa samo 43 odstotkov, Problem dolžine studija je rešen* Študiij bo traijal 6 iet. V bistvu sa . dolžina ne bo podaljšala, saj 60 tudi dosedanji dipiomanci strjdH raii pr-t>tiino po 7 let in poi, Pač pa se bo študij znatno poi globU z raziirjenim prakticnira delccn v zadnjem letniku. NaJ« vainejsa naloga, ki jo morata fakuketfla uprava in faikultetni svet čiTtupre) resiti, je študijski nacrt in itudij&kd program. Pri tecn pa ne smemo težit'i za poe* nostavHev študiia, ampak mara-mo niva št.udiJa ohranki in po možnosti celo dvignitii, pri tem pa itudentu medic-ne ppsredpvati vse nove pridabitve in dognanja sodobne medicine. Pri reševanju tega problemai je sodelovala v&a slovenska zdravniška javnost in. poroagala « s svoj-mi predlog1. Kakor se je pckazala velika zainteresiranosc in pripravljenost za -reševanje te-ga problema pri diskutantih tov. dekaau -prof. dr- Neubauerju, predsedniku fakultetnega sveta tov. Ravivlkarj.u ki predstavniku Zdravniškega druitva dr. Miiši-ču, tako ostali člani fakultetne uprave, profesorji, asistentd in študentje niso pokazali nobenega interesa in -niti n^io sodeiovalil pri diskusiji. Zaradi tega je skup-ščina naredila vtis, da ni. uspela* Saj se take skupščine, kjer je ta« ko profesorjem kakor študentom dana možnost, da odkfUo ia sproščeno razpravlja.;o o vseh pro-biemih ' fa.kultet ne more omejiti le n^ poročilo dekana. ne še ne-katerih predstavnikov fakultet-nih oblasti* in izvenfakuitutnih organizaclj. Zdi se, da se marsi-kje profesoirj'. predvsem pa štu-dentje, še nho dcurnelii pocnen* člena 56 splosnega ziikona o uni4 vereah. KAJ OVIRA USPEŠNEJŠI 5TUDU? PO 10. LETIH še vedno BREZ UČBENIKOV • Po vseh f&kuketaih'je očitno nesorazmerino visoko število aibsolvenfov. Zakaj ne diiplomirajo? Študemtje izgubdjajo štipendije im podpore. Zakaj ne opravijo pogojev? • Nknamo dovolj profesocrjev, asistentov, la.boram-tov. Predavainice »o pramajihne, labotratoriji so piremajhni in zasta-relo in pomactvjkljivo opremljemi, knjižnice in čiftalnice so tudi pje nekako dopolnjeval preiš-njo izmenjavio informacij. Za-niraala nas je oblika visoko-šolskega študija in način njl-hovee^ !študij=kega dela. — K!ar se tiče sistema in na-čina šolanjn pr& nas — je de-jala Nina Rod.jonova — je bl-stveno drugačen kot smo ga spoznali pri vas. Naša uredi-tev ne piozna osnovne šole, temveč obvezno desetletko. Kdor uspešno kon5a to šolo, «?e lahko vpiše na fakulteto. ki je dobil,a n?Riv viSjega učnega zavoda (Viš"n; učebnij zavod). Te vrste visokih šol imam,0 v Sovjetski zvez; okro^ 9^0, na katerih §tudira r>o zadnjih ¦st.a-tističnih podatkih približno 2.200.000 Studentov. Naistarejši tak§ni zavodi so v Moskvi. Le-ningradu. Kazahstanu. Kijevu i+d. Samn Lenipgrad ima 51 fa-kultet. ZnamenHa .1« tudi mo-skovska tp.hni?ka fakiulfeta. Na§ sistPTn itna to oredn">st, da Studentjp r?dno diplomirajo z 22 leti. Dolžina študiia je toč-no določena in traja na teh-niki pet let. Vsako leto po knn- čanih predavanjlih polagamo izpite iz v&eh predmetov, ki smo ji-h med letom posluiali. Kdor teh izpitov v prvem ix-pitnem roku ne položi, »ma priložnost, da to stori š« jes«-ni pred za-četkom novega Sol-skega ^eta. Ce tudi tedaj izpi-tov ne opravi. ni več pomočl, V višj» letnik se ne more vpi-sati. Po končanih predavanjih dobijo študentje diplomske na-loge, za katere je predpisaa čas, dio kdaj jih morajo kon» čati. — Stip>€nd,i'je dobivajo ˇ glavnem vsi študenti. ki štu» dirajo. Vendair te Stipendij« rastejo c številom vpisanega semestra. Tako to razlik« p& študijskem uspehu in social« nem položaiu precej velJkje. Dobri in odlični Studentje do-bivajo za sv;cj učni uspeh šs posebne nagrade. Pri koncu študija je povprečna štipendija za spoznanje višja od povpreč-ne pldče delavcev. Pretežna večina študentov ži"vi v šta-dentskih domovih. Ker «e pre-cej študentov že za časa študi-ja poroči, so v naših študent-skih domovih urejene sob* tu-di za študente-zakonce. Ko j« Nina živahno pripove-dovala o žčvljenju sovjetskih študentov, se je okrog nje na-braio vednio več sluiateljev, ki so tudi sami postavljali na'j-r.aizličnejša vprašanja. Zanima-lo nas je, za katere poklica kaže današnja študentska mia-dina najved zanimanja in * katerimt težkimi problsmi sa ta mladina bori? — Danes je prt nas tolika mladih ljudi, ki «i želijo štu-dirat', da za nobeno stroko ni težkjo zbuditi zanimanja. Ven1«^^ d/ar že iz navade mladi ljudJH^f najbo^j 6islaj0 »tudii tehnik* ^ . in v zadnjem času tudi gospo-darstva. Zato -!1mata ti dva stroki največ privržencev. Ker je skoraj 95 odsMkbv študentov včlanjenih v KOM-< SOMOL rešuje številne prOble«, me študentov n.iih;ova organi-« zacija. Predvsem stopa v ospredje problem itud«ntskih domov in stanovan.ie štftlentov glede na hiter porast št«vila vpisanih študentov, problem učbenikov in drugih pripomoč-. kcv in problem vzgoje mlidih izobražencev v zavestne iQ ustvarjalhe delavce družbe. Ko so bMi skoraj • -l\ člani delegacijt stva pripravljeni ¦• lih za odhod, smo * ¦ vprašanji1 šeJe na p^ Vesten vodja sfcup i" n.m -povedal, da bomo morali « po-govorom končati, ker delega-cija pač ne sme 7o-ji dejavnosti postavljeni pred preizkušnjo. Zakaj tudi danes ne bi bilo tako? Cas je, da se postavimo enkrat na stališče, da bomo vztrajtno sledili cilju; da nihče ne bo mogeJ biti član ¦orgainizacije, ki se ne bo stalno izpopolrtjeval v manju iz teo-rrje marksizma. Mi večkrat pozabUam.0, da «€ med nami nahaiajo še vedno ljudje,. kj jim naša družbena urediitev iz teh ali drugih ra-zl-ogov ni prav nič pr> srcu. Ti »¦¦««»««¦»¦¦¦¦«««¦¦«¦¦»««««»«»»»««<»>«¦¦' NOVOIZVOLJENI UNl. VERZITETNI KOMITE Vrhunc Janez, Bulc Marko, Stokin Marko, Oirkelbah Slavk<*, Mar-kič Stane, Sruk Vlaflo, Skofic Lučka. Turk Ra-do, Kolar Drago, Sircelj Rfflttja, Jakicvčiič Slavko, Kcglovič Majda, Skok Lojze, Klanjšek MaJtis, Cehovin Lojze. ljudje skušajo biiti navadno ne-opazni, a obenem izpodkopuje-jo svojo okolico z iraznimi dvo-mi od 6isto praktični'h pa do idejno filozofskih vprašanj. Veiikokrat ti Judje ne dožive obsodbe i-z naših ust,. kajtj Ce b» jih feoteLi odkriti afi pa rae-kriti pred tovariši, bj se mo-rali z njimi spmstiti v polemi-ko, iavkatero Paje treba Vec-krat močne idejne podlage, .ka-tere p,a na žalost vedno n'ma-mo. — zato molčimo, ker i>e boximo poraza. Z druge stram pa je nekaterim tovdrišem tftž-ko .reči pred študentsko hv-irostjo: jaz sem. tovariši. ko-munist, zato je moje stališče o tem in teni vprašanju tako ;n ZA ZAČETEK KONCERT Letcs Je bil začetek novega štu-dijskega ]eta na beograjski uni-verzi spremljan z neko novostjo: s svečanim konccrtom. Umetni^ki *>raLjr;wi je z wpehom izvedel KUD »Branko Krsmanovič«. ORfiGO ČOP Osebnost in zgodovina Videli smo, da idealist;čno pojmovanje zgodovine kot re-zultata svojevoljne dejavnosti veHkih ljudi np vzdrži resne kritike. To pojmovanje naspro-tuje vsej zgodovinsk: praksi in be odgovorja dejstvom. Kakšna je torej resnična vlo-6a osebnosti v zgodovini? Cim bolj aktivno in čim v večjem številu sodelujejo ljudske mno_ fcice pri zgodovi^k h dogodkih, t«m bolj ostro se postavlja vprašanje o vodstvu, o vlogi partije, voditeljev in napred-niih Ijudi v množičnih gibanjih. Kol kor bolj so organizirane ljudske množice, čim višja je stopnja njihove zavesti, razu-mevanje njihovih osnovnih in-teresov in edinstvo ciljev, tetn vetijo silo predsta^vljajo. Delav-6ko gbanje bi bilo brez svoje partije obsojeno na tavanja, zmote in številne nepotrebne žrtve, predno bj našlo pravo pot. Zgodovina vojn na sploh ln druga svetovna vojna še po?e-bei učijo, da morajo, če hočemo 7magati, poleg varr^ material-ne osnovfe. voditi pravilno po-lit ko. ki odigovaria initeresn na-roda in s t<>m krep>j moralno TRIBUNA • Str. 2 (Nadaljevanje in konec) osnovo armade. Imeti moramo znanstveno obdelano strategijo in taktiko vojne, ki mora s' svo-jimi uspehi krepitd vero armade .n vsega naroda v avtoriteto i>n modrost voditeljev armade. Zmaga nikoli ne pride sama od 'sebe. Celo pri najugodnejših pogojih se je tretoa zarijo po-truditi. Mnogi primerj revolu-cij ,in vojn nam pričajo o tem, da so bile zmage zapravljene v zelo ugodnih pogojih. Ko zgodovinski materializem zavra^ča trdltve o tem, da ve-liki ljudje po svoji volji delajo zgodov no in uvaja v zgodovin-sko znanost objektivnost razvo-ja, daje s tem ogromen pomen ustvarjadni, revolucionarni e-nergiji in iniciativj ljudskih množ c, pa tudi pasameznim osebnostim, organizacijam in partijam, ki znajo vzdrževati organsko povezanost z množica-trii in vanje vnesti neobhodno potretono zave-bleme, se vedno pojavijo Ijudje. kj dajo ndgovarjaio^o re^iitev. Zel' pojlosto pa se zgndi', da v raznih deželah ali pa celo v istl deželi, istočasno v&č znanstve- nikov najde odgovor na postav-lj&ni problem. Tako je bilo z odkritjem in-tegralnega in diferenc^alnega računa (Newton in Leibnitz) z odkritjem za.kona tzvora in raz-voja živalsklh in rastHnskih vrst, z fzumom radija itd. Ne-skonrčai prepiri v znanosti ob prioriteti tega ali onega znan-stvenega odkritja so povezaai ravno s prej omenjeno zakoni-tostjo, ko se pojavi nova naloga v razvoju znanoisti,. se z njo ukvarjajo — po prav^flu — mno-gi in prej ah slej, velikokrat istočasno, najdejo rešitev. Neki nemškj zgodovinar je bistroumno pripomnil v zvezi z naukom o -.zključni in nadna-ravnj vlogi genija v zgodovini družbe in zgodovini znanosti: ali je mogoče, da ne bi še da-ne« poznalj Amerfke, če se ne bi rod.l Krištof Kolumb? Ce ne bi bilo Newtona alj človeštvo res še do dandanašnjih dni ne bi poznalo težnosti? In če ne bi Stephenson skonstruiral loko-motive, kaj bi se res še danas vozili v poštnih koL jahf Treba sj je samo postavlti ta-ka in podobna vprašanja, pa ta-koj Uvidimo vso nesmiselnost in neosnovanost trditve, da je človeška zgodov na čisito slu-čajen in nerakonit proces. Še eno stvar. ki se ponavadi zanemarja, je treba poudariti ¦— v narodu je vedno ogromna količtoa talentov". ki pa se lah. ko pojavijo samo v ugodnih o-koliščinah. Ce b Napoleon živetl v XVI. ali XVII. stoletju, ne bi mogel nikoli etati na če-lu Francije in dokazati 6voj vojažki tadent. Č* ne bi bilo francoske revolucijft bi Napoleon osital nepoznan častak. V najboljš&m slučaju bi dosegel generalski ftin. Samo v pogojih revolucije 1789. do 1793 je lahko postal velik voj-skovodja in imperator Francije. Francoske revolucije same pa niso povzročile ideje francoskh prostovodjcev niti ne Marat ali Robespierre, temveč konflikt novih proizvodnih sil s preži-velimi fevdalnimi odnosi, borba mlade buržoazije z dvorjansklm razredom in ab%olutizmom. Ti pogoji so rodili tudi francoska prostovoljce in enciklopediste z njhovimi idejami, ki so imela pozneje revolucionaren in ra-formatorski vpliv na potek zgo-dovine. Isto velja tudl za voditelje revoducionarnih ljudskih mno-žic. Velik pomen naprednfrga družbenega delavca, vod>telja revolucionarnih množic, je predvsem v tem,^a on bolje od drugih razume zgodovinske raz-voje in razmerft, globlje doje-ma smis&l dogodkov in .zakoni. tosti razvoja, vidi daJje \n vidi večje polje zgodovinske bitk& kot pa navaden 51ovek. On si tudj želi zmage močmejže kot ostali ljudie. Ko daj» pravilno ge«lo borbe, s tem navduši tnnožice n jih aboroži z novimi velikimj (dejaml, ki združujejo miHjon* (n ]ih organizArajo v revoiuHonarno armado, ki je sposrfibna podpreiti vse staro in u.stvarl'ji novo. V tem je mofii vodiitelja. »Francozinje in Francozi, ki me poslušate nocoj po končanem delovnem dnevu v avojem dru&inskem krogu, prosim vas, pomialite danes na vte, ki so odšli v Aliir, od mater, od žena in otrok; na vse, ki so vas morali zapustiti in se odzvati klicu domovine... ... Hotel bi, da bi bili vsi ponosm nanje in jim pomagali pri težavah njihove družin&ke ločitve ter jim olajSali vse posledice. Zaradi tega, te j« usUinova Mo-rechal de Lattre odločila apelirati na vas: pomagajte jim, dajte jim vse kar imate, dajte jim svoje srce! In ko se bodo naši dragi vojaki povmili, ko bo izvr&ena nj(-hova veličastna naloga pomiritve in zaščite, takrat jih bo francija priiakala enotna in prerojena ...« Tako je govorll frcuncoski gaspod pred&ednik R. Gaty svofim rojakom letos konec juni ja in orumeneli letaki s tem tekstom še dnne* vise po zidovih in plc-tanah francoskih mest. Popotni vfisi iz Francije ob drugi obletnici alžkske osvobodilne vofne "UBOGA FRANCIJA" TO VOJNO BOMO IZGUBILI PRED DNEVI Lem se vinniil s pctovainoa po firaneoisiki dež&li in tema »ATžir« spada med rnaj.moč-Itejše vii.se., k< so mi primesli ne~ tnalo piresen«čeinj'a, ogoirčenja m fcudi smeha na račun bedme 6e-*rte repujblifoe.... Vpr.a<ša.ntja an •dgovcre o tej temi ni imcvči str-Biti v Tsvno čnto dejstev in irzr-ckov. Mbirda je vse kair sem fcarisal le niiz fragmeratoiv, alii pa je tema bodj šiiraka, kot nje oe.na.ka! Vai Francoej so mj povedali Bwoje mnenje, ki s«e glasi: Fran-cija bo izgubila vojno v Alžl-ru' To :je vsem jasno, takio mi-slijo tudi priistaši. oborož,e!n-€ga pomirj€n da #e "ti »Ijudje 'izveni zakona« in *bandi'ti« bore na nepoišten, ne-TH>.jašk.i nattin, zah.rbtno in pri tfcem beseda z a s e d a plava kot imon^^rum po stolpo* v fetilh, te?er i9e tgicvori o francosiktti tz-gubah, k;i jiih j« tr&ba, :pa fte-itmdi na tajk,o naav«n 'ii/a5iin, vs&$ ©d daneis do jutri opravdtiti. Mrngi v&m bcdo povedaM, da bi moraii v Alžiiru kazr*")vati i ttcaloauste i upoinnJtke. »Noibenilh koriiiti ndma Francija od feolo-m:lj!« prarvijio — »koliojiiisti vse |pošra!fc«ij,o zase, doma>č,iin.e hudo tiakariišoajio in sedaij S|-> tSfogoir-čan,i n.e samo nanje tomveč iva Vse Fram.coae in na Frainciljo!« (Uboga Francilja!) »Ogorčeni so na svojo diomoviimio, ki pa mora pn nijlh še vzbuditi ve.no v to, da jijm Finaincija ¦re-s hoiče poma. g3it,i pri gosrt:>dairsike 'j#i-je, fci vjdiijOf da J« re-šiitev alžLrskega vj>raišainja izvem oikvira Lra.neo.-»kiih žeija, te želje eo v storajnl r&zonanc,i le sk.ro-imne in recimo: realne: naij &e zg/oda kar looli, naj bo kakor too-2;:, samo da Francijja oatans ve-liika siila :in da nljaaa stoletna Kiava dtn časft ne bosita omadeže-vant! MORALA JE ODLOČILA ... V MARSEJSKI iluki &o vojaški Bvtomobidi pobarvani z rjavo eaharsko barvo im v&asih ob ve- čeri-h smo videli v priataniškaih karvarmicah vicjake v padalskih unitonmaii, ki so popiv-ali im. se ve56ii(!i, kajti'na5ledn.jii dan zju- traj je 'Odplula njihova ladja . .. kurs : Oran! Bili &o tako z»io vedra, TaztgrajaiU so, a bili hterati Žalostni v svosiiiih &meišni!h ope- m^tnrih unitormiah z zelenimi in rde&imi traikovi. Vedno setn a nj.iihove nežne dn Tiiizke postave « p.ri!ine.rjal s ktcnšč^niimi in žilaivi- | rtii teleai alii,rs3cih detlavcev v 5 marseiski 'lukj ter , si skušal 8 PTedstavlljati neenako bonbo v § fr>rah Attlasa. Le drzen, neOTa- 8 rrven pogLed, kj ga vržejo za vsa- 8 ko žansikto — to je me^nda vsa § njiibcava eneirgiga in moč . .. 8 Ne>ko<5 sem se ramo zjiuitratj, 8 Le pred šesto, vozil proti sredo- 8 zemski obali. Taifcrat vsa Fran- | ci:ja spd, kajiti delovni dan se g za v«čiirno pričenja šele ob 8 ©strmih. V te>m času francoske § rad:to postaj^ posTedu.ietjo dru- 8 iin>&m prizade-tih pozdrave njih 0 drafili z a;lžiirske fronte. Na 8 inagnetofoin:S'k,i trak so posne.ti § glasovi po.samez.nih vojatoov, ka- 8 terim je odmeTijenio zelo malio g ča;sa: vsi govore z&lo naglo: Po- § zdravljiam mater in oč-eita v me- » etu .... žeao in siina v depart- 8 maju, goispodii6no Julieitte . . ., § »tarše in dmžiino, požLljam nai- | bolj&e želje, poljube, »to polju- 8 l>ov — t-oda v.sa;k g\a-s na tocnncu § doda: morala je dobra, morala 8 Je odlijna! Ksko prljeiten im g kultmren miliitar.iističitii primitiivi- g lem... g KAR STRELJAJMO! | CE DRŽAVA napade državio § > ee svet razburi, tud; Alžir je § 1 b.il neko^ država, a je *-e tolifco g : časa okupiirana. da je svet to 8 i pozabll im mnogi Francozfl kar 8 : verjameijo, da je Alžiir res del § 1 meitropole, del »Francije cm- 8 ( B'fcran morja«. Nemci so teno- 8 s riziiralj Franccze med ' drugo § 1 Kvetovmo voijno vn so bili zato 8 r obtožemd iitd., ker so napadli 8 c kulturen. velik in s-eved-a tudi § \ poz.n€>j.e zmagovit narod. Alžiirci 8 c eo ne'kulturen in nes.amostojen g 1 marod ter se Fraincozorn n,i tire- 8 7 ba ndkoTnuir opravi'čevat.i za vse 8 c lcar počno tam. § s Če razmlsLiim k\ si &kušam 8 j predstavlaati vse. o čemer »|r teror v ATžiTU daleč presega § v vse, kar so Nemc= počeli med 8 z »adnjo vojno v Franciji! Po- 8 i; giovarjal sem. &e* z mrnogimd ai- žiirskimi šibudein;ti, ki žive sedaj v Franciiji; univerze so zaprte, uili so iz pefeLa v »metrofolo«, delaijo na g-radbiSčih in v to-var.nah. Tudi neki Jugoslovan se je po 30 letih biivanja v Aziijd iin Afrilki vračal v rodno Zeiii-c?o, preibiil z juga celiine prako Sabare iin AKasa, mi jatentaton)€ i.n bandirte« temv&č kar s strounkamii in oklepnaiki napadejo in ob-računa-vajo s prebiiva;lstv.am v arabskih čietrHh ve'6jih mest im v vaseh. Tam je terdr naijhmjši: z in.a.pal-orožjem uniiičujeijo cele predele. L«judje k&že pred n€iiapro3natni repiresailiijami, erni se vkijučujejo v osivoboddlliae odd&lke, drugi se um!lkaii|o s hritoviitih predelov k obali, ki je še nii popolnoma za-jM »poimjiTJevalnd« požar. FRANCIJI SO PRAV TAKO NEVARNI IN TU SE pasftavlja vpraša-nje, zalkaj je toliitoo Alžiiroev v Fraitcd(jd, &aj jih vidlmo povsod aa dieloviiSftilh; umaeamii iin efar-gam &e vlačijo po komičamem delovneim daievu po ceatah. To j« pnavzapraflr že poseibno po-glavje, *oda zakaj ne bi vsega napiisel... Te&ak zastluii v Al-žiru okrog 80 fra.n.kov na uro; nes, da so oene nekoiBko iiližje kot v Franiciij.i, a |j© nitem dela ositrejšl. Delavec — težak v Franclji aasluži'dvakrat, triikrat ali oelo vefrkrat toliiteo in zato so se mnogi od.ioc.iili, da pajde;o »čez«. Ii> Frajndija jih sprejeima z odprflbiimi «>kam:i! Zakaj? Nd-kjer ma gradbidčih ali druigje, k'j'er je treJba voziiiti eamoikiolin.ico in kopaiti s krampom, a[ .videti mnogo Franiooziov. SkoraJ ni-č, in š-e tistj so biili preddelavcd! Aižiirsika de^ovna sliLa je pocand, plačajo do slabše kct firanoosik«-ga delavca in AlžiTOi in« godr-n^aijo, kar dobe iasho še vedno več kot doma. Franeoski pod-jetn.iiki dobeisedno oivažajo al-žjirsko deiLovrio sil»: po nekem i^ačrtu je v lertoinjam le*u pa-i-šl0 v FrancdDo okodj 60.000 de-lavcev z one strami. Francozi samd n«radi o,pravlyaoo t&žka dela, v rudniikiih so sfcaraj &a-mi Ita.li.jsn.i (ki s«v«d,a apet do-be manj ko1! Francoei, a Se ve-dno več ikot v domovind). In tako se je zgoddlo v ne-kem ameriškem voja-škem opo-rlšču v Franoiji, da so... Ame-rb&ani ponavadi zapiosldjo v sro- jih baizah prece-j civiildistiov, fran-coskih držaivljaaov, iin gdjn je praiv vs«eno, ali so ti Po nanod-noetd F.raaiooz.i. Aižircd, SenegaLi alj kaj druge-ga. Tako so v neki bazi potrebovali m.nog,o delav-cev za popravLjanje, preizku^a-nje orožoa ln pripravljanje stre-liva. V&e delavce so uspasabLja-li v posebnih tečajih. Francoske oblastii So po skoraj dvah ietih. ugotoviile, d'a je bila vefeina teh tiefrajmdikov arabskega poretkla in da -So vsi kmalu po tečaju iz-ginlli nez;n.a.no kam in »odnesli« s seboj še kako »pu§o« aLi §« kaj balj kords.tnega ... Res, da lahko imenud emo Alžiirc«, ki bi-vajo v Firairtcijd. za »oprezne onš« in da je njilh pravo mesto na Atlasu, toda vai ti te ne drže rok križ&m. Framcoska pofliicioa iišče ¦in lovi, kadti fantij« zbi-rajo demar, kradejo orožj«. ln znajio naijti pcti, da vse *o poi-Ijejo v pravo javko. POGOVORI Z NAPREDNIMI UUDMI NAJDEJO s>e tudi takd, ki »0 prabi: n. pr. loomuiniisitii; v Fran-ciji jiii je nmogo m po vsej dež&li so nalepdlt plakate, v ka-teriib olbsooajo načdtn (pamiTijevia-nja v Al'žiru in zahtevajo raz- ctr\tvr\ra i 11 n.nir.yv'llri 1NJ*al^P.cf.a \tri- munisita sem vpraial, kaj store .komunisti, kd so vp&kldcaini »pod zastavio« in bi moralj sodelovati pri »pom.io-jevanj|u«. Mož j« od-govopil, da je to pač tako wi da koinunistom n« preostane ndič drug&ga ko da se, kot vsd Fran-oozi pod^ede viišji sili in se gre-do bonit, čeprav to store zel-o n«radii. Vsaik pove tudd, da so te na z.a6etiku mobdidizacdij« Ijud-je upirali, da &o polegi: na trač-nice im. vflakj ndao mogld odpe-ljati « postao. VoijaSka toomandia Pa je morals z le.ta.li odpremiti mobilitzirane v Alžiir in do prvih prisitainažč. »In,« sem včaadlh nadaijeval l vprašan,j«Tn, »ali s« agodi dt kak Franooz _ komuai.iisit pob«» gne. dezerrtira in ae prddiruifc Arabcem, kj se, mLsliiim, da »ft stonoava, kcwi«c konoev 1« bor« za svobodo litd.?« Minogi so »a-čudeno pogledaili: »To pa skoanaj ni mogočel Saj mu Arabci n« bi vetr>jel,i, imeH b] ga za vo-hudia ...« Pripovedovali so mi, da ®e m«d uporniilki na-hatj a sdcer neikaj firanooskdh komunistov, doma iz Alžiira. Neiki drugi ko-munistt mi j« na isto vprašande odgovoril, da to oiiaa smiisLa, da bi teomuTtisttt dezetrtiirvalld k Airafb-oem, ker bi franoosfea vlada to etvo v propaigandni kampanji prot! partiji. . Da bi bili popotni vte«i bold popolni ... Fran-cija je Se vedno l«pa in za«dimiva dežela, v Pa-rizu še poj-o tisto šarroamtaio šan*ooo »Pariiz oatane Pairiz«, tudi prostiituitke so š« tam, loriih ppodiajado za »nkirat š« v dolgih sk&rjastih štrucah. vmo je še cenejšp kot grozdie. šp vedno niso noibone ulice imemovaU po Robespiietrru, še vedno mnogo Francoro^N misli, da je Praga glavno mesto Jugoslaivitje im po-vsod po svettu učiiteljj i;n pmfe-sorji 8e dandane« priipavedujejo uč'e«e*m in di|akom v šolah o vellkd Prandijii, o tvjendh revolu-cionamiih vplivih im pobudah, o velilkii i-n napredni francos.ki L-lozoflji m literaturi... In kje je danes vse to, s čemer se tudi samj toUllco hvaldijo? UmrLa j€ tiista v^lilka, slavna in napredna Francija, že dolgo tega, in u*i-telji ter profesorjd vsega sveta bi morali povedati uč^ncem. Pekinška univerza ČINGHUfl: Kitajski college eksperiment Pred vojno je reliko StevMo kitajskih študentov študiralo na tujih univerrah, predvsem v Am&riki, Evropi in dcloma tudi Ha Japonskem. KUajske univer-ze so bil« neppavično, kot se to pogost^ dogaja, »apostavljene, čeprav je bila njih kvaliteta po-gosto na dostojnj stopaji in je bilo n. pr. v Pekingu vedno mnngo St-ud#ntov iz v-sega sveta. Jri so tu študiralj fcitajsfco ku2-turo, posebej š« literaturo in filozofijo. Po vojni in po revo-luciji se je položaj korenito iz-prem««bn« izdat-ke. Študij je seveda brezplafren in zdr»vljenj« Studentev je "t**>. realen in stališča pravilna. Ju-go&lovanj Sq tudi dali iniciativo za razširitev dela kongresa. Kongres je imel kljub sve-čanemu okolju delovni značaj, dokaz Za to sta n. pr. obe komi-siji: »Položaj univerzitetnega ti-ska v posameznih driavah« i-n »Vloga univerzitetnega tiska v arudentski llsti eubvenciomrani in pod kontrolo vlade. Osrednje študentsko glasilo je »Roma Fa-scista«. Del«gat iz Letonije j« poročal, da itna univerza v Rigi 7000 študentov in da fci skupno s profesorji in in-telektualci vzdržujejo tri r«vije, ki niso eamo študentske. Luksemburški študenti. ki so imeld tri zdru-ženja &o tudi izdajali t-n neod-visne študentske liste. Dekgat iz Poljske je povedal, da tam sploh nimajo posebnih študent." skih list-ov, temveč d& so Stu-denti angažirani v mladinskem ,tisku kot sodelavcj in bralci. Veliko itevUo takih listov izhaja po vs«j P&ljski. Vsi so neodvisni in se vzdržujejo sami, subven-cija prosvetnega ministrstva je majhna in nevplivna. V Romu-niji je imei študentski tisk ver-ski ali družbeni značaj. Student-ski listj sploh niso številni In imajo ne samo študentaki, t&m- Indciativo za konferenco, ki sdelovanje. Kongre® je bil od ! do 24, avgusta v Rennesu v ranciji. Organizatorji in fran-D«ka vliada sta dali kongresu ^ečan značaj, k; pa v takrat-;m svetovnem dogajanju le ni sšel popolnega odmeva. Velik? rira za konstruktivno d&lo jngresa pa je bilo preovssm »js-tvo, da do rakrat študentski sti m-ednarodno niso bili pove-ini, in ne ?amo to: tudi v cviru en« dežele so obstajale abe vezi med 1'sti in kongre? le s težavo niašel osnovo za, zpravo. Kongresu je kljub emu temu uspelo dokaj pove-ti mednarodni študentski tisk tudj sklepi strokovnega zna- čaja so biij d'O,kaj pomembni. Na kongresu je sodelovalo 5C delegatov iz naslednjih dežel-Švica, Romunija, Letonija, Nem-čija (neuradno), Ilalija (tudi ne-uradno), Velika Britanija, Lu-ksemburg, Poljska, Jugoslavija in Ftancija. Razen tega pa so se kongresa udeležili delegatf petih rnednarodnih študentskih organizacij: CIE. Mednarodns? študentske samopomoči. Združe-nja žen.a s fakultetn-o izobrazbo. Centra mednarod-nega prijatelj-stva in Zidov^ke Stndentske zveze. Jugosl.avi.1o »o zastopali štirje delegatj in štirje opazovaici. Iz Ljubljane je bi.1 na kongresu Boris Tušek od »Naše misli« in J Flerž od »1551«. Svoje pred-stavnike na kongresu sta imela tudi z>agrebška 1i?ta »Omladin-ska n!ie.č« in »Novi student« Beograiski študentaki lisiii niso bil} ddrektno za^topani. Med de-iegatj je bilo doseženo lojailno sodelovanje in zato je bii njih Iz arhlvov naše študentske aktivnosti mednairodnem intel^ktuailn««! sodelovanju«. Nemški del*.gat Je poročal, ds obstaja Za vae študente v Nem-čiji eno siamo glasilo »Die Bewe-gung« in da imajo nekatere uni-verze tudi .svoje lište, Vsi štu-deriitj moralo biti obvezno naro-čenj na te Iiste in država da.je subvencije, kar je povsod reši-tev ekonomskih težav in zagoto-vitev izhajanja. Osrednje glasilo urejujejo poklicni novinarji, ne-študenti. FranfoskJ delegat je poročal, da imajo Studenti v Franciji osrednj« informativno glasilo »Courr'er des Etudiants« in da im.aj0 pos.amezne univerze svoja glasila in fakultete svoje strokovne revije. Listi so po-polnoma svobodni in za njih skrbe pos.amez.na združenja. Ita-Hjanski delegat je poudaril, da je poiložaj kot v Nemčiji, da so vei splošno Intelektualr^i zna-čaj. Britanski delegat pa je po-v«dal, da vsak oollege izdaja svoj list ali revijo in da je ve-čina teh publikacii humoristič-n^ga značaja. Svicarski delegat je pripovedoval o razmeroma velikem številu študentskih gla-sil, ki j:h izdajajo univerze (združenja) !n o revijah, ki tmajo strokovni značaj, ki jih izdajajo posamezne fakultete B. Tušek Je na kongresu go-voril o slovenskih študentskih listih. zagrebški delegat pa o študentskih gl&silih v drugih dveh univerzitetnih središčih Naii bralcj poznajo v glavnem položaj v Sloveniji, navedli pa bj nekaj podatkov iz drugege referata. Poudarjeno je bilo. da je položaj študentskega ti&ka v Jugoslavijj zelo težak ^n je te utesnjen v težave ekonomskega in »cenzurnega« znacaja. i-ru-blemi, ki jih obravnava študent-ski tišk v Jugo&laviji, so kultur-na ln socialna vpraianja vse de-žele. Studentsko gibanje si pri-zadeva, da ustvari pogoje, ki bi omogočili redno in svobodno iz-hajanje glasil in revij, ne samo študentskih temveč mladinskih nasploh, saj so študenti tista intelektualna sila. ki ima vodil-no vlogo na teh področjih. Prav zaradi tega izhajajo Studentski li&tj neredno m je njihova živ-ljenjska doba navadno dokaj kratka. V Zagrebu so takrat izbajali nasiednji Studentski Ustl: »Novi student« je izhajal neredmo že pet let. ta list je branil splošne študentske interese m je bil v g-avnem napredno usmerjen; »Hrvateki akademičar« je bil reakcicmaren nadonalističnj li«t ki je redno izha-ial že dve leti; »Vetermar«, strokovni list (od leta 1938); »Omladinska rij«č« redna priloga opozicijske Samo-stalne demokratske stranke; po-membni so t>ili tudi Usti, ki ta-krat ni&o več izhajali: »Glas omladine« (od leta 1935 do 1938) je bil majbolj bran mladinski list ln so v njem sodelovali predv^em n«predni Studenti; »Seljačka mladica« je biia gla-si!o študentov Hrvatske kmetske stranke; »Alma Mater" je bila prerlhodnik Hrvatskega akade-mifar?«.. rhom^mbna Pa 1> bils r€vija »Savrpmeni hrvatski tne-dicinsr« V Beogradu pa so izhaiaH-»Student«. najboIjSi in najbolje urej«van študentski list v dr-žavi. k» ga )c cenzura končno onemogofiia in ie morai prene-hati z izhaianjem; »Mladost« }e bil mladinsk; list, kj so ga 'z-dajali študenti; »Mlada kultura« je bil kulturn; časopis beograj-skih Studentov; »Studcntski list« pa glasilo majbne ?kupine reak-cionarnih nacionalistov. u^ vsa xa yvirui;iia ic»uni'it»-mo ugotovimo, da Je bil štu-dentski tisk v fašističaih drža-vah strogo režimski. uniformi« ran, enoliften in slabo razvit. V svobodnih drzavah je bii avto-nomen in v polnem razvoju. N«vtralnost in raznovrstnost je bila osnovna kvaUteta. V neka-terdh deželah so bili študentski listi mladinski alj intelektualni hasploh, Mnogo &o na kongresu disku-turalj o ustanovitvi organizacije študentskega tiska v mednarod-nem okviru, vendar tu ni bilo sporazuma in so nasprotujoče si tendence uničile popolno kon-slruktivnost. Ustanovljen je bil le urad, ki naj bi po&redoval informacije ln za vsako državo je bil določen po en dopisnik. Jugoslovani so izdali še posebrto izjavo kongresu, v kateri pred-lagajo, naj se čimprej skličs dnigi kongreg, kjer bi bile za-stopane ^se mednarodne štu-dentske organizacije in vsi na-cionalni študentski listi. Jugo-slovani so zahtevali, da naj bi ime.li naši študentski listi več predstavnikov (dopisnikov) pri uradu in ne samo enega »a vso državo. Prav tako so poudarili da samo režimski »Savez jugo-slovanskih nacionalnih akadem-skih organizacij« ne more 7,a-stopatd jugoslovanskih študen-tov na mednarodnih sesta>nkih. Prav tsko je bilo na kongresu določeno, da dobe vsi študentje-novinarjj pravico do mednarod-ne novinarske :zkazm"ce na pod-lagi katerP uživajo mnoge ugod-nostt pri potovaniu po po*amez-nih državah. Vsak študent?ki lis-t jf. imei pravico dobiti dv$ do p?t takih izkaznic. Celotnl vtin kongresa 1e bil 1e resen in delov&n kl}ub temu. da skleoi niso zadovoijili jugoslovanskih 'n tudi ne mnoge druge dele-gate. TRIBUNA A Str. 3 MIKLAVŽ PROSENC DVOJE POHUJŠANJ V ENEM ŠENTLORJANU C«trtkar3eva farsa »Pohuj-janski« je že ob izidu ankarjeva fairsa »Pohuj-tezvada najrazličnejše sodbe. Iz teti, ki so se ohiranile, lahko z gotovostjo sklepamo, da nobe» na ne vsebuje zadovolrjive raas-tege. Tudi pozne>je se farsi nA nnč bolj« godi.lo. Nao.raz.novrat» H€:j&e hipoteze so po.izku.sale po-jasaiti to izredno zapletemo teor problematično Cankarjevo deio. Pub-licisti in litetrarai zgodovi-narji so iska!; oporišč za svoje %rdi:tve v tedanjem razburkanem jMjateloevem živlijenju, v gesnezi dela, v navidez.nih »tenieljnih idejah« ipd. Prvo in doslej edi-ino sprejenrljlvo razlago je ob-jav.il §ele T. Kermavn&r (NS 1951) ter z m3'0 — če se strmja-trvo ali ne — odprl možmositi za nadalijmja ¦razmišljanoa. Ob vsem tem je zanimivo, da niihče od razdaigaloev n,j upošte-val dveh dejatev: da je »Pohuj-tenje« farsa ter da glede na •ti; daleč preseiga vse tedanje kaže. pomota, je z,opet prav tako brezpomelnben, kot je b;J po-prej. V naslednjem delu, »V mesečiini«, je umetnik D i o n i z, ki pride v mesečni neči po-kazat Huacinta, »čisitd lepoti«, domovino — dolino Šenitfioirjan-sko. TakoJe ji pripoveduje: »Trpljenje šele nid je rodilo &poaj eao najsoaot>nejših gledališkiih del v svebu. To j-e magoče razumeti le za-rad,i 't€®a, ker notoen inteirpreit doslej n\ zaipustil »varniii« tal biagrafakega gradiv« m slab in kar je Ijubezen prevelika v mo-jem srcu. Tako veldka, da je mati moje moči.. .« in ». ..jaz sem v Teb; in Ti si v me.ni. Tvoje grehe sem odrgnil s pre-šemo roko od tvoje hude mi-sli; pa sem spoznal neskiD.n-čno ojramočen, da sem pogiedal v ogiedalo. In sva si pomežiknila brez zamere.« Seveda poleg navedenega ne smemo pozabiti na korespcmdenco ter na znano posvetilo Cirili Pleškova. Gradivo sa-mo na.m nudi ma<ž-nost dveh. pov-sem nasprotujo-čih si razlag. Prve so se okle-nMi v spLošnem Cankarjevi so-dobniki ob fcrstni predstavj in jo vsaij v sploSnih potezah ilu-str.ra iizhcdiščna teza: Cankar je s »Pohujšanjem« namerava-l osimešiti domovino ter na ta način opozoriiti na njene napa-ke Šele Iz.idoT Camkar je opo-zoril na drugo razlago. katero so v večji ali manjših variantah posneili vsi pozneijši plsci, nam-jei da je fairsa zasiužen po-smeh takratnim nemogočim razmetram, hkrati pa globoka in pretr&slrj.iva iapoveti ljubezni do n.je. Naidlje je v tej smeri šel T. KerTnavneir v svoji, že citi-rani študuii, ki&r je, s tem. da je sikrbno razdelil 5'trukturo farse na te7.n0 (satir.ično) ter na idejno (iz konfliikita z •življen.iem porojeno hrepenenije po domo-vini) dokazoval Cankarjevo pre^ kiomerno afirmacijo saimega se-be. S pomiočiit) gradiva sta možni obe razlagi. če namTeč sprai-memo aTiaktgino sklepanje kot prtaviilno, lahko prav tako doka-iemo, da je Peteir iz »Poihujiš.a-nja« ie ¦ra^bojnrk Kobar, ki se zrgolj bridko norčuje iz Senit-floroana. kot tudi to, da je Pe-ter Camfkar ?am, 'ki s pomočjio iron^ie izpoveduje s".roijo tragič-no navezanrvst rva domoviiTio. V tej dto.mneivi nas še potrjoije Cankiarjeva izjava. da so mu vsi n.ietgovi ljfudje podobni in eaialci, 6eš, »komu pa dntigemu?« P.rve hipoiteize ni t€Žko ovreči. Zan:iikuje jo urnetniiška vrednoat far&e, . ki vsetmje vse preve^ življenjskega bretva, da bi mio-gla bi:t,i navaden pamfl&t. Dru-ga razilaga pa je mnogo bolj za-motana. Podpirajo jo številni viri in doku.menti, ki so nespor-ni. Vp.rasa.nie 3e le. v koliki meri so uporabai. da bi z mjib^-vo pomočjo re-s lahko iz&rpno ppikazali »palifono« zgradbo Catikairtj eve farse. Kaj je dvoj-nost lidejinosti v farsi res ustre-zn,i iizraiz pisatelijciv« notratiie fcriote iizza časa, ko je nastajalo »Pohuijšanj«« ozimma, kao ome-njena dvojnost sploh j©? In konftno še temeljjno vprašamj«, k; daileč preseg-a problem »Po-hujšanja«, nanrreič vpraianje vi^ rov ter njihov« stvainne »resni^č-nosti«. Po.iakuišal bom odgovorl!ti po vrsti. S tem se nam bo sam od se-be odprl nov vidik, nova s«mer, po kait&r^ je tretoa iskati dald«. V kolikor aploh lahko giavo-rim o dvojnositi, je ta v delu usmerjena predvsem na od.nos do domovi.ne. ki g^a izpričuje Cankar — točnege — kot ga i«-pnii6mje nfieigovo delo samo na sebi. Toda, kai je res i^raz pi-satelijeivega nemi.ra. njegove te-daj brezuipne uklenjenosti v pratifliovja, njegove u.i«tosti med hrepenenj«m po-dornu in domo-vini t&r po širini, ki mu jo je lahko nudila samo tujina, izraz njegove .notranje nazorske wi čustvene neureijeno&ti? Če je tako, kako naj d.ok.ažem med-sebojno pogojenost otb'0'jega in kje naj dobim opori&če za pri-merjavo? V njegovih izjavah in v njegovih pismih? Vse to je vendar zgolj pisaiteljevto mnenje o sameTn sebd, njegiovo prepri-čan:je, da so dogodki' v rvjem in stvari izven n,je.ga res takšne, ko-t n-aii b,i bile. S kakšno p.ra-vioo in na kak način naj takšno gradivo siprejmem kot objektiv-no daoioat in kot resnioo, če po-vrhu vssga ndti tega ne mio.rem dognatt, kdaj je biil Cankar v teh iizjavah prisiten in kdaj ne im. ali je zapisai to, v kar je verjetl, da je res, oziroima, če je misilil »za res« ali ne? Mar lah-ko zadostuiie. če enemu doku-mentu verjamem, drugemu pa ne? Za to, da bom o takšnem ali drugačnem deijstvu prepri-čan, prav gotovo. Toda, to bo edmo novo mnenie, sa-mo še enjo prapričanje več, ki za z>nanstve_ no razlago ne more bitd dovoltj. Poiterntakem so viirj res večji-de.i nerabni — ra.zen v kolikor tvorijo i'lusitrativno ozadje tiste-ga, kar sem dognal na drug na-6in. Kaj pa, če »Pohuj'šanje« ni feraz ozii.roma odsev Cankarje-vega notranjega nemira in nje-gove 03.eb.ne »krize«? V letu 1907. je pisiatel.j »tai pred vnsto tež,kiih osebni'h odločitev, k[ so povseim preusmerile potek in vsebi'n,o n.jegovega ?,ivl:j«inja. Vsaka življeinijsika odločitev, fci nd zgolj foirmalna, pa je pojav, do katere.ga je treba zavzeti na-čelno staliiišče. predno sploh stvarno raz,praviljamo o avtoirjiu »Pohujšanja« ter o zveizi med njrm in njeigcvim umoitvo.roim. Na odlo&iiiv-e. kot na pr. jia dejstva, da se Oanikar kljuib ob-ljubam, neprijettnostim in dwo-mu, ali ravna prav aili ne, n.i poročM (Stefka L6fl«rj«va mu vse do danes tega n:i lodpiiistila), dalje, da je zapusttf tuijisno teir s& pires&liil v domovlno, v pro-vinco, da je prav s tem tveg-al nove žiVilli-einjislke in Ijutoezemske zapletljaje — na vse to lahko gleda.m z dveh vidllkov. Lahko vidim v tem nemioč človeka, ki bi moraS storili, kar ve, da' j© pi-av, bodoe .račeno, 3ci bd z veL* jimi alj manji&imi neiprilikami lahko storil ibo, kar se sairvo po seb,i raziume, da bd moiral storiti. V tem pTimeru, če ne upoište-vam niič d,ruge'gle porodi^ti (nadljevanje na 6. strani) Glasbena tekmovan,ja imajjo vojo osnovo in tradicijo že v an-:ični Grčiiji. Tam so gla&beniki — metniki na instrumentih tekmo-rzili na olimpijskih. igraii skupaj s portnimi disciplinami. Toda Grki o propadli in giasbeni ter kul-urni razvoj je presel na Apenm-iki polotok, kjer je degeneriral v ;utno izživJijanje, nasičenost in >rez.upnast. Rslig3.ja j€ lo prevze-a m postavila na a&ketsko pod-¦ago in abs-olatno p&dredila ideji eiigije. Glasba je postala pri-iiadna z,a ide>no zane^enost i,n •ako je dobila saino eikstatičen )c>«-nen. Čiavek kot individuum je x)poiln.oima propadei in s tom se-.reda tudi glasbcna tekmovanja, ki e nasl.anja.jo na poedirice. To je jajalo vse do navejšega časa, ko o se glasbena tekmovanja ponov-10 oživila, ne sicer v ckviru >limpijskih iger, temveč kot sa-nostajni pojav. Glasbena tekmo-.'anja so se razvila po vseh kul-urno raizvitih državah Evrope, na taterih so mnogi naii umetniui lasegili viscka in tudi najvišja >riznanja. V nasi diriaivi so se vrganizirala takmovanja po za.d-iji vojni, toda niso imela inter-acionalnega karak,terja kot v udo za nadaljnj« delo. Od pianistov sta se dcbro odrezala. ie Tudor Ranko iz Be* ograda in Ma.rija Vrtovec iz Za-greba. ft _ Na splošno je bil zakljsučni koncert zelo zajumlv, tako po raznolikosti programa, kot po udeleženoih, saj scno imeli pril^ko slišati od harfe in sok>pevcev do koncertov za klavir, klarinet, flavto, violino, ter orkester. Pro-graim je bil tako pester in odiicno iziveden, da so ie tisti, ki navadno zadremajo na koncertu, vzdržali do kcnca. K.oncert in tekmovanje se je zaiključilo z podeikvijo di-plcm in nagrad, ki jih je ofo krat-k&m nagovoru razdelil rektor AG tov. Schiffrer, kf>t predsedniu or-ga.nnzacijskega odbora tekmov^,-nja. Tudi tn{ česritamo tekmovakem z željo, da urrpejo v STc;em na-daljnem delu in se izkažejo mor-da še bolje ioz tri leta na nasled-njem tfekmovan»u, ki bo v Beo-gradu ali Zagre'&u. PISMO Izak Babelj (rojen 1894 v Odesi), borec Rdeče konjenice, je v svojih novelah pokazal interes do fiziološkega, surovega in nagonskega, do smrti in bolečine v revoluciji. Njegova »Konarmija« je na-letela na značilen. odpor in izzvala zgražanje nje-nega komandanta Budjonega — tako je bila krva-va, neusmiljena in surova. Opisi prizorov kjer očetje ubijajo svoje sinove, streljanja in pokole opisuje tako, da jih lahko primerjamo s sUkami slikarja Goye. Njžgovi junaki ubijajo, znajo pa tudi sami umirati. Njegovi morilci sanjajo o Iju-bezni in bratstvu. Svetloba in senca, surovost in nežnost, zločin in večna težnja za sreinim žfulje-njem, vse to je v njegovih novelah zgoščeno v kontrastih. To je pismo, ki ga 3e pisaJ tfomov Kurdjukov, deček i? na. Se e^spedicije. Pismo ne zaslu-ii, da bi bilo pozabljeno. Pre-pisal sem ga brez 'olepšavanja In ga prinašam dobesedno, v so-glasju z resTi 00. »Draga mama. Jevdoklja Fe-dorovna Kurdjukova! Hitim, da vam napišem. kako se nahajam v Rdeči konjeniškj armadj tov. Eudjonega. Tudi v&š boter Ni-kcjn Vasilji-č. ki je sedaj rdeč' heroj, je tukaj. (On; so me vzeli k s&bj v ekspedit Politoddelka, kjeT raznašamo na položaj lite-raturo in časopise — moskov-gka »Tzvestiia CIP^«, Tnioskovsko »Pravdo« in svoj rodini neusmd-ljeni časopis »Rdeči kavalerist«, katerega želi prebrati vsak bo-rec v prvi liniji, da potem s he-rojskim duhom tolče podlo šiahto, in jaz ž vim pri Nikonu Va.siljiču zelo le-po. E>raga mama, Jevdokija Fedo rovna. Pošijite, kar miorete po svojih močeh. Prosim vas, za-koijite kozavega pujska in mi 'pošljite zavoj v Poli.toddfel&k tov. Budionega, v roke VasiPja Kurdjukova. Vsak dan odhajam sipat brez jedi in obleke, tako da mi je zeilo hladno. Napišite mi pisrrvo o mojem Stepi, če je še živ ali ne, prosim vas — po-pazite na njega ;n pišite mi o njetn — se Se spotika ali je že prenehal, pa tudi v pogledu srbečke na prednjih nogah; so ga že podkovali ali ne. Prosim vas, draga mama Jevdokija Fe-dorovna, da mu na vsak način umivate prednje noge z milom, k: sem ga pusfil izza ikone, če pa je oče milo likvidiral, potem ga kupi'te v Krasnodaru in bog v&s ne bo zapustil. Lahko vam tudi napiišem, da je zemlja ftu-kaj zelo siromašne, kmetje se na svojih konjih skrivajo pred naš mi rdečimi orli po gozdo-vih, pšenice je videtj le ma!o in &e taje zelo dro.bna, tako da se ji posmehujemo. Gospodarji sejejo še rž pa tudi oves. Na palicah tukaj raste hmelj, to izgleda zelo ur^jeno — iz njega kuhajo vodko. V drugem delu t&ga pisma hi-t?.m, da vam opišem, kako so oče potolkli brata Fedora Timo-fejiča Kurdjukova, od t«ga je že leto dni. Naša rdeča brigada tov. Apanasenka je nasto>pala v smeri mesta Rostova. ko se je v naših vrstah pojavila izdaja. Oie je bi-1 v tem času pri Deni-kinu kot komandT čete. Ljudje, ki so jih videli, so pripovedo-vali, da nosijo na sebi medalje kot za časa starega režima. V zvezi s to izdajo so nas vse ujeli n brat Fedor Timofej^ so pri-Šli oom uničil tud: svoje seme, Go-voril Je še mnogo todabnega. Od očeta sem pretrpel muke kot odrešenik Jezus Kriatus. Vendar sem hitro pobegnil od očeta in se prebil do svoje edi-nics tov. Apan&senka. Naša br:-gada je dobila na.log, naj gre v mesto Voronež, kjer bo dob:la okrepitev. V Voronežu smo do-bili okrepitev pa tudi konje, torbe, tulce za orožje in ostalo, kar nam je pripadalo. O Voro-nežu vam lahko napišem, dra-ga mama Jevdokija Fedorovna, da je to mesttece zelo čedno, morda večje od Krasnodara, Ijudje v mesfcu so lepi, i-eka je pripravna za kopanje. Dnevno smo dobivali dva funta kruha, mesa pol funta :n primerno ko-ličino sladkorja, tako da smo zjutraj in zve^er pili slsdek ^aj ln pozabili na lakoto. Na obed s©m hodil k bratu Semjonu Ti-mofej:ču, kjer sem jedel poga-čice a-Ii gosje meso in potem od-hajal na počitek. V tem času je v&s polk hotel imeti Semjona Timofejiča za komandanta jn cd tov. Budjonega je priše.1 tak ukaz in on je dobil dva konja, primerno obleko, poseben voz za prtlja&o m ped Bdeče zvazde, mene pa so šteli za njegovega brata. Torej, če vas kakšen so-sed žali — Semjon Timofejič ga lahko popolnoma zakolje. Po-tem smo pričeli poditi generala Denikina, potolkli smo jih na tisoče :n ostale pognali v Rdeče morje, toda očka nismio nikjer vidsilii, čeprav so jih Semjon Ti-mofejič iskali po vsefi položajih, ker so zelo žalovali za bratom Fedjom. Toda, draga njama, vi pozmate očka :n njegov uporen značaj in si lahko mislite, kaj je napravil — nesramno si j& pobarval rdečo brado v črno in ostal v mestu Majikopu v civilu, tako da niiiče od prebivalcev ni vedel, da je on tist-; stražnik iz starega režima. Toda resnica pride vedno na dan; vaš boter Nikon Vasiljič ga je Slučajno videl v hiši nekega prebivalca in napisal Semjonu T.mofejiču pi&mo. Zajahali srno konje in premerili dve sto vrst — jaz, brat Senjka in fanitjs vz postaje, kat©ri so to želeli. In kaj smo videli v mestu Majkopu? V:deli smo, da zaled-je nikakor ne čuti tako kot fronta, v njem je povsod izda-ja in mnogo *e židov, kot pri starem režimu. Semjon Timofe-Jič se je v mestu Majkopu z ži-di pošteno prepiral, ker niso ho-teli. pusititi očika in &o ga zaprli v temnico, rekoč: prišel je- nalog od Trockega, da se jetniki ne &meio klati, mi mu bomo sami sodili, ne bojte se, dobil bo svo-]e. Toda Semion Timofejič je napel vse sile ;n dokazal, da je on komandant polka in da je dobil od tov, Budjonega vi»© re- de Rdeče zastave in zagrozil, da bo posekal vse tiste, ki se prepirajo zaradi očkove oseb-nosti in je nočej.o izdati, pa tudi fanitje ,iz postaje so grozili. Ko-maj pa sp Semjon Timofejič do-bili očeta, so ga začeli bičati in razvrstili na dvorišču vse borce, kot ukazuje vojni red. In tedaj je Senjka .pljusknil očeitu Timo-feju Rodioniču vodo na brado in :z brade je pritekla barva. In Senjka je vprašal Timofeja Ro-dioniča: — Ali vam je dobro, oče, v mojih rokah? — Ne — je rekel očka — ni mi dobix>. Tedaj vpraša Senjka: - — In Fedjd, ko ste ga prete-pali, je bilo dobro v vaših ro-kah? — Ne — je rekel oče — ni b;-Io dobro Fedji. Tedaj vpraša Senjka: — Ali st© si kaj misliJi, očka, da tudi vam ne bo dobro? — Ne — je reke ločka — ni-sem mislM, da mi ne bo dobro. Tedaj se Senjka obrne k na-rodu in reče: — Jaz nrslim tako — če pa-¦dem v roke vašim, za mene ne . bo milosti. A sedaj vas bomo, očka, pokončali. In Timofei] Rodi-onič 1e pričel nesramno psovaitj Senjki mater in udaril Senjko po gobcu in Semjoin T^mofeiii so me p-oslali ven iz dvorišča, tako da vam ne morem, Ijubljena mama Jevdo-kija Fedorovna, opisati, kako so pokončali očka, ker so me od-^¦tranMd z dv»rlš6a. Potem &mo dobila. razpored za meisto Novorosijsk. Za to mesto se lahko pove, da za njim n; nikakega ko.pnega, temveč samo voda, Crno morje, in mi smo tam ostali do samega maja, ka smo odišli na po-ijsko fronto, kjer tolčemo šlahto povsod, ka-mor pridemo ... Osiajam vaš ljubljeni sin Va-silij Timofejič Kurdjukov. Ma-m'<:a, popazite na Stepko in b&g vas ne bo zapustil.« To je Kurdjukovo pismo, od besede do besede nespremenje-no. Ko sem končal, je vzel po-pisan list in ga skril pod pasdu-ho, ob s^mo telo. — Kurdjukov — sem vprašal dečka — aJi je bil tvoj oč© slab? — Moj oče je bil pes — md mrko odvrne. — In mati je boljša? — Mati je spodobna. Ce želiS, tu je naša družina. Ponudil mi je prelomljeno fo-tografijo. Na njej je bil Timo-fej Kurdjukov, stražnik širokih ramen, v kapi od uniforme, 9 počesano brado, negiben, izbo-čenih li^nic, s steklenim pogle-dom, brezbarvnih in breziiz.raz-nih o<^i. Poleg njega je bil0 slu-tiiti v pletenem naslonjaču drob-no kmetico v opuščeni bluzi, ostrih, svetl:h in sramežljivih potez lica. A ob zidu, na tem otožnem proviricialnem ozadju, sta se dvigala dva fanta — po-šastno velika, topa, širokih "ic, bolščava, odrevenela kot na vez, bi, dva brata — Fedor ia Semjon. Sedaj je še čas Igrlšče pod Cekinovim gra-flom je pokrilo jesensko Ustje. Pod koši ni več vznemirljivega vpHja, prav tako ob odbojkar skih mrež&h. Skoraj bi dejali, da je zavladalo nekako mrtvilo \ tistem de»lu Ljubljane, kjer poleti odmeva največ dportnih v»klAkov, od navijanja, pa do fcletvjc, 6« to ali ono moštvo tlftbo zaigra. Sonce nima več svoje mofti, gospodari megla, pomaga ji dež, posledica vsega tega je hladno Vr^me, ki ne dopušča športni-lcoin, da bi še nadalje trenirall Jjod tniilim nebom. Želja vseh $©, da bi se čimprej preselili v telovadnice, saj je znano, da predolg odmor po navadi zelo žkoduje. Vendar, o tem kasneje, najprej se lotimo vprašanja, kje bomo trenirali? Kdor se sponxinja, koliko te-fcav je bilo lani, bo gotovo dejal, da je sedaj že skrajni čas, da se uredi vse kar se urediti da. Ce ni inorda že prepozno! Res je, da bi tako društvo kot je ©lympia, če ie ne društvo pa Vsaj univerza, zaslužilo svojo lastno veiiko telovadnico. To so Eaenkrat samo še želje in ilu-cije, če hočemo biti praktični, Jnoramo začeti drugje. Možnosti za vadbo poziml je pia\ malo. športnih društev v Ljubljani Je precej, ekip, ki bi si rade nabirale svežih rnoči za spomladanska tekmovanja, pa ie več. Te'lovadnic pa Je zelo malo! Večinoma razpolagajo s temi telovadnicami direktorji erednjih šo-1, s čimer seveda r.e ttioremo biti zadovoljui. Zdi se, da pri razdelitvi le-teh Se vedno precej odločajo »zveze«. Prav laradi tega bi bilo prav, če bi telova-dnice, ki so na razpolago Iportnim društvom ob večer-Eih urah, raz-deljeval poseben edbor, sestavljen h predstavni-kov drušiva srednjeiMskih pro-fesorjev za ielesno vzgojo, športnih društcv in šolskih cblasti. Gotovo bi ne bilo napak, ie bi pr> razdeljevanju telovad-nic upoštevali delo športnih društev z mladino. Na ta način bi bile telovadnice bolj praviS-no razdeljene in bi se ne zgo-dlo tako kot lani, ko je Olym-pia oslala brez telovadnic, če-prav 1e orgarsixirala vrsto sred-jiješolskih tekmovanj društva pa, ki se za mladino niso nič ranimala, so imela pozimi pri-Jetne top|,e telovadnice. Morda bi bil prav ta pogoj pobnda za resneiše delo dništev z mlad'no r času, ko telovadnlce niso po-trebne! CETRTl! Vs* kaže, da je našim odboj-karjem številka štiri zelo všeč. Tsiko mošiki, kot ženske, so naunreč ob .komcu teikmrovanja zaše'3li""E'eitKi meštl; "Ne~rečerrtb, da to mesto n.i. častno, saj so »a ©k^po Oaympie še trije pfed-etavn-fei v ligi, za ženskami pa fee dve ekipi zvezne Hge. Castno je, laftko pa bi bilo precej bolje. Posebno moški so tzpustMi nekaj gotovih zmag iz rok, meditem ko b.i za dekleta morali priznati, 8a so ekipe Partizana, Crvene žVezde in Mladosti boldše od njih. Grkov ne bo? Mogicno število 41:14 OLIMPIADA pred durmi MALO DNI NAS LOCl OD TRENUTKA, KO BODO 2E DRUGlC V LETOSNJEM LETU ZAPELE FANFARE, KO BODO DVIGNILI OLIMPIJSKOZASTAVO IN PRIZGALJ OLIMPIJSKI OGENJ.-PRED MESECI SO OPRAVLJALI VSE TE CEREMONIJE PRAV BLIZU NAS V CORTINI, SEDAJ BO TO VSE NA DALNJEM PETEM KONTINENTU, V AVSTRAMJI. SPORTiSllKl VSEH DRZAV, KI SE PRIPRAVLJAJO ZA ODHOD V AVSTRALI-JO, TRENIRAJO IN SE TRUDIJO, DA BI PRED ODHODOM DOSEGLI VRHUNEC SVOJE FORME. NEKATERI STREME ZA TEM, DA Bl DOMOV PRINESLI ClMVEC ZLATA, SREBRA ALI VSAJ BRONA, DRUGIM PA NI MAR KAKSNO MESTO BO-DO ZASEDLI. HOČE.TO LE CASTNO BORBO. MESTA V LETALIH SO ZE REZERVI-RANA, REPREZFNTANCE DOLOCENE, SKRATKA, VSE JE NARED ZA VELIKI PO-HOD, VSI PA LE NISO ZADOVOLJNI. TAKO JE PAC VEDNO . . . GRKI NOCEJO BRITANSKE DRUŽBE Menda je sporočilo Gricov, da ne bodo odpotovali v Mel-bourne, vest, ki je povzročila več razpravljanja in več pazor-nosti, kot -vsi svetovni rekordi, ki rastejo fcot gobe po dežju v dneh pred priietikom olimpiade. Olimpiada brez Grkov ni oUm-piada, pravijo n&kateri, ki tr-dijo, da so Gnk,i očetje te naj-večje špontne prireditve na svetu. Njihovo mesto je bilo doslej vedno na čelu ol^mpijska povorke, sedaj pa bo to me«to ostalo prazno. Seveda so se vsi vprašaM, od-kod ta odločitev :in za'kaj bodo Grki ostalii doma? Grški od«o-vor je bilo novo presenečenje. »Avstralije ne bomo viideli, ker sedaj v s«vetu nd taik poloiaj, ki bi ustrezal olimpijsfkim idejam." Nd prijaiteljstva med narodi, nd sodelovanja. Mansiiikie pokajo pužike, grmijo topovi, z letal pa mečejo bormbe. Nedolžne žrtve danes n^so nobena redkost. Olimipiada pa je manifestacija prijateljstva, bratstva in enot-nosti med vsemi narodi »v«ta. Ali lahko upamo, da bomo na-leteli na isikren« pi-ijatolja v AvstraMji? Ne! Cipe,r je pravi vu^kan. Dan za dnem Brita-nci zapirajo mlade ljudi, neredko jih zverinsko ob€s'ijo ali us*rel«. Med temi žrtvami ni manjkalo gr§k'ih študen,tov in zato nam BrHanci niso prijateljd. V njihovi druž-bi ne moremo ln nočemo Jeteijaevftil.« ., *-.,- ,. ^ —~- OLIMPIADA ZA PUNKCIO-NARJE? To vprašanie sd postavija naia domača športna javnosit, ki spre-mlja vesti o odhodu naše ekipe v Avstralijo. Ze pred meseci so obljubtrti, da bo Stevilo vodi-te-ljev zelo majhno, ker je pafi potovanje dra.gio in bodo Sli v prvi vrsti športniM. 2ai prl t«J obljuibi mi ositalo, kajtii nekaj dni p.red odhodom so to števiilo precej spremen.il 1. Več Spontnikov, k;i so izpolnUi oWm,pijs!kio normo bo ostalo do-ma, na pot pa gre c&la vrsta funkcionarjev, ra^en tega pa tudi precej temovalcev, v kate-r-h uspeh lahko pirecej dvomimo. Na pat gre 14 fiunkcionarjev ln 41 Sportnikov! In kdo so t; funlkcaonarji? Z nogometno eki-po gredo kar št'rje ! ! ! Z ro-koborci gresla kar dva, medtsm ko bo tr«n*r ostal doma. Z ve-slači gre tr«o«r, ki sedaj ni več aktlven in je to potovanie le neikaka nagrada, ker ai šel v Helsinlkii. AtJeti imajo prav tako voditelje, medAem ko bo trenftr, ki jrth je vs«skx>Ei prlpravljal, najbrž, ostal v Jugoslavij!. KaJ pa Sportntki? Najveije vprašanj« so aeveda nogometa*'. Mimo te«a, da zadnjd r«ruM.att kažejo, da niao v formi, da ig-rajo »!«*> nogom«it in nsi no-be-ga up®nja, da bi v AvstraMji dosegU teatk po«eib«n uspeh, je tu vme« tuda vpražanj« poSte-nosti. Kaiko biz.ku8 se je obnee«l. Najv«č težav je scveda s h.ra-no, ker ho«5e v«aka eikipa fciveti pod normalreiTni, domačlmj po-goj'i. Tako »o v teh pneizikusnih. dne^i jedln tm. kios*lo po sfcan- Mor nočln mettmfo kopja Pred kmtkim ao iznasU at-letaki tefcmovalot nov na^in me-tanja kopja in g« imenovali »¦španski način«, Z novo t«hniko je lahko vreii kopje najmanj za 10 m dalj kot preje. Istl na-čin je že pri nas pre.iakusil študemt in&tituta za telesno vzigojo v Ljuibijani ?8eju mnogo rlb, »ira in raznih solat, večerja pa • je bila fcitajska. Juha li mor-ak««a psa, riž in sadje. Poskr-beli so tudi za avstralske specdaktete: pečen© kače, jajca in maslo. Seveda bo vsak jedel kar bo hotel in ne bodo nikogar silili, da se trudri g kačanvi ali morsklmi psi. Promet pr in mi smo »skompletiirali« ekipo »bratistva in edi.nstva« \z zsho-dnega de.a države. Izveh kon-kurence Je ta »naša« ekipa do-segla dirugo m&sto. Naša Joža pa bi lahko z več^o disciplinr* osvojMa prvenstvo. 2e drugi dan 5e -nam je za-tikalo. Ekipno Beograjčani niso imeli k&nkurence, i«aj so v?! trije tekmovalci sod-elovall na državnem prvenstvu, z.a drugo mesto pa tudš msmo imell konkurence. Tretji dan pa ni šlo več. Si» gurna z.maga z vojažko pištola se ie spremenfta v p^oraz, Xer smo takoreko.č vsi odpoveda^i — aziroma napravili premalo krogov; hitro str€l.ian3e na DO-javljajoče se tarče z vojašk-o puško pa pravtako. Kair po vrstJ smo zgirešili vsa.i po eno tarfro. Misliim. da je bilo temtf \^rok, ker nismo to trenirall iile vidn» preveč, druge pa premalo časa in ne določenfh 6 sekund. Zveč&r je bila v domu JLA svečana razglasitev rezu.tatov, podelitev pokala — darilo strei-skega Savexa Jugoslaviie — la pa razdelitev praktičnih nagrad najboljšim tekmovalcem. Škoaa je bMa samo, da smo morali 2a zvečer odpotovati. Prav prisrč-no je bilo slovo od makedon-skih stre^ev na kolodvooru od vseh, ki smo odpotovali. Kakor je razvidno iz rezul-tatov, je »ekispedicija« (samo tam gre malo udeležencev) ljubljanskih študentov uspe:a, saj smo dosegli prvo mesro predvsem v vojašk? pušk} in tako dokazali kvaliteto sloven-. skih. puškarjev, ki se vedno bolj uveljav^jajo, pa čeprav inam je 2. mesto v pištoli prav-zaprav neuspeh. Skoda je pred-vsem, ker nii&mo odpotovall kom piletn.fi, tako bi ve.rjetno odnesli zmago še pri ženskah. Zraven tega pa bi bili lshis® strelci malo bo-lj ©poftiti (stre-Ijali so namreč vse trl dni z-redno hitri in odlični roko-rneta&i. Pred odhodom so reprezen-tantja Igrali trening tekrno s reprezentanco Ljubljane. Sestavljali so jo igrcdci Od-reda, Krima in Svobode. S+ti-denti so zmagali z rezultatom 25:13 (11:7). Gole so dali za reprezentanco: Džodan 6, Tam-bič 4, Anušič 3, Jaklinoinč 3, Milojevič 2, Polič 3, Sposoje-vič, Tomljanovič, Ratkovič in Jančič po 1. Za Ljitbljančane je bil najbolj uspešen Papež, ki je sam dal 7 golov. LUŠK - Olympia izpadel iz prve lige Od 14. oktobr* dalje je bila Rogaška Slatina s&opet prizori-iie šahovskih bojev. Osem najboljših ekip, ki itnajo v svojih vrstah najniočnejše igralce ii vse države ge je teden dni borilo za naslov moštvenega državnega prvaka. SodeUvala so nasled-nja druitva: Partizan, Sl»vija, in Crvena Zvezda iz Beograda, Mladost i« Zagreba, Student iz Skoplja, Valjevski šahovski klub in dva slovenska zasiopnika, Ljubljanski šahovski klub Ui Ljubljanskl unlverzit«tni žaJiovski klub Olympia. Moč nastopAJo^ih igralcev je bila n.aslednij.a: trije velemo)Stri, Stiirje metlnarodni mojstri, štiri-najst mojstrov, enaintrideset moj-strskih kandia.nav. V vsaki ekipi sta namre^ na^topili na na zadnjih desikah oo dve šahist-ki. Niih ni vozili. Ježa in kolesarjenje je vedno manj v modi pri po-tovanju na velike razdalje. z motornimi dvokolesi se v glavnem vozi le obrtniška ka-sta ali razredni sovražnik, z rolerji pa poklicni inozem-ski praktikanti, z avtomobili, osebnimi, pa se vozimo Jugo-slovani le k poroki, na pogreb in na nogornetne tekme. Kadar Jugoslovani potuje-mo v inozemstvo, se to lahko spet zgodi na več načinov. Najpametnejša razdelitev je spet fincmčna. Najvišje na lestvici stroje trgdvski potniki raznih podietij> ki si včasih celo privoščijo v tujini do-stojno kosilo in jim še vedno ostane dovolj denarja, da si kupijo hladiinik, uespo, radio in spominske kokarde za vso družino in sosesko. Če kdo od takih ne pripravi ob povrat-ku carini vsaj za dva dni de-lct, je gotovo ženskar, ki je denar porabil ža turistične namene. V drugo kategorijo spdajo tisti, ki imajo v tujini sorodnike in tako dbbre pri-jatelje, ki se> Izkažejo prav tollko - radodarni- kot je tn dolžnost zn- sor<>dmke, to s° pravi: poleg gostitve (hrana, stanovanje, izleti in drobna-rije) dajo svoje-mu »varovan-cu« na rozpolago še zadostno vsoto denarja za nakup pre-potrebnih stvari, ali pa te stvari sami nakupijo. Treba je priznati, da imamo Jugoslovani, kar se tega tiče, poseben talent-in ne" samo to, tudi taktiko, da zbudimo svo-jUn na oni strani Karavank ali Krasa vsa sorodniška ču-sU;a. Vsaj tri do štiri mesece predno zaprosimo za potni list, jim bombardiramo s če-stitkami, pošiljamo jim »To-variSa« (kako so naši Ijudje v tujini iejni domače besede!) in jih obveščamo točno in sa-mo malo tendenčno o svojem privatnem standardu in o skrbeh, ki jih je, pravzaprav povsod na svetu, dovolj. Pra-vijo, da se mnogi, ki spadajo v drugo kategorijo, vČasih zu-naj mnogo bolje počutijo kot prvokategorniki, nekateri pa spet »skozi padejo« in pridejo v zadnjo potovalno kategori-jo. V tretjo kalegorijo spada-jo navadni državljani, ki jim kaka šola, organizacija ali kdorkoli milpstno pokloni po »sijajnem« tečaju nekaj de-viz, ki si v naglici najdejo tam kake znance, spoznajo jih na hitro, da lahko za.kakj noč prištedijo hotelsko pri-stojbino. To so Ijudje, ki jih ambicije za nakup primejo šele zunaj in ki so šli od do-maznajbolj poštenimi »ogled-nimi« nameni. No, končno ~o zadovoljni, če si kupijo dežn> plašč in knmenčke za vSfgal-nik. V zadnjo kategorijo pa spadajo tisti študentje, ki ne gredo na prakso, to se pred-vsem jilozofU ki ntmajo zu-naj kaj prakticirati. Ti obira-jo grozdje, zbirajo stare časn-pise, pometajo predmestne ce-ste in igrajo loterijo, potujejo s tujimi avtomobili in včasih se zgodi, da morajo carinipri-javiti kak kemični svinčnik ali celo kak »bicikel« v dru-gem stanju. Tako je dragi otroci, že mladih letih, še ko ste ? osnovni šoli, morate razmisht o tem in predvidevati v kate ro kategorijo domačih ali »tv jih« potnikov boste spadah Na tej podlagi morate izbira^ svoj bodoči poklic, izbiratiže-no> prijatelje in jezik, ki se ga, bo?te učili na srednji šoli Vse pod parolo: NA POTOVA-NJIH SE NAJVEČ NAUČI-MOl > Dvoje Pohujšanj v enem Šentflorjnu (Nadaljevanje s 4. strani) iz nemcči. Prav to, da je Can-kar ¦cbčutil nemoč, nam doka-z^ulje, kako mo'6a.n je morai biti, da se je iiploh lahko odločal in da je lahko tvegal spoipad z živ-Ijenjem ter z nezaano prihod-ncst'o. Dejs>'jvio,. da n»i vedel, kaj bii ;in kam bi, trdi.tev samo po-trjuje, sag je prav ta »ne vem« najvi'dneiiši in naju-prvemljivej-ši zr..aik odločitve kot pojava. Z vsem tem izvajanjem. ki je bilo v 'mniCgo-iem le infcrmativ-ino^ na drugd sitran^ ipa se je do-edev&lo kot stranpot od osred-njega probleima, s«>m deloma že odgcvoipil na vprašanje »T€s.nič-nc-tii« virov. Lahko si ga. torcj zastavimo k.onkreitneije. Ksj nam ttahko povedo s svojio reanič-nostjo © tistih življenjskih re-snicah, iki jih vsebuje delo saimo po sebi? V umoitvoru, k,i je tako hele-irogen, koit je »Pohujšanje« ne moire-m videti drugega kot celo-ifco, t. j. v sebi za^ljučeno, iz manogciv,rs'tnega sestavljsn-o eno-to. Ce jo primeiiijamo s Can>kar-jevo biografijo v letu 1907., lah-ko brez težave ugotovimo, da gita v obcih apazni razcepljenos^t in razdvciienonit. Podobni sta si, vfeTjdar mikaikor ne enatoi. Can-fcarjeiva biografiija, njegova mn^rija o sefoi ipd. nas pouče le o noem samem, o njegovem načimu življenja, razikriivajio nam lahko njegov značaij, njegove težmjeioz-iroma njegovo osetonost. Farsa pa oam pnipoveduje mao-&o vez. Priiteigne nas v sw©t g.ro-tesknegia in bizarnega, tragdiko-rničnega in protislovnega, lah-kotnega, sein.timeintalnega in lazposajenega, torej v svioj en-kratnj sve.t žiivljenijsikiih vrednot, ki so vredne samo toliiko, ko-likor niiso zgolj osebne. izoem-ne in emkratoe. Ce hočemo delo rez.lagatti, moramo poitem.takeim iskati .resnico v njem samem, ne pa iziven .njega. S tem seive-da ni rečenio, da gradivo ne po-jasriii nd'6esar. S precejšnjo go-410'v.o.st'j o rrvbremo namireč skie-pati, da &o n. pr. Zlodejeve be-sede Švildgoiju v III. skifcu, 3. priz. pisateijeva aluziija na last-aio nam&ravano ženiitev. A če-prav je tako, bi bila takšna traz.laga zgrešena, sa>j bl iz farse fcot ceilote iztrgali odlomek, ki dma dciločeniO, sp&cif.i'6n)O funk-cijo, zato, da bi z njim raaložili oeka,j pov&em drug&ga. Kakšna je resnica, kaitero vs-e-buije »PohiUjišanje«? Vtprašanje morda ni pravilno . za&tavljano, 6ai Camkarj&va farsa n,j v ni-čemeir podobna aijiitfci. v kaiteTi lahko poiščemo »reisnico« in »te-me.ljno idejo«, namreč ide'jio, ka-kršno Ge mogoče iaraziti s trdi-tviio v enem samem stavku. irakino pa je poitem bistvo »Bu-hujšan.ja«? ¦ 2e V pr6četku svojiega ra.zm.iš-lijania sem-omeral ave hipotezi, od-katerih podzkuša prva doka-aa-t-i Cainkarijevo zanlikova"nje do-movine, druga pa odtorit; iz.za pcsmeha njegovo loubezen do nje. Vse uprrzoiritve. ki s«Tn jih dioslej videl, vštevši ob& letoš-nji otvoiriitveni predstavi v Drami ter v ljubljanskem Mes't-nem gledaližču, so šle še korak dalje: trudile so se prikazati ne le pisateljevo navezanost na do-mačr.io, te>mv&ft tudi btezmejno tragifco tega"odnoia. Iz »napol komediije in naipol resnice« je skozi iizmaličeno p;ri.zmo kaTika-tu,r vseipiDvsod št.rlela solzava domovinska drama. Nobena iz-med njih pa ni bila podobna Cankairijevi farsi. V slednji, v njenem svetu življenjsko bistvenega — gro-tesknega, bizaraega, absurdne-ga, protislovinega in tragikomiič-nega, niosijo vso težo bfeitva sim-boli. Ti so prav toLiko iracio-naln.i, ktcit je draclonale-n vsak L:;.mbol z življen'jsk.o, t. j. ne-skončno vsebino. Ceprav iih ni mogoče -opredeii.ti i.n kontereti-zirati, taiko, da bi s.i z ai'ihovo poimočjo lahko zgradili geome-tri'čno skico, jih iahko vsaj opi-šemo: PETER je na prkne.r potepuh, ki »;lež,i v travi, se smcje tim čaka«, da se k njemu povrne dolina Sentfflorijans.ka. ker ve, da se bo povrnila. Razbojnik je, »z grenteim dai zlobni.m bumor-jem«, »on je 'tat, ki je v svoji nemorali visoiko n.ad v.se'm,i mo-ra.lii'č,ndmi 1'judmi in ki sam čuti to svo'j'0 vzvišenosit«, hkratj pa nosi v sebi vse čednosti in ne-čednosti svojih rojakov: boljši Je od njih, in je prav tako slab koit vsd drugi. ITmetnik je, k;i se ujeit med lastno preteklost in prdhodnost suvereno igra s svojo »votaado, se norčuje iz živ.ljenlske kgaliitete (DEBELI CLOVEK!) in obenem iz samega sebe. P&ter nikakor n,i istoveiten s Cainkarjem. Peter je samo Pe-ter in nič več. In vendar je tudi več, sam sebi zadostuje, »pvjača je, ki se opaija sama ...«, nič je, ker ne more Lzni&iiti svoje preitekliosti, svoja las;tna pre-tetoiost je, POPOTNIK nam.re-č, do kate:rega goji mebko, senti-mentailno čustvo ter ga isrtiDdob-no objektiivizira- v kariikatu,ro, ga iizniči s tem, da mu »vzame ime«, ZL.ODEJ je — pogodba in kompTomis s samim seboij, moč in šleva, dvom in nemoC. Jasnejša in bolj raeioinalno konstruvrana j€ JACINTA, »po-polna ženska, z vs&mi tistimi čednostmi, ki jih moralni Ijudje imenujejo slabosti. Sentdmen-talna je; žeil»jna vsega. česar ni-ma; siita vsega, kar dobi im kar je dosegLjivo; kakor vsaka žen-stka . . .« Petrov ideal je, vzor n^egovega ži>vlie.njs>kega pojmo-vani.ia . umeitnosti (žen&ka'). Pa vsej pravici bi lahko vzklitonili: »O, zavozlana logika'« Problem Ca-nkarjeve farse je namreč prav v tem, da ni v n;jej nobene druge logike, razein one, fci jo dopušča svobodna, sproščena in-vencija io katero lahko le v posameznostih »refconstruiramo« iz nije«ri6 »poiifone« zgradbe, bo-disi i>z posameznih simbolov, bo_ dis,- iz odlomikov, ki so v sebi d&volj zaklljučsni. da lahko se-gajo pnelco gole vsebijji^ ___r Ce pa je tako, čemu potem nobeno od obeh gledališč nd upriziorilo »Pohujšanja« kot far-so? V svojem jedru je namreč »Pohuijšanije« aktualna družbena satlira z globokim, bizarno-gro-teskndm žn^ljenjsMm ozadjem in v polni meri dapušča, če rK>, odvzel po nepo-trebneim farsd krajevno obedež-je. ostalo pa kar puatM v letu 1907. Ra/.umljdivo, da je bila za-radi tega uprizorLtev v Drami neurejena, neenotna vn brez opriuem]'jdvega lzhodišča. Kaj je 'meniil, da je nedosledniDst pa-metnejša'od drznega posega? Naij z oziirom na rezultat vre-dnotimo nj&govo režijo tako ali drugače, dejstvo pa je, da je prav ziaradi svojs neurejenosti karak napr«j, tisiti, rno-rda obio-tavl,i».j:o-či se koraik, po kaiterem bo vsaka »domoljubna« režrjska zasnova na zgodovinskd osnovi nemogoča ali vsai nesmiselna. Tako kot je Molkin koncept rreurejen, j-e režijska zasraova Jožeta Tirana naravnost šolsko vzcrna in enotna. Res pa je, da zaradi tega ni ndč boij praivilna in da je povrhu vsega še tor-matao mnogo šibkejša. Ne prvi, ne drugi režiser trista sprejela Cankarj«vih moderni-stiičnih gl-eda.ldških prijemov. Čep>rav je »Pohtnjšanjea prvi po-izkus takoi.menovanega totalne-ga gledališča prd nas. sta funk-ciicnaLn.o vključila v dejanije le zaključno pe®e,m o sv. Alojziiju. Jaciirtin ples je Molka preveč podčrtal. tako da je n-astal iz njega »vložek«. medtem ko je v Meatne.m gledališču ostal zgodj nevarna, šiibka tačka, čaz katero ie treba priti kakorkoM že. Ka,r pa je najbolj žatostno — čudo-vlte možnosti za pantomimo, ki jih nudi paljubljanae Jacimtine n-oge v II. dejanju. sta zavrgla oba in sieer tako dosledno, kar »e le da. Obe upni'zori'tivi ata režiosko zgrešena poizkusa. Biisitvena raz-lika med obema je le v tem, da lahko v Dram.j gledamo več za-misli bkra>ti, v MG pa pritredbo v Gaspariijevein sitilu. Brzina pa taka ... Saj vsi tako delamo, ampak kar je preveč je pa preveč. Te gospe jiolicistke iz Budim-pešte, ki jih je TT po-stavil v obdobje t i k pred izbruhom nere-dov v Madžarski. ima-jo sedaj gotovo druge skrbi, na primer z .otroci in z drvmi za zimo, kajti to sliko je objavila nemška revi-ja STERN skoraj na-tanko pred tremi leti in v času med 8. no-vembrom 1953 in 1. no-vembrom 1956 se je marsikaj zgodilo na svetu in v privatnem življenju posameznika. Mffialf Lo*LgnlsQ" O sebi, ideologiji ioj' oče je ellkar, mati — igraltka, To prapovedujem zato, >.er so v Poltavi še drugi z iraenom Zoščenko. Na prlmer: Jegor Zoščenko — krejač za dame; v iMelitopolu — zdravnik za porode. ia glsne-kologlijlo. tSaito izjavljam: t nJU-mi sploh jnisem v sbrodstvu, ne paznam Jih in Jih nočem poznati. Zaradi njih, goviorim odkri-to, ne bi Ifiotel ptostati niiti zna,-memft gjisatelj. Vsekakor bi dopotovali. Prebrali bi in ao-pot^vai'1!. Teta iz Ukragine Je že prišla. Nasploh pa j« zelo težk|o blti p5sateJ|j. Vzemimo samo — ideologija ... Sedaj zahtevajo od pisatelja ideoloffijo. Voronski na prhn&r tdiober človek) tpiše: — Ffisateljli «c mora,i'o »toC-neje ideolosko usmeriti«. Kafeo Je to za mene neugodno. Povejte mi, Ikakšna je lahko v meni »točna ideoloffija« kio in še marsika/ o tem, kako so me tnekoč . Bi fo je za mene navse-zadnje vendar radost. Jaz ne čufeim isovraštva zcvper nikos;ar — tk> je moja »točna ideologpija«. No, in točneje? Se togneje — prosim. Po svo.Jl' splošni aktiv-nostj^ L«> mi bolJSevikj najbliižjl. In priprav?jen « vsf. I*'*;«1 ^-"^i r»io o tem, kako so me nekoč v re voluoiji za.p.rli skupaj s ko-mandantom žtaba IBorunom v mefitno hladilnico. Po revoluciji sem se potepal po številnih mestih v Rusijfl. Bil sem splavar< ukvarjal tjem se *t \o\nm okoli Nove zemlje, bil sem mazarski učenec. bll sem agent kriminalne preiska-ve, kvartopirec, siužil sem kot telefonist, miHčnik, delal icm na postajii »Ligovo« kot posio-vodja in *y>et sem bil prosto-voljec na fronti v Rdeči arma-di. Zdravnik nisem bil. Sicer pa ni res — bil sem zdravnik. Se-demnajstega leta, p;o revoluci-.*. ao tne vojaki izbrali za sta-rejšesa zdravnika, čeprav sem tedaj -vodil bataljon. Do tega. je priš*o zato, ker je starejš» polkovni zdravnik nekako sko-po dajal vojakom bolezenske dopuste. Zdelo se jim je, da je mene lažje pregovoriti. Ne šalim se. Resno siovortm. Tu je tabela mojih doživlja-jev: zaiprt — 6-krat, obsojen na smrt — 1-krat, ranjen — 3-krat, izvrši! saraomor — 2-krat, % tepli so rae — 2-krat. Vse to pa se mi nii piripetilff zaradi avanturizma. temveiJ preprosto — nisem imel sreee. Sedaj limam srčsno napako m sem naJbrž za*r» postal pisatelj. Drugače — bi bU še pilot. Xo, to je vse. Da, skoraj sera pozabil. Na-rhial sem knj^igo. Povesti »Ra-znotik« (nisem tiskal ¦¦— mogoCe bom samo del). Druga moja knjiga »Povest Naizara Il.TjSa^ g,*o'^ioda Sinebrjuhova« — je v pj*odaji. iMislim, da s« prodaja pri prehranbenem trustu, ker jo v izložbah knjugarn nisem všdel. Dva pHmera te knjige sta prodana. Pin 'tzvod je kupil — dober človek — Zoja GadkevJč, drugega gotovo Mogiljanski. Za recenzijo. Tretjio je hctel kupiU Guber, pa se je prenaislil. Gotovo. Od sodobnih vsaj bolj duhoviti, če so že objav-Ijeni na zabavni strani. Opomba uredništva: Objav-Ijamo nespremenjen odgovor združenja ZŠJ ekonomske fa-kultete na članek v prejšnji številki Tribune. Kljub očit-kom si uredništvo še naprej lasti pravico, da neodvisno od združenja objavlja prispevke zabavne ali resne vsebine. Se-veda pa smo pripravljeni ob-javiti tudi vse odgovore na ti-stih mestih, katnor spadajo po svoji vsebini. Očitno imatno namreč različna mnenja o hu-morju. Morda so bile v član-ku res nekatere nerodnosti, toda v takih sestavkih so pre-Mravantja splošno v navadi. Citalniški red pa tudi ni tako lepo sestavljen, da ne bi našli v njem takih pomanjkljivosti, katerih ne bi mogli obravna-vati resno ali humoristično (prew)ved nošenja aktovk in črnllnikov v čitainieo.) Sma-^rarao, da bo v bodoče tako neootrebno odgovarjanje pre-nehalo. Nihče pa ni žaUl tistih lju-di, fci so se trudili za ureditev f?italnice. TRIBUNA, tist Stndentov Ijub-(Janske univeT7e. UreflnlStrvo !n uprava: LJnblJa-na, ivtikloSičeva cesta 5a, telcfon Jl-102. — Hre.1u.1e urednlškl odbor. — Odgovorni arednik: Janko Popovi?, študent prava. — Tekofl rafun Narodne banke 60-PB-l-Z- ( S67. — Letna narofnina 200 din. — Rokopisov ne vrafatno. — Tisfc-Casopisno zalof.niškega podjetja »Slovenskl poročevalec«.