štev. 109. Trst, v petek 19. aprila 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN tbćl «b nedat]ab In praznikih ab 5., ab paaedeljktb ab 9. zjutraj. ?o?4Unićne 5tev. s« prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih U>b*karnah v Trstu ia okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičinl, Dornbergu itd. Zastarele Stav. po o nvć. (10 stot.) CO.LA3I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 Zolana. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrat 20 K, vsaka cttlaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprava Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PlatlJIvo in tolljivo v Trstu. CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. ,V edinosti yt moir NAROČNINA ZNAŠA a» celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; u u roćbe brea doposlaae naročnine, se uprava ne otut*. Vmtetu u D«4«U«k« Islanj« „BĐIVOSTI " «taa« t M Ml* l*t* Krta 5-30, p«l teta Sroa 3 »O. Vai dopisi naj &e pošiljajo na areHniStvo lista. Ne!r»aka-vana pisma aa ae aprejsraaja la rakopi&I s« oa vraftaja. Haročnino, oglase in reklamacije je Došiljati na upravo l:«ta. UREDNIŠTVO: nflca Giorgia Ga/attl 20 (Nareda! dan*. Luojatel^ ia odgovorni uredcilc ftTEFAN GODIJi A. La«Uik konsoreij lista „Edinost". - NatisoiLa Trskama .EcLnc^l.*. ▼piaaaa ud m ga z omejenim poroštvom v Tntu. ci; o« Giorgio O?. Lat« »tev. 20. PoStno-Hranltnftai račun JteM. 841-652. TELFF0H It. TV57 Avstrijski parlament proti nasilju no Hrvatskem. Energičen protest Jugoslovanov. Splošni položaj. DUNAJ 18. Po tritedenskih počitnicah se fe danes sestala avstrijska zbornica k pomladanskemu zasedanju. Na dnevnem redu se nahaja prvo čitanje službene pragmatike državnih nastavljencev. Toda pozornost zbornice ni veljala predmetu dnevnega reda, temveč dogodkom na Hrvatskem, ki so jih spravili jugoslovanski poslanci na dan pred avstrijski parlament. Že uvertura današnje plenarne seje je bila jako burna, polna živahnih in ogorčenih protestov proti Čuvaju in njegovemu režimu na Hrvatskem. Ko je soc. dem. poslanec Schuhmeier čital interpelacije, ki so jih podali dr. Šu-steršič in tovariši v imenu Jugoslovanov, Nemec v imenu čeških socijalnih demokratov in dr. V. Adier v imenu nemških socijalistov zaradi zakonolomstev na Hrvatskem, je prišlo do hrupnih prizorov proti Čuvaju. Pričakovali so, da odgovori S iirgkh že koncem seje na gorenje interpelacije, kar je ministrski predsednik tudi storil. Njegova izvajanja so poslanci sprejeli z napeto pozornostjo in povdarjati se sme, da so bila naravnost senzacijonelna. Menda prvič se je v avstrijski zbornici ministrski predsednik, ki je stal pod pritiskom poštenega, javnega mnenja in žalostnih razmer na Hrvatskem ter dalekosežnih posledic, ki bi jih imele te razmere za monarhijo, za nje notranje-poli-tični interes in zunanji ugled, upal odločno izgovoriti resno besedo na adreso Ogrov. Sturgkhova izjava, katero podajemo spodaj, je vzbudila naravnost vtis, da ne govori tu ministrski predsednik grof S:iirgkh, temveč, da se skozi njegova usta oglaša druga oseba, ki hoče Avstriji pridobiti in ohraniti ugled na zunaj in ki je želela, da avstrijska vlada uvažuie pritožbe in pro- ta čin opravičiti aii mu dati tudi le s stališča politične primernosti kak videz umestnosti. Vkljub vsemu izzivanju )e hrvatsko ljudstvo ostalo zvesto na poti zakonitosti ter je bilo vedno pripravljeno, da po svojih izvoljenih zastopnikih v saboru ne vrši samo svojih ustavnih pravic, marveč da tudi v polnem obsegu izpolnjuje svoje ustavne dolžnosti do dežele, do monarhije in dinastije. Nasprotno pa je bit po ustavi saboru odgovorni ban tisti, ki se je daljšo dobo vztrajno branil, vršiti svoje ustavne dolžnosti, na katere je prisegel. V tem položaju je zadel Hrvatsko, na predlog in ob izključni odgovornosti kraljevsko ogrskega ministrskega predsednika, težki udarec, da se je postavil kraljevski komisar, — institucija, ki je ustava troedine kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije ne pozna. Gre torej za v ničem utemeljen goli prelom prava, storjen z jasnim namenom, da se zaduši večletno ustavno življenje svobodoljubnega, v viharjih preizkušenega naroda, ki je, kot branik dinastičnih misli, vedno in v najusodnejših trenotkih stal neomajno zvesto vladarju in državi na strani. To nezaslišano pravolomstvo je v stanu, da v največji meri škoduje ugledu naše monarhije v Evropi in po celem izobraženem svetu ter oslabi njeno moralno veljavo v inozemstvu na najobčutnejši način. Naravnost katastrofalno pa mora to delovati na balkansko in jadransko politiko monarhije, torej v tistem oziru, ki je najbistvenejši pogoj položaju naše države kot velevlasti. Kako mora to brutalno, protiustavno ravnanje z neomajno dlnastičnlm in zakonom zvestim jugoslovanskim ljudstvom, zvezanim stoletja z dinastijo In državo, učinkovati na one jugoslovanske narode, ki so se monarhiji šele nedavno priklopili, kako pa celo teste Jugoslovanov proti državni ohok'StHn one slovanske narode na Balkanu kate-prepotenci, ki jo uganja madjarski imperija- Tra,n? Prid°bltev je eden najbistvenej-iizem na Hrvatskem ših elementov naše zunanje politike! Udarec, Vtis Siiirghkove izjave je bil v ceil kiJe ^ ,Hrvxatsuko torei »mpUdte zadel zoornici precej dober in tudi jugoslovanski ^jvitalnejše koristi monarhije ter s tem poslanci so zalijevali, da je smatrati S iirgk- tutj* ^Ijenjske interese tostranske državne hovo izjavo v celoti za zadovoljivo, zlastij Poiovlce- i.___ — _________j____i ■__•_____i: - Moči ker se ministrski predsednik ni bal označr.i Cuvajevega režima naravnost kot izjemno stanje ter priznati usodepolne posledice za celo monarhijo. O Stirgkhovi izjavi bo morda jutri Nasilstva, izvršenega nad Hrvatsko, pa ne čuti samo ljudstvo na Hrvatskem in v Slavoniji kot težke krivice, marveč čutijo jo kot tako tudi soplemenski bratje v Bosni-Hercegovini in v tostranskih deželah: Dal- predlagana otvoritev debate. Jugoslovanski S maciji, htri, v Trstu, na Goriškem, Kranj- poslanci so se danes ponovno posvetovali o nadaljni akciji, ni pa še prišlo do nika-kega definitivnega zaključka. Parlamentarni krogi pa smatrajo, da bodo imele odločne besede grofa Stiirgkha onkraj Utve glasen odziv, da bodo Madjari skem, Štajerskem in Koroškem. Vsa ta ljudstva se čutijo edina s tako kruto zadetimi brati na Hrvatskem in v Slavoniji, s katerimi jih druži neraztržna solidarnost po vezeh krvi, jezika in zgodovine. Oni čutijo udarec, ki je zadel Hrvatsko, kot težko poskusili strmoglaviti Stiirgkhov kabinet, krivico, ki je njih same zadela, ter so glo-ker se je drznil izgovoriti resne besede o L zakonolomstvih na Hrvatskem. V naslednjem podrobno sejno poročilo. DUNAJ 18. Na dnevnem redu današnje seje je bilo prvo čitanje službeae pragmatike. Takoj ob začetku seje se je predsednik spominjal zaroke nadvojvodinje Elizabete z Walburgom, smrti predsednika francoske boko vznemirjeni glede svoje lastne bodočnosti ! To pa se neposredno dotika naj-vitalnejŠlh interesov tostranske državne polovice. Saj gre za narode, stoječe na najnevarnejši postojanki države, za narode, ki bivajo ob morski obali in na njegovem zaledju in katerih neizpremenljiva zvestoba je najsigurnejša zaslomba jadranski politiki naše države. Vse to so zelo tehtni razlogi, da av- zbornice Brissona in nesreče na morju ob: strij^ka vlada nastopi zoper nasilno politiko potonitvi „Titanica". Predsednik je izrazil v imenu zbornice svoje sočutje na tej velikanski nesreči, pri čemer je zaklical posl. Biankini: „O nesreči „Titanica" govorite, grofa Khuen-Hčdervaryja na Hrvatskem. Niti najmanjšega dvoma ni, da so nagod-beni zakoni iz leta 1867. in 1868. temeljili na predpogoju, da obstojijo ustavne institu- za velikansko nesrečo Hrvatske pa ni- dje v tostranskih deželah Štefanove krone, mate niti besede niti srca. Govorite! Hrvatska je leta 1868. kot samostojen kon- __»_ _ ____ „ JC5 tU ( A__1___A__!_i__•• ____JI t « i . . .__ raje o tej nesreči! Tem besedam so sledili burni klici jugoslovanskih poslancev proti Cuvajevi strahovladi na Hrvatskem. trahent pristopila nagodbi iz leta 1867. ter si je zagotovila za vse čase pravice ustavno svobodo dcloJujočega pogodnika. Iz sistiranja ustave na Hrvatskem na Nato je zapisnikar posl. Schuhmefer} stanejo torej najhujše pravne komplikacije začel čitati interpelacije, ki so jih vložili | gtede razmerja tostranskih dežel in dežel hrvat-ki poslanci, nemški socijalni demokrati: Sttfan o ve krone ter Je to sistiranje ustave in čeSki socijalni demokrati na vso vlado v j nagodbenim zakonom prvotni pravni temelj zadevi razmer na Hrvatskem. Nato pa je izpodmaknilo. Ako na mesto prava stopi prišla na vrsto gola sj^ se v njej za resne Čase skrivajo interpelacija Jugoslovanov najhujše opasnosti za varnost skupnih na- kl so jo podpisali vsi Jugoslovanski poslanci prav, da, celo za varnost države, rasun dalmatinskega kluba. Interpelacija se Potemtakem je nujna dolžnost avstrijske glasi: „Sistiranje ustave na Hrvatskem in: vlade, da zapusti svojo rezervo ter nasproti dogodkom na Hrvatskem, zaradi njih učin- ustanovitev diktature na Hrvatskem je dej-> kovanja na koristi monarhije in tostranske stvo, ki se nikakor ne more smatrati in državne polovice, zavzame stališče. V naj pretresaii kot čisto notranja zadeva dežel;težjih skrbeh za položaj države na Jugu, za Štefanove krone. Predvsem pomenja ta (ugled monarhije, za najvitalnejše interese dogodek čin najhujšega rušenja pravice, J države in pa za čast in pribodnjost lastnega si mu Jc na polju ustavnega življenja v j ljudstva, se usojajo podpisani Njegovo ek-Evropl težko dobiti para. Niti najmanjša reč, sceienco gospoda ministrskega predsednika se na Hrvatskem ni zgodila, ki bi mogla nujno vprašati: I. KakSno je stališče avstrijske vlade napram sistiranju ustave na Hrvatskem ? II. Katere korake namerava avstrijska vlada storiti da varuje Življenjske koristi tostranske državne polovice in monarhije, katere je nasilna politika ogrske vlade na Hrvatskem najhujše ogrožila ? Zbornica je na vsak stavek interpelacije živahno aklamirala. Demonstracije šo se udeleževali člani najrazličnejših strank. Zbornica je pokazala veliko solidarnosti in soglasno dajala duška skrajni ogorčenosti nad nasilstvom ogrske vlade in bana pl. Čuvaja. Čuli so se najraznovrstnejši vzkliki: „Fe| Cuvai I" — „Doli Čuvaj1" — „Fej Khuen 1" — Orcfu Stiirgkhu so klicali: „Lepega kolega imate na Ogrskem I" — „Turčija ima ustavo, Hrvatska ne!" — ,Na Kitajskem je boljše!" — „To so storili narodu, ki je dal državi Jelačića I" Ko je bila interpelacija dr. Susteršlčeva končana, so se razlegali po zbornici viharni klici: „Živela Hrvatska 1- — „Fej Khuen I" Zbornica Je po prečitanju vlog in interpelacij vzela v razpravo službeno pragma-tiko državnih uradnikov. Prvi Je govoril posl. dr. Weber, za njim pa posl. dr. Du-libić. Govoril je hrvatsko, pa je prekinil svoj govor in ga nadaljuje v jutrišnji seji. Nato je zbornica razpravljala o nujnih predlogih za znižanje hiŠnonajemninskega davka, ki pa jo je predsednik tudi prekinil, nakar je sledil odgovor ministrskega predsednika grofa Stiirgkha na interpelacijo jugoslovanskih poslancev. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je odgovoril sledeče: „S pridržkom, da so razmere na Hrvatskem odtegnjene ingerenci avstrijske vlade, nastane vprašanje, ali se te razmere ne razširijo tudi čez mejo na Avstrijo in vplivajo na to državno polovico. Na drugi strani nastane vprašanje, ali vsled teh razmer ni ugrožen politični razvoj Bosne in Hercegovine in njih interesi. Glede na to se avstrijska vlada ne more odtegniti dolžnosti, v primernem času vplivati na preokret razmer na Hrvatskem in na konec izjemnega stanja, ker Je to v interesu tostranske državne polovice." Ministrski predsednik upa, da bodo merodajni in odgovorni činitelji na Ogrskem storili vse, da v najkrajšem času zopet vzpostavijo ustavne razmere na Hrvatskem. Odgovor ministrskega predsednika je naravnost presenetil zbornico, ki je burno pritrjevala njegovim izvajanjem. Nato je poslanec Biankini v obliki vprašanja na zborničnega predsednika govoril o razmerah na Hrvatskem. Vprašal je predsednika, zakaj se v svojem nagovoru ni spominjal nesreče na Hrvatskem. Za njim je govoril še poslanec Čingrija. Ko je nato še maloruski poslanec Try-lovkyj izpregovoril o koncentraciji vojaštva ob gališki meji, je predsednik prekinil sejo. Prihodnja seja jutri. Taktika jugoslovanske delegacije. DUNAJ 18. V jugoslovanskih krokih so še dopoldne vladali razni nazori glede taktike. „Hrvatsko-slovenski klub- se je odločit podati samo interpelacijo, dočim je vztrajal dalmatinski klub pri svoji prvotni nameri, da začno z obstrukcijo. Slovenski napredni poslanci, kakor tudi posl. dr. O. R y b a r in posl. dr. G. Gre-gor in so bili mnenja, da podpirajo tako prve kakor druge. Zaradi tega so podpisali tako interpelacijo hrvatsko-slovenskega kluba, kakor tudi obljubiti pomoč dalmatinskemu klubu. Dalmatinci prvotno sploh niso hoteli podpisati gorenje interpelacije. Tekom dneva pa se je pokazalo, da so potrebne Še nadaljne konference. Zaradi tega sta se popoldne sestala tako „hrvatsko - slovenski klub", katerega posvetovanjem so prisostvovali tudi slovenski poslanci, dr. O. Ryb&r, dr. Gregorin in dr. Ravnihar, kakor tudi dalmatinski klub. Oba kluba sta potem odposlala svoje delegate k skupnim konferencam, katerih se je tudi udeležil posl. dr. O. Rybaf. — Po končanih konferencah so bila posvetovanja cele Jugoslovanske delegacije. Definitivni sklepi o nadaljni taktiki danes Se niso bfl! storjeni. Večina poslancev je mnenja, da bi morda otvoritev debate o Sturgkbovem odgovoru škodovala učinku njegovih Izvajanj na politično javnost Na drugi strani pa tudi še ni gotovo, boli dalmatinski klub jutri izvršil svoje obstruk-cijske namene ali ne. Z napetostjo pričakuje ves parlament, kako izvedejo jugoslovanski poslanci svojo proti Cuvajevo — akcijo v . jutrišnji seji. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je danes ponovno konferiral z dalmatinskimi poslanci ter skušal pregovoriti dalmatinski klub, da opusti obstrukcijo z ozirom na notranji politični položaj. Izrecno jih je tudi opozorjal na dalekosežnost svoje današnje Izjave. i V jugoslovanskih krogih zatrjujejo, da se jutri vrše daljše konference Jugoslovanov z ministrskim predsednikom. Pomoč Jugoslovanom. DUNAJ 18. Vsi parlamentarni krogi so danes sklenili podpirati Jugoslovane v njih borbi proti Cuvajevi akciji. — Če se Jutri odločijo Jugoslovani predlagati otvoritev debate o Stiirgkhovi izjavi, bo cela zbornica glasovala za predlog. Cehi so dalje sklenili ob tej priliki podati izjavo solidarnosti, s katero se pridružujejo jugoslovanskim protestom proti ma-djarskemu nasilju na Hrvatskem. Poljaki bodo tudi podali slično oficijelno izjavo svojega kluba. Nemški „Nationalverband". DUNAJ 18. Vedno v vladnih vodah plavajoči nemški „Nationalverband" je sklenil zahtevati v zbornici čim prejšnjo rešitev brambne reforme in glasovati za predlog, da se otvori debata o vladnem odgovoru na danes stavljene interpelacije glede hrvatskih razmer. 1 » » • Delavni program. — Italijanska univerza. DUNAJ 18. V navzočnosti ministrskega predsednika grc fa S iirgkha je bil danes opoldne konvent senijorjev, ki Je sklenil po rešitvi sedanjega dnevnega reda razpravljati še o naslednjih predlogah: 1. o vladni !predlogi glede eksekucije prostega eksistenčnega minima, 2. o vladni predlogi glede priznanja islama za tudi v monarhiji veljavno i konfesijo, 3. o odsekovih predlogih glede zboljšanja položaja pisarniških cficijantov in i poštnih uslužbencev, 4. o poročilih legiti-macijskega odseka, 5. prvo branje vladne j predloge glede izpremembe pristojnosti mi-' nistrstev. Konvent senijorjev je dalje sklenil, da jima poslanska zbornica prihodnji teden vsak dan izvzemši ponedeljka in sobote plenarne seje. Na zadevno vprašanje predsednika jc odgovoril ministrski predsednik grof Stiirgkh, da ne morete skupni delegaciji toliko časa zasedati, dokler ni rešena ministrska ki iza na Ogrskem in se ne sestavi nova vlada. V konventu senijorjev pa Je danes prišlo tudi vprašanje italijanske pravne fakultete v razgovor. — Poslanec pl. Kory-tovvski je namreč kot predsed iik proračunskega odseka izjavil, da skliče prihodnji torek odsekovo sejo, na kateri naj bi se končala generalna debata o italijanski pravni fakulteti. K tej izjavi posl. Korytowskega pa je ministrski predsednik, odgovarjajoč obenem na vprašanje italijanskega poslanca Concija, dostavil, da je vlada naklonjena italijanski fakulteti, kajti zadevna predloga je vladna predloga in vlada se trudi, da postane ta predloga zakon. Če bi se to ne zgodilo, ne zadene vlade prav nikaka krivda. Proračunski odsek. DUNAJ 18 Proračunski odsek je sklican za torek, da nadaljuje generalno razpravo o italijanski pravni fakulteti. Vlada podpira načrt, da bi se vsa italijanska vseučilišča zadeva izročila posebnemu podcd-seku, tako da bi zamogel odsek sam začeti z razpravo o proračunu. Ker se pa bliža prvo polletje h koncu, je pričakovati, da pride vprašanje nadaljnega 6 mesečnega proračunskega provizorija v ospredje. V soboto začne grof Si iirgkh s konferencami z ruslnskimi poslanci zazadi rusin-skega vseučilšča. Odgodenje delegacij. DUNAJ 18. Politični krogi zatrjujejo, da se z ozirom na ogrsko krizo v tem mesecu ne sestanejo delegacije, ampak poznejši, mirnemu zasedanju ugodnejši čas. DUNAJ 18. Delegacije bodo sklicane na 29. aprila k 2-dnevnemu zasedanju, da rešijo kratek proračunski provizorij skupne vlade. Ogrski junaki. BUDIMPEŠTA 18. Danes je bil na donavskem otoku Margarete dvoboi na pištole med poslancema Pavlom Farkašem in Julijem GyOrffy-em. Slednji je ustrelil dvakrat, prvi pa ni streljal. — Dvoboj je bil nekrvav* Stran II. ^EDINOST* št. lOt. V T*nn, dne 1§. aprili ! 91? OGRSKA KRIZA. Khuen-Hedervary se poslavlja. BUDIMPEŠTA 18. Ogrsko - hrvatski zbornici je danes naznanil grof Khuen-He-dervary svojo in celega kabineta demisijo in da je kralj demisijo sprejel. Khuen-He-dervary je prebral kratko poslovilno izjavo: „Visoka zbornica I Ker se je slednjič vlada prepričala, da ji v sedanjih razmerah ni mogoče voditi delovanja zbornice, je podala svojo demisijo, katero je N. Veličanstvo milostljivo sprejelo. Prosim, da se zbornica odgodi, dokler se ne sestavi novi kabinet". Vladna stranka kriči Khuenu-Hedervary-u „eljen!*; opozicija pa odgovarja: „Naj živi splošna, enaka in tajna volilna pravica! Naj živi ljudski parlament !" Zbornica se je nato razšla. Vpliv Sttirgkhove izjave na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 18. V tukajšnje madjar-ske politične kroge je udarila današnja Stiirgkhova izjava glede zakonolomstev na Hrvatskem kakor strela. Vsi madjarski politiki so nad drznim in odločnim korakom grofa Stiirgkha naravnost konsternirani. V krogih vladne stranke zatrjujejo, da je v sled Stiirgkhove izjave sedaj nemogoče, da bi Lukacs sprejel vodstvo vlade. Nekateri madjarski politiki so že danes izdali geslo: , Ali Stirgkh ali pa Lukacs! Oba skupaj ne mereča sedaj biti na čeiu avstrijskemu oziroma ogrskemu kabinetu." Hrvatski kraljevi komisar pl. Čuvaj še vedno straši po Budimpešti. Pričakuje kakor obsojenec svojega kritičnega dne. Njegova usoda je s Khuenovim padcem tudi zapečatena. Finančni minister Lukacs, ki je danes imei ponovne konference z ostalimi ministri glede eventualne rešitve krize, pride jutri k cesarju na avdijenco. Cesar ga bo designi-ral za ministrskega predsednika. V koliko je faktično današnja Stiirg-khova izjava komplicirala skupni notranji položaj, se ob uri ne more Še za gotovo trditi. Italijani bombardirajo Dardanele. Avstrijsko-Ogrska vloži protest v Rimu. Ena italijanska ladja se potopila. ATENE 18. „Agence d'Athene" dokazuje, da sta dve veliki italijanski ladijski deviziji, vsaka z dvema enotama včeraj jutro, oziroma zvečer, pluli mimo otoka Chioza, ter vzeli smer proti severu. Danes ob osmi predpoldne so se prikazali pred Rhodusom štiri italijanske oklopne ladije, od katerih sta dve pluli čisto blizo mesta. Ustavile so grško ladijo „Rumelia", a so jo zopet spustile, potem ko so jo preiskale. LONDON 18. Iz Tenedasa javljajo ob 4 30 popoldne. Tu so videli italijansko es-kadro, sestoječo iz 15 vojnih ladij, ki je prišla iz Imbrasa. Od vhoda v Dardanele se čujegro-menje topov. CARIGRAD 18. (Oddano ob 5*16 po-poludne) Gi som neke sem došle vesti, je danes zjutraj dospelo pred vhod v Dardanele 27 italijanskih vojnih ladij, ki so začele bombardiranje utrdb Kumkaleka. Ena kroglja iz trdnjave je baje zadela neko italijansko ladijo. LONDON 18. Iz Carigrada je došla vest, da se ob vhodu v Dardanele čuje gromenje topov. PARIZ 18. Listi javljajo, da je italijansko brodovje pričelo bombardiranje Dardanel. Prvi vtis na Dunaju. DUNAJ 18. (Ob 10). Tušem prihajajo preko Pariza in Londona senzakijonalne vesti o bombardiranju Dardanel. Tukajšnjim oficijelnim krogom do danes zvečer o tem še niso znane nikake podrobnosti. Tudi zatrjujejo, da so te vesti precej neverjetne In da še ni prišlo nobeno uradno potrdilo. Vest o bombardiranju se potrjuje. DUNAJ 18. (Ob 11.30.) Preko Pariza je prispela iz Carigrada naslednja brzojavka : Iz 27 bojnih ladij obstoječe italijansko brodovje je danes opoldne pričelo bombardiranje Dardanel. Napadlo je z vsem ognjem pri vhodu se nahajoči utrdbi Kamakala in Sidikala. Turki so z obeh utrdb z živahnim streljanjem odgovarjali na italijansko pokanje. Gromenje turških obrežnih težkih topov in italijanskih se je razlegalo na daleč na okoli. Italijani niso dosegli nobenega uspeha. Potopila se je ena velika italijanska bojna ladja. Italijani so poskušali raztreliti obe utrdbi, da bi si tako priborili prost vhod v Dardanele notri do Carigrada. — Ob 6. zv. je italijansko brodovje ustavilo ogenj in prenehalo bombardiranje. DUNAJ 18. Vesti o bombardiranju Dardanel se potrjujejo. Na zunanje ministrstvo je pozno zvečer prispela brzojavka, katera pravi, da je popoldne turški zunanji minister sporočil vsem diplomatom in nekaterim žurnalistom dejstvo, da bombardira italijansko brodovje Dardanele. CARIGRAD 19. (Ob 1240) Tako s Carigradom, kakor z Rimom je bila dolgo časa včeraj pretrgana brzojavna zveza v krajih pred uhodom v Dardanele. Zunanje ministrstvo priobčuje obširno poročilo o včerajšnjem bombardiranju. Italijansko bojno brodovje je obstojalo Iz 4 velikih križark, 20 torpednih lovilcev in 4 torpedovk. Obstreljevale so utrdbo Kankale pred Dardanelami. Turški topovi so zadeli eno bojno ladjo, ki se je umaknila z bojne črte. Bombordma je trajal tri ure. Nato Je brodovje odplulo. Italijansko brodovje je tudi obkrožilo otok Samos. Protestna akcija avstrijske vlade. DUNAJ 18. Na Dunaju smatrajo vodilni krogi darnanelsko bombardiranje italijanskega brodovja za izsiljevalno demonstracijo. — V merodajnem uradu so si na jasnem, da pomenja ta akcija italijanskega brodovja v Dardanelah za prerušenje onih italijanskih obljub, ki so bile podane glede dardanelskega vprašanja. Kakor dalje poročajo, je sicer italijansko brodovje že odplulo izpred Dardanel, vendar so Turki iz opasnosti vhod v Dardanele popolnoma zaminlrali, tako da je prihod notri povsem nemogoč. Že danes je bila trgovska plovba popolnoma ustavljena. DUNAJ 18 Že zvečer je odšel z Dunaja v Rim nujen brzojav, ki zahteva točnih pojasnil o dardanelskem bombardiranju in glede katerega pričakuje avstroogrsko zunanje ministrstvo že jutri opoldne striktnega odgovora od itajijanske vlade, kaj namerava v Dardanelah. Če bo italijanski odgovor nejasen in nezadovoljiv, bo še jutri popoldne odšla z Dunaja v Rim ostra protestna nota, ki bo hkratu objavljena v dunajskem dnevnem časopisju. Italijanski general o prodiranju v notranjost. General Ameglio objavlja v italijanskem vojaškem listu „Preparazione" pismo, v katerem se izreka odločno proti prodiranju v notranjost. Prodiranje bi pod sedanjimi političnimi in vojaškimi razmerami ne bilo le pogrešeno, temveč naravnost blaznost. S tem bi šli Italijani le Turkom na roko. Tež koče, ki jih treba premagati, so zelo številne. Za uspešno izvedenje prodiranja bi bili samo v Cirenajki potrebni dve novi diviziji. Poleg tega bi akcija zahtevala tudi velike financijaine žrtve. Za Italijane je mnogo boljše, da se za sedaj, kakor morejo, utrde ob obrežju, zatirajo kolikor mogoče vojno kontrebando, ter se lotijo organizacije uro-jencev. Kakor je bilo v Eritreji, bodo tudi v Tiipolitaniji in Cirenajki šele domačini, s prištedenjem denarja in krvi, pomagali osvojiti notranjost dežele. Za osvojenje Asmare je bilo treba šest let in seveda bo tudi za prodretje v notranjost treba več let. Kakor se torej vidi, z „avanzata", s katero je „Piccolo" toliko časa farbal svoje verne ov&ce, Še dolgo ne bo nič. Že iz gorinavedenega pisma generala Ameglie je razvidno, da se Italijanom ne godi dobro. Moremo si šele misliti, kak mora biti položaj šele v resnici._ Grozna nesreča na morju. Nekatere podrobnosti. LONDON 18. Listi še vedno jako obširno pišejo o pomorski nesreči parnika „Titanic". Pred vsemi dolže predsednika paropiovne družbe „Withe Star-Line" Ismaly, ki se nahaja med rešenci, da je utopljenega kapitana Smitha nagovarjal in silil, da naj doseže svetoven rekord v paroplovbi po atlantskem oceanu. Nepremišljeno se je igral z življenjem stoterih in stoterih potnikov. Ameriški brzojav javlja, da je parnik „Cincinnati" slišal usodnega večera ob 12 klice „Titanica" na pomoč. — Ob 12*30 ponoči je telegrafist „Titanica" sporočil parniku „OIympicM kratko: Ne potrebujemo več pomoči! Prosimo, da molčite. — Parnik „Tunisian" je po Marconijevem brzojavu sporočil „Titanicu" o nevarnostih in ga svaril pred ledeniki, „Titanic* pa mu je brzojavil: „Vse v redu. Z Bogom! NEW-YORK 18. Za danes zvečer pričakujejo parnik „Carpatia" z rešenci. Vsi listi ostro nastopajo proti brezvestnemu postopanju družbe „Withe-Star-Line", ki Je je mnogo kriva na nesreči, ker ni pripravila zadostnega števila rešilnih čolnov. V zbornici Združenih držav v Washingtonu je bil danes predložen zakonski načrt, ki izrecno prepoveduje usidranje v ameriških lukah vsem onim parnikom, ki ne bodo imeli na krovu zadostnega Števila rešilnih čolnov. Ob stoletnici Škofa JurUa Dobrne. (Zaključek). Na svojih kanoničnih vizitacljah si je škof Dobrila vse točno beležil: o cerkvi, o župniku, o narodu, o posvetnihih oblastih, o šoli itd. V beležkah je imel zabeleženo, kaj je tukaj ali tamkaj storil, ali kaj je storiti, kjer je opazil kake pomanjkljivosti. Razun tega ni on samo delil sv. birme, ampak je v vsaki župniji tudi maŠeval in provedoval, v večih krajih celo po dvakrat. O svojih propovedih je semtertje napisal sam sodbo. Bil sem — je zabeležil — preoster v propovedi, ali: ljudje so me rado poslušali. Mnoge, izlasti mlade duhovnike, je pregovoril, da so odprli male šole in poučevali mladino v Čitanju in pisanju. Je krajev, kjer ni kak mlad župnik našel nobenega človeka v župniji, ki bi znal pisati in čitati, a po štirih do petih letih je bilo na stotine mladih ljudi, ki so iz molitvenika „Otče bodi volja tvoja", ki ga je bil izdal škof Dobrila, molili pri službi božji. Škof Dobrila Je bil tudi dober gospodar. Ko je prišel v Poreč, so škofijska posestva nosila ta komaj letnih 6000 gold. On pa je znal tako dobro gospodariti, da so ta posestva čez nekoliko let nosila na leto do 15.000 goldinarjev. Poleg tega je bil Dobrila zelo varčen in le tako je možno, da je podpiral mnogo hrvatskih dijakov, da je ustanoval okolu 80 stipendijev za dijake in da je ob smrti zapustil Se veliko svoto za škofijski konvikt. Dobrila je deloval v poreški Škofiji 17 let, aH njegovo blagoslovljeno delovanje se je razširjalo tudi na ostali del Istre. — Skof Dobrila je tudi marljivo privatno dopisoval z raznimi župniki, prijatelji, znanci itd. Do 700 takih pisem je napisal v enem letu. Po smrti tržaško-koperskega škofa Jerneja Legata, dne 12. februvarja 1875, je bil cesarskim odlokom z dne 29. maja 1875 imenovan njegovim naslednikom poreško-pul|ski škof dr. Juraj Dobrila. Dne 5. julija ome-njega leta je bil v Rimu prekoniziran in dne 26 septembra leta 1875. je bil slovesno ustoličen v stolni cerkvi sv. Justa. V Trstu je Dobrila nadaljeval svoje plodonosno delovanje. Pokojni Dobrila je bil srednje postave, bolj širokega obraza In širokih pleč. Sam se je večkrat hvalil, da je zdrave korenike. A že meseca decembra 1877. je zabeležil sam o sebi: OsjeČam, da sam puno one-mogao ove godine posebno duhom. Tjelo je bolje hranjeno nego pred nekoliko godina, ali duševna krepost je jako propala. Nešto je temu kriva starost, a ne malo jesu i sva-kidanje skrbi i česte Žalosti s propadanja svečenstva"... Proti koncu leta 1881. je hudo obolel. Okolu Božiča 1881. mu je nekoliko odleglo, a kmalu potem je bolezen nastopila tem huje in dne 13. januvarja 1881 ob 6.30 zvečer je veliki Škof Dobrila izdihnil svojo blago dušo. Dne 18. januarija se je vršil njegov pogreb ob velikanski udeležbi. Pokopal je pokojnika tedanji poreško-puljski Škof dr. Ivan Glavina. Smrtne ostanke pokojnikove so položili k večnemu počitku na pokopališču pri sv. Ani. * * * Grob Dobrilin se je zaprl. Zemlja ga je zakrita. Za njim je v prvi vrsti plakal narod istrski, ki je videval v pokojniku pravega svojega očeta, ki ga je učil nauke božje, a ki je skrbel zanj tudi v gmotnem ozlru ter ga dramil in dovaial k narodni zavesti. Le resnica je, da je narod v Istri dne 16. februvarja slavil stoletnico rojstva svojega prvega narodnega prebuditelja — narodnega preporoditelja Istre. Zgodovina njegovega življenja je nerazdružno spojena z zgodovino prvih bojev za narodni preporod v tej deželi. Biskup Dobrila je prižgal narodu luč narodne prosvete in mu vkresnil iskro narodnega ponosa, ljubezni do svojega narodnega bitstva. Pred njim nI bilo v Istri ne slovanske šole, ne slovanske duhovščine, ne slovanskega razumništva. Vse javno življenje je bilo prežeto italijanskim duhom: od najvišjega cerkvenega dostojanstvenika in državnega uradnika pa do zadnjega občinskega sluge. Narodu je manjkalo vsega, kar bi mu ogrevalo srce, plemenilo dušo in jeklenilo voljo. Z Dobrilo je prišla v Istro luč, do-nesel je toplote, oživljenja narodne energije. Zato ga narod po pravici in zaslugi časti kakor očeta. Njegovo delo je ustvarilo podlago sedanji naši narodni borbi za osvo-bojenje iz jarma proslule oligarhije, ki je narod tiščala v temi in ga kovala v naredno in gospodarsko suženjstvo. Velik je bil Jurij Dobrila, ker ga je povsod vodila le velika ljubezen do svojega tlačenega naroda: kakor človeka, kakor škofa, kakor narodnega zastopnika v deželnem zboru. Zato bo spomin Dobrile Živel, dokler bo živel hrvatsko-slovenski nared v Istri. In ta narod mu je že postavil najlepši vseh spomenikov: čutsvo neizmerne hvaležnosti v svojih srcih. ____ Domače vesti. Osebna vest Včeraj jutro je dospel iz Prage v Trst knez Maksimiljan Lobkovic, ki se je nastanil v hotelu de la Ville. Lloydov predsednik, bivši Železniški minister dr. Julij pl. D e r s c h a 11 a , ki je predvčerajšnjim dospel v Trst, se je včeraj zjutraj odpeljal na parniku „Prinz Hohen-lohe" v Pulo, oziroma na Brione. Ali naj se italijanski dijaki uče slo-venščine ? To vprašanje daja že nekaj časa sem povoda za precej živahne debate v italijanskem taboru. Velika večina je seveda — zarita v svojo slepoto — proti temu, da bi se italijanski dijaki učili slovenščine, e tu pa tam se oglaša boječe kak glas v nasprotnem smislu. Te dni so imeli zopet t Gorici italijanski dijaki in profesorji sestanek, na katerem so pretresavali vprašat]?, ali naj bo slovenščina za ltali ane obvezea predmet na gimnaziji v Gorici. Mnenja so se križala. Prof. Pitacco se je izrazil proti slovenščini za francoščino. Profesor Tura~ za slovenščino. Slednjič so sprejeli resolucijo po tistem znanem pravilu „trava cela, koza sita", da se namreč prepušča dijakom, naj sami izbirajo med obema jezikoma. Kakor hočejo, nas pušča stvar povsem hladne. Našim dij'akom pa svetujemo ponovno, naj se pridno uče italijanščine! Gospodje na višem deželnem sodišču. — Predvčerajšnja .Edinost" je bila zaplenjena, ker smo si dovolili par besed graje na račun izvestnih gospodov aa višjem deželnem sodišču. Grajati torej *c smemo; noben državni pravdnik pa nam ae more zabraniti, da ne bi povedali, koliko let službe ima večina svetnikov na višjem deželnem sodišču. Doli navedeni gospodje so imeli dne 11. dec 1911. službenih let mesecev dat Preds. Jakopig Avgust 39 11 24 Podpr. Lettich Simon 37 fS 14 Višji svet. Gironcoli Anton pl. Steinbrunn 40 10 Višji svet. dr. Fr. Piccoli pl. Vetro 40 (i 22 Višji svet. Člani Fran 40 6 7 Vsi gospodje torej že služijo preko 35 let, a dva med njimi Piccoli in G.roncoli, imata celo tudi že kolajne za 40-letno zvesto službovanje !... Tu so številke, ostalo pa naj si — kar napisati ne smemo, kar mislimo — mislijo čitatelji sami. Le ven žnjimi! Neki zbesneli italijanski „nacionalist" se zadira v „Indlpendentu" v vodstva tržaških dobrodelnih zavodov, ter v ono društva za oskrbo malih stanovaaj, češ, da je v tuk. dobrodelnih zavodih aad polovica Slovencev in da je tudi v hišah društva za preskrbo malih stanovanj — aad polovica slovanskih najemnikov. Ker vse te zavode vzdržujejo le Lahi — naj bi drage pritepence enostavno vrgli na ulico I Priznati moramo, da se „Indlpendeate" ne strinja popolnoma z Izvajanji stekliča, ki se gotovo piše na — ič ali — čič in katerega oče ali vsaj stari oče ni bil potomec Romola 1 Mi bi steklemu slovanožrcu še priporočali, naj svoje zahteve raztegne tudi aa mestne bolnišnice in pa na davkarijo i Tudi naj doseže, da bodo naši sinovi oproščeni krvnega davka in mi prevzamemo skrb za slovenske reveže in se tudi za stanovaaja ne bomo zglašali pri Lahih ! Sicer pa Lahi radi oddajajo nam stanovanja, ker mi pošteno plačujemo 1! Zakaj ni dobiti slovenskih tiskovin ? Te dni sem hotel poslati v Dutovlje neko železo in sem potreboval v to tiskovine, seveda slovenske. Nisem Je pa mogel dobiti v nobeni tobakarni, kjer sem se zglasil. la bil sem v kakih 8 tobakarnah. Povsod! so mi odgovarjali: No gavemo! Zakaj se ne dobivajo v Trstu slovenske tiskovine ? Odgovarjam : ker so dotični faktorji še vedno uverjeni, da jim ni treba upoštevati slovenskega jezika, a to zato, ket mi ne zahtevamo takih tiskovin dovolj dosledno in s primerno odločnostjo. Ciril-Metodar. Bo ali ne, in kedaj? Pod tem aa-slovom smo prejeli: Minolo poletje smo uradniki denarnih zavodov imeli nekaj mesecev sobotne popoludneve svobodne. Reklo se nam je, da je to uvedeno za poskušnjo in da se bo delalo na to, da bi denarni zavodi v bodoče sploh ne poslovali ob sobotah. Poskušnja se je obnesla dobro. Mi smo vživall, ne da bi drugi trpeli radi tega. Delo, ki nam je zaostalo od sobote, smo radi in z vnemo dovršili prej ali pozneje, ne da bi nastajala kaka škoda radi tega. Upali smo, da se že s prvo soboto aprila tega leta uvede, ako ne že stalni, pa vsaj polletni sobotni popoludanski počitek in je bflo tudi čitati v listih, da je centralno društvo bančnih uradnikov začelo akcijo v te« smislu. Ker pa do danes nimamo Še nika-kega obvestila v stvari, prosimo obveščeaja, kaj se je storilo v tem obziru za uradnlitvo in kedaj se pričnejo poludnevne počitnice, uvedene lanjskega poletja. Upamo, da se to zgodi najkasneje s prvo soboto meseca maja. „Nebesa na zemlji". Kakor zadijo predstavo v sezoni uprizorijo sv. jvanski diletantje v korist podpornemu skladu aa-šega „Sokola" toli uspelo burko „Nebesa na zemlji". Vsak, ki je videl premiere gotovo prihiti tudi k reprizi in privede s seboj kakega znanca ali prijatelja. Da bo ta predstava dobro obiskana, jamti burka kot taka, a končno bo ta uprizoritev zadnja, in gotovo nikdo ne zamudi prilike, da se poslovi od toliko priljubljenih d.Ietantev, ki so to sezono tako izborno zabavali občlaitto. Predstava se bo vršila v neieljo 21. t. m. Veselica „Sokola" v Sv. Križa. Preteklo n» deljo je imelo pevsko društvo Hočete imeti dobro obleko in po ceni? stosrs Armando Levi, s&ss Biran IH „Skala" v Sv. Križu pri morju veselico. Udeležba je bila nad vsako pričakovanje lepa. Prihitelo je k nam mnogo ljudstva iz sosednih vasi, Nabrežlne, Kontovelja in Prošeka. Poslednji so se udeležili veselice z društvom ter zapeli tudi par pesmi. Pa tudi iz Barkovelj in Trsta smo imeli nekaj gostov. Zavedni domačini so bili pri veselici tudi dobro zastopani. Vsem imenovanim, ki so pripomogli, da je veselica izpadla v ma-terijalnem oziru tako sijajno, naša iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo gospej Ka-rolini Ipavec, ki nam je brezplačno posodila klavir in istotako pevskemu društvu „Danica" s Kontovelja, ki nam je posodilo oder Na prav poseben način pa se zahva-Ijujejemo našim socijalnim demokratom, ker so nas počastili z — bojkotom, kajti, ako bi bili prišli, bi morali itak izostati, ker je bila dvorana tako natlačena, da se ni bilo mogoče niti ganiti. Torej še enkrat srčna Vam hvala! Darovali so sledeči gospodje : A. Go-riup, deželni poslanec 4 K, dr. J. Pertot 5 K, dr. Stare 2 K, I. Čampa v imenu izobraževalnega društva 3 K, za „Skalo", 1 K za „Sokola", N. N. socijalni demokrat K 150, (pač bela vrana I) Pavlina Ernest 1 K Slov. planinsko društvo. Glasom brzojavke je Sorca prosta snega; izletimo v nedeljo 21. t. m. zjutraj z brzovlakom l Na ravnateljstvo c. k. državnih železnih Prejeli smo: Neobhodno potrebno bi bilo, da bi se na postajališču v Ricmanjih ustavljal večerni vlak št. 220, ki odhaja iz Trsta ob 8 uri 20 min. Tega vlaka se poslužujejo v letu in zimi, zraven drugih, posebno še uslužbenci in delavci, ki zahajajo v Trst iz Ricamanj in Bazovice, a jih ob sedanji uredbi vlak odvaja na burjo v Boršt, od koder se morajo potem vračati v temi po žiedni cesti in v vetru. To je zavelo že marsikoga, da je v Ricmanjih skočil iz premikajočega se vlaka ▼ — nesrečo, morda tudi smrtno. V poletnem času pa naj bi se ustavljala ob nedeljah in praznikih vsaj izletni vlak št. 222, ki odhaja iz Trsta ob 2 uri 14 min. pop. in oni, ki se vrača v Trst iz Boršta ob 9 uri 40 min., aH pa zadnji št. 219. Ta posebno radi izletnikov, ki se vstavljajo v Ricmanjih, Bazovici itd. Ljudje mislijo, da se ti vlaki ustavljajo v Ricmanjih; zato je pa slišati iz vlakov nezadovoljnost in često je tu tako beganje, da je pač pravo čudo, da se ne dogaja več nesreč. — Tako je dne 1. aprila, kar je bilo že priobčeno — mož-Koperčan, misleč, da se vlak ustavlja v Ricmanjih (do koder je imel iistek), skočil iz vlaka — a obležal mrtev. To postajališče je važno ; je na cesti s Krasa v Istro. Poslužuje se ga ljudstvo s Koprščine tja dol do Bu|f posebno za semnje v Sežani in Divači. Potem vse poletje vojaščina, orožniki in financa ob strelnih vajah v Bazovici. Tako tudi funkcljonarji na Katinari, Ključu in v smodniŠnici. Železnična postala je bila prvotno določena (viši inženir Erb) na cesti nad vasjo Rlcmanje v zavetju. Potegnili so jo na burjo in vas Ricmanje sama je potrosila okrog 500 kron, da se je prostor prilagodil za postajališče. A še ta bagatela se jim polagoma pri-krajšuje. Spočetka so se vsi vlaki ustavljali. Potem so še vozne cene uredili tako, da je pač ugodnejše pasantom preko Ric-manj. Prosimo si. ravnateljstvo drž. železnic, naj vsaj ti skromni želji (v interesu varnosti tudi) ugodi interesantom vsaj zdaj, z novim voznim redom od 1. maja dalje. Obračamo se tudi s prošnjo do naših drž. poslancev gg. prof. Mandiča in dr. Ry-bafa, da se se svojim uplivom provočasno potegneta za to stvar na merodajnem atestu. Vesel pojav na Slovanskem narodnogospodarskem polju. — Kolinska tovarna Je napravila nov velik korak naprej v svojem razvoju, ki mora razveseliti vsakega prijatelja narodnogospodarskega napredka Slovanov. Ko Je bila že lansko leto kupila moravsko tovarno za kavne primesi, irgovsko akcijsko podjetje v Kromerižu, je šla zdaj Še naprej in je uvedla akcijo, da se združi z akcijsko tovarno za kavne primesi Mateja K. B.ive sin, ki je tudi trgovsko akcijsko podjetje. Kakor poročajo češki listi, se bo zadeva uredila v najkrajšem času. Na prihodnjem občnem zboru Koiin-ske tovarne se bo že sklepalo o predlogu, da se zviša akcijski kapital Kollnske tovarne za milijon K. Napredek, ki ga kaže Kolinska tovarna za kavne primesi, je v resnici zelo razveseliv. Saj je Kolinska tovarna eno največjih slovanskih podjetij te vrste v Avstriji. Ko pa se izvrši Še nameravna fuzija z gori omenjeno tovarno za kavne primesi, bo stopila Kolinska tovarna v vrsto največjih evropskih podjetij te vrste. Lahko bo še veliko bolj kakor doslej konkurirala s tujimi podjetji, nele glede kakovosti blaga, temveč tudi glede solidnosti. Vzrok veseliti se napredka Kolinske tovarne za kavne primesi imamo tudi mi Slovenci, saj imamo v Ljubljani njeno podružnico, Kolinsko tovarno za kavne primesi v Ljubljani, v kateri je investiran denar združenega našega tr-govstva. Razpisana služba. Pri c. kr. kaznilnici v Kopru je razpisana služba kaznilniškega čuvaja. Natančneji pogoji so razvidni iz „Osservatore Triestino" od 18. t. m. „Dramatično društvo" ima nocoj ob 8. odborovo sejo Radi izredne važnosti te seje so vsi odborniki naprošeni, da se gotovo udeležijo iste. Pevski zbor »Glasbene Matice" v Trstu. Danes, v četrtek, pevska vaja za sopran in alt. Jutri, petek, pa moški zbor. Prosim točne in polnoŠtevilne udeležbe. Pevovodja. „Šentjakobska čitalnica" vabi gg pevce k pevski vaji, ki se bo vršila danes v petek ob 8. zvečer. Poučuje društveni pevovodja g. profesor Vasilij Mirk. Ker se bliža slavnost, prosimo točne in polnoŠtevilne udeležbe. Novi pevci se lahko zglasiio danes med vajo v društvenih prostorih. (Trg Sv. Jakoba št. 5 I. nasproti cerkve). Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja gg. odbornikom, da ima danes dne 19. t. m. ob 3 30 odborovo sejo v svojih prostorih. Odsek trž. Sokola v Barkovljah priredi v nedeljo 21. t. m. svoj prvi letošnji pešlzlet čez Prosek na Volnlk. Odhod ob 1 uri pop. iz Narodnega Doma v Barkovljah, povratek okolu 7 ure zvečer. Sokoli in njih prijatelji dobrodošli. V slučaju neugodnega vremena se odloži ta izlet na prihodnjo nedeljo. Nazdar! Kolesarsko društvo „Balkan" praznuje letos 1. septembra petletnico svojega obstanka. O tej priliki priredil sti dan vsesl. dirko. Ker praznuje Kol. dr. svojo petletnico na Opčinah, so naprošena vsa društva v Trstu in okolici, da ne priredijo oni dan veselic, ker društvo oridno deluje na narodnem polju in je blio tudi prvo priglašeno za obrambni sklad. CM družbe upa in se nadeja dne 1. septembra velike udeležbe. Tržaška sokolska župa. Redna seja vaditelj-skega zbora se vrši v nedeljo, dne 21. aprila 1912 v telovadnici tržaškega Sokola ob 8. url zjutraj. Dnevni red: 1. Konstituiranje zbora. 2. Župni zlet in predelava skupnih vaj za vse oddelke. 3. Slučajnosti. Seje naj se udeleže vsi načelniki, vaditelji in vaditeljice vžupljenlh društev. Prinesti je telovadno obleko seboj. K obilni udeležbi vabi načelnik. Naše gledališče. V nedeljo bo poslednja predstava te uspele sezone in obenem častni večer velezaslužnega kapelnika, g. Mirka Pol ča, ki je steber našega gledališča In ki je vso svojo nadarjenost in silno energijo z uzorno in neumorno pridnostjo in brezmejno požrtvovalnostjo posvetil napredku našega gledališča. Vprizori se ljubka Kalm&nova opereta JESENSKI MANEVRI", pri katerih gostujeta g.ca Rezika Thalerjeva in g Ljubiša Iličić. Na tem častnem večeru se bo obenem izvajala krasna P a r m o v a balada „POVODNJI MOŽ". Pri tem sodelujejo tenor in sopran-solo in 60 pevcev in pevk. * * * V včerajšnjem naiem poroči'n naj se Čita „prva zasluga aktorju (ne pa „avtorju") glavne uloge", in pa „ki gre vriskajoč (ne pa »umikajoč se") solncu umetnosti nasproti". IPOHISTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TR8T - VIA MALCANTON - TRST ■k Ko otroci delajo zobe. Otroci, ki so v prvih mesecih življenja izborno vapevali, postajajo v Čaau, ko delajo zobe, večkrat sitni, ne napredujejo in se jim težko delajo žobe. Da se odpomore tem neprijetnostim, ki zadenejo enako otroka in to^nimkir"— rnatcr 'n se zagotovi otrokorn ribic - zm- u*peSen razvoj, je priporočljivo, kora Scottova , " . .. j izdelovanja. — dajati jim redno Scott-ovo emulzijo in sicer še pred delanjem zob. Starimi bodo kmalu opazili, kako njihov zarod lahko premaga tisti čas, ki jim povzroča toliko strahu, in dobi celo vrsto U pih zob. Pri nakupn naj se izrecno zahteva Scottova emulzija znamka .SCOTT". ki je 35 let upeljana, jamči za uspeh in učinek. Cena originalni steklenici 2 K 50 vin. — Dobiva m v vseh lekarnah. Mnenje gosp. dra. E. Niesser-ja vodja civilne bolnišnice nemškega reda v Tropavi G. J. SERKAVALLO Trst. V tukajšnji civilni bolnišnici nemškega reda rabilo se je z dobrim vspehom pri konvalescentih in malokrvnlh Vaše Železnato Kina-vino Serravalio (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravalio). TROPAVA, 30. avgusta 1903. Dr. E. NIESSER. S TIPAM MIMIGA trgovina dalmatinskih vin lastnega proizvoda is Rogaznice pri Omišu GOSTILNA v ulici sette Fontane št. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFEF v ulici Nuova štev, 5. GOSTILNA v uL dell'Istria št, 14. Vito aa debelo in za družino t vseh - gostilnah. - ~K3 Zaloga tu- in snozem. vin špirita likerjev in razprodaja na drobno in tiebeio JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque s*. 6, Trst (Nasproti CJaff-6 Centrale* Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrnkih vin. Bordeauz Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, Blivcvec in brinjevec. Izdelki L vr te, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naroČba se takoj izvrfii. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Dr. Pečnik (PETSCHNSGG) £rst, via S Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne ki - - vodne (spolne) bolezni : 11 l/t — 1. -- Dobro jutro! IKam pa kam? „Grem knpit par čevljev." — »Ako bočet« biti dobro postrežen, Vam svetujem, da gresta v ulico Riborgo št. 31 (9A1 buon Operaio") tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfmejfta do najnavadnejSe vrste po Dizki ceni.4* SVOJI K SVOJIMI — Priporoča »e lastnik M. IVANČ1C. POZOR! Svoji k svojim ! VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto :: pekarno :: p v Trstu, ulica del Bosco 18 (prej F. PIRMAN) Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dan, raznih sladč'c, biškotov in liherjev ter - najfinejše moke i. t. d. —- Umetni: fotografiji ■ e atelje g "t^. ■ ■Um Klv* »te*. 41 (pritličja) ■ 1 odrezek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron Pristna brnsba sukna pomladna in poletna sezona 1912. Odrezek 3*10 m dolg / l cdrezek 7 kroa . _ __| 1 odrezek 10 kron za kompl. moško obl. (eaknia, telovnik, hlače) + -f-f- samo + + + Odrezek za salonsko obleko 20 kroa, kakor tud povrSnlke, tur. lodoe, svilene kamgovme itd. pošilja po tov. cenah real a in solidna, dobro znana zaloga sukna nesel - Imhof * Brfinn (Brno). Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, naroČevati sukna naravnost pri tvrdki Siegel - Imhof na toiarni&kem mestu so velike stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal h nar čil v svežem blairu. 1 hv mM MfUdi, fcuMl uimt tohatav. ptmliura mkontii ^mitlki Ki, Iti. M. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. P. W. urtUkn ifrtj«u untbt ta Jtt lirrta]« M Imi, imimIm lađi 1 Radi preselitve je na prodaj vse obstoječe blago v trgovini VALERMNA POHDSTA ion. ulica S. Antonio 2 po znižanih cenah. — IZBOR predmetov za gospe in gospode, kakor tudi umetnin in galanterij. -— t Val zdravniki ga priporočajo. Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na : 7 razstavah.: Glavna zaloga v Trstu, vla Valdllvo št. 32. — Telefon št. 2201. S. ŠTEFAN Odlikovano n : 7 razstavah. It. fiasperini, Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Vla Economo it 10 mmam Prevozno podjetje a. kr. tntrtjiklk Iri talasala Kfil timm mcarttianjt taliriitfuiteii )tm iz mitils, lutaiUauje 11 ion. PO&LJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORN^JSE CENE. iw Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa »PORTLAND* f Splietn. PRODAJA NA DROBNO. CENB BREZ KONKURENCE. S 4M- Osem: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO edino prUmi. po kakovosti nedo?e*ltivi slovenski izdelek. Cirila in Metoda I Btran IV. »EDINOST« St. 109. V Trstu, dne 19. aprila 1912. Z ozirom na to, da smo preobloženi z Povodom jubilejne zbirke v proslavo (irug.m gradivom, priobčimo oceno Funtkove 25-letnice ženske podružnice sv. CM v Trstu .Tekme" v nedeljski Številki. filar. del. organizacija. Narodna delavska organizacija v Trstu sklicuje za nedeljo, 21. t. m. ob 6. uri ztečer javen shod v „Gospodarskem društvu" v Škednju. Dnevni red: 1.) Namen in pomen Nar. delavske organizacije. 2) Slučajnosti. Delavci! Udeležite se tega shoda pol-»ošteviiiio! Vodstvo NDO v Trstu. ; — Slovenski zidarji 1 Krajevna skupina zidarjev NDO sklicuje sledeče shode: V soboto, 20. t. m. ob 8 zvečer javen shod v „Konsumnem društvu" v Lonjerju. V ne-! deljo, 21. t. m. ob 10. dopoldne javen shod v „Gospod, društvu- v Rocolu. V nedeljo, 21. t. m. ob 5. pop. javen shod v „Gosp. društvu" na Frdeniču pri Sv. Ivanu. — Krajevna skapina zidarjev NDO skli- i cuje danes 19. t. m. važno izvanredno sejo, ki se vrši ob 6. zvečer v prostorih ul. sv. Frančiška št v. 2. — Delavci tehničnega zavoda pri Sv.' Marku so vabljeni na važen sestanek, ki se 1 vrši danes, v petek, 19 t. m. ob V)% zvečer1 v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Pričakovati' obilne udeležbe. in njene soustanoviteljice gosplce Milke Manko£-eve so darovali v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: Peti izkaz pole gospe Eme Bartel. Gospod B. Mimbelli . . . „ Herman Furlan . „ Sonc ...... „ Dr. Iv. Merhar . „ Josip Kosak . . „ Fran Prime . . . „ Lazar Aničich . . Dr. Kvekvich . . Ettore Pollich . . Miculicich . . . „ Dr. Giaconi. . . Dr. Wolf .... R. Vičič .... Fran Abram . . Diodato Tripcovich „ Afeks. Luke5 . . „ N. Pollich .... „ Alojz Grebene . . NDO Gospa Concetta Kosovel . Candida Cvitanic . Marija Vrbka . . . Skupaj • K 20 — n 5*— 3*— ' n 5*— 5 — 10 — 10 — 5 — n 20 — 5 — 5 — 5 — n 5 — 5-— » 20 — 5 — 5-—! 4'— jt 5'— ' n 5— n S-! . K 160—i JOSIP VATOVEC - Trst ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) priporoča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladčičarno v kateri prodaja vea dan svež kruh in aladčice vse izdelano z zdravstvenim elektr. strojem. 12 < O M f* flj S 2. < - »1 s i tn rj O -o Občina XLo6 v — išče — Istri občinskega zdravnika Plača po dogovoru, ne izpod K 3000. Zahteva se poznanje 1 slovanskih jezikov. Za informacije se je obrniti na glavarstvo občine Roč v I*tri. ji=iia=a=-—-EliajB 11 TEODOR KORN n n Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA 1>£LA TS POPRAVE == PO mrZKIH CESAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telflf. 25-26. □ Poslovodja: Franje Jenke. I Vesti iz Goriške. — Skupina slovenskega ženstva NDO Kolesarsko društvo „Gorica" v Go-pnredi v nedeljo, 21. t. m. damski plesni rici vabi gg. člane k XVII. rednemu zboru, c ixuVxVeIiW dvorani NDO ullca Sv- kateri se vrši v soboto dne 27. aprila t. I. Frančiška št. 2. Začetek ob 4. popoldne. — ob 8 in pol zvečer v društvenih prostorih bviral bo oikester „Fonda". hotela „Zlati jelen". — Dnevni red je sledeči: — NDO opozarja člane na umetniško 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje in odob-razstavo slik na trgu Goldoni št. 6. rltev zapisnika rednega občnega zbora dne --8. aprila 1911. 3. a) Tajnikovo poročilo; b) Tržaška mala kronika. Prihod eksotičnih živali. V sredo 6. Volitev odbora: a) predsednika, b) sedem zvečer je prišel iz Kobe v Trst LIoydov odbornikov, c) dveh računskih pregUdo-parnik „Silesia", ki je imel na krovu 280 valcev. 7. Slučajni predlogi, ki so bili pis-ptičev, ki žive po azijskih močvirjih. Ptiči meno naznanjeni najmanj tri dni pred občnim so namenjeni za Nemčijo. Včeraj jutro je zborom, ali taki nujni predlogi, katerih nuj-: prišel tudi iz Kobe in sosednih luk Llcydov nost je sprejel občni zbor z dvetretjinsko; P^^^P0?;- " ,ma na krovu nekaJ večino. 8. Določitev društvenega shajališča. Prodaja se cele rpalne sobe in eksotičnih živali, ki so namenjene za cesarski 9. Raznoterosti. - Gg. člani so naprošeni, posamezni komadi kakor tudi ku-parc v acnonorunnu. da se občnega zbora gotovo in polnoštevilno hinjsko pohištvo. Versko blazna. Pobožna, 20-letna udeleže z ozirom na važni dnevni red. — rPK]c 7UCDMr rPvTP 7ucdmp Ofelija Pojan Je predvčerajšnjim popoludne Zdravo I CENE ZMERNE._CENE ZMERNE. obiskala cerkev Sv. Justa skupno s svojimi sorodniki. Sprva popolnoma zatopljena v molitev je pozneje začela govoriti svojcem ■erazumljive in nevezane besede. Blodile so Nova zaloga :: pohištva Trst, via Madonnina št 11. rodniki so biLi primorani poklicati znanega g. G. Trevesa, ki je nesrečnico spravil v nestno bolnišnico. Samomor. Parnik avstrijskega L!nyda IHSNflLI OGLASI £=3 i ^ MALI OOLA1I m taAuu)* po 4 Mol b—do. Maštao tisku« b«. Mtf« h računajo nkzat *ei Nai-■u]> ^rtaiojklu nata 40 ttor. Plaća M takoj Iihc. oddalka Haz&s Soheidie? ===== zob*>telir*lk = IBB3BIHEBBB ■ ČE IJ ABNiC -*. — B Valentin Čeh Trst, Ul. S. Carducci 40. g| Prodajalca z delsvnleo vsako- jjg gg vrstnemu obuvala za moške in gg p- ž*ni,ko ter otroke. ™ SPREJEMAJO SE NAROĆILA 9 - PO MERI. --S 01 Cene zmerne. Svoji k svojim t [i EiBBliagBHBBnB Hočete najti dobrih ** • $ :: in cenih čevljev :: § § Obrnite se samo v trgovine čevljev v nI. Barriera 41 (vogal ulice Salice)---in v one nI. Barriera 19, kjer dobite vse po ugodnih cenah. Priporoča se slovenska \ $ šivilja S i ! TRST 1 ul. Barriera vecchia 33, vrata 13. bivSi: prvi zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—/ In od 3—6. Trst, Pi»zza 0. Goldoni št. 5 II 57f „Carniola" je dospel včeraj Jutro iz Rtke PenZiiOllisti * Pritli-fna5vila: n®ood,^,daa* Z, t-** 17 .1X1.J n- t J , " , ,. 1 - v DajlepSi. mirni legi Gorice, V frst. V Višini Pirana se |e drug. Strojnik 10 min itven mesta ob želei. £r. gi. 3 aobe kuhinja, L. Staplzza vrgel V morje. Parnik Je bil vertnda, klet, pralnica, kopalnica, izvirna voda, takoj ustavljen, a vse preiskovanje je bilo ob5'rtn s«*11' *** (1200 m1) je na prodaj P-.jasa' a zaman; niti trupla nesrečneža niso našli. P" Regratu Jerkiču, Trat, via deli* Po^e 10 837 tuzemeka za var ralnlca JSče policijsko rav- n VU¥r?>UIČI zmožnega akTi/ltrrja, bi naj nateljstvo, je na tajinstven način izginilo 1,0 dobro nveden v »lovt-rsbih krofih. Na^on Kakor sc> oznaje, je nesrečni Stapizza p0™ inBeratm oddelek Edinosti j. 1 fttev. 8.39.; s kakim } iit^nim vdov*' . . ima otroka Naslov pove g© tlihoj <> P*> 15 K SCŽeilj. ganjal. inser. oddelek Edinosti. 844 _ . * __ _ ' c * .v«.---- • Rudolf Može, Campo S. Giacomo 3. v mestni " w ▼ njegovi kabini so našli nekaj pisem. Eno r* nuii xMn teh, ki je bilo naslovljeno na policijsko rav- rTVOVrSIlla nateljstvo, je na tajinstven način izginilo. bo dobro nveden Kakor sc> oznaje, je nesrečni Stapizza po™ lnseratnt od večkrat Izrekel misel na samomor, ker ga C:rnfQ se želi poroti je eden predpostavljenih neprenehoma pre- OirOld Cem, četudi imt ^ W V ■ ® v v Zemljišča od 80 sežnjev □ dalje pri sv. JKariji jVCagdalcni zgornji (pri pokopališču) Coplo se Vam priporoča. d•) kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie stina „Marca Angelo), katere so najboijs-vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulioa Coroneo 39 - Trst Samomori j i i . estnl bolnišnici. V JonQ||a gi^SIj, se priporoča slosemkrmu-- zadnjem času se Je v mestni bolnišnici do- CeUSKS. SlVlIja obć nst.n. - Tr,t, ul ea AI VRAWr MiVPH TIKT godilo več samomorov, ki so bili možni le della Guardla St. SI, II n. Amalija PestelJ. 845 AljIiHO- l^liA^C M.A 1 Bit - IliJM * vedn^pnkrTvaki3' inT Teo'tem POStrCŽniCa ZRSLIUICB.. ISLUV® doznalo Časopisje, se je to Zgodilo le slu- ulica Luigi Galvani Si. I, pritličje Da levo (nad ! TELEFON 1743 čajno. ljudskim vrtom). ^ Pred par dnevi se je zopet vrgel Iz--^ Nfijbo Jšl vir za dobivanj* oefiene k^e. prvega ^nadstropja mestne bolnišnice 50-letni Gramofoni Kt .rtako-hr^kih auo v! Argelj" Izbor sloven- Anton Bradač, ki Je trpel na hudi nevraste- trgovini Zanetti uiica"bav«na 6 Blji. Nesrečnež si je pri tem razbil črepinjo ----——- in ostal na mestu mrtev. Mlarl trKOVBki pomočnik išče službo v mestu T«««* Af\ i i. 1 U , ■ j , .i ali v okolici. Maslov pove inseratni m po.-e^tvom na pr?daj: v kraju tal se pošteno zraven tudi pridušala. Saiičev "loll/d Padtrno za Koprom le na prodaj mala pivski tovariš, ki je, mimogrede omerteno, b;S.ca in biev. Okolo hiž ce je viD0- ~ „ii * i Lii i ' ' grad in njiva. Voda pitna in za nambkt>nje v ne- pošteno praznil čašo, paše ni bil zadovoljen £08redni bližini. Cena približno K 320j: (Sodna i S takimi argumenti. Iz žepa fe potegnil oster cenitev K 3672). Polovica kupnine bi lahko Oetala uož in ga Saliču zasadil V spodnji del te- Vknjižena. — Naslov pove inser. oddelek Edinosti, j lesa. Nezavestnega so ga potem prepeljali-- iz Buj v tržaško bolnišnico, kjer so g* m rali Valilm nfASAnArAniA V takoj operirati. Operacija se Je posrečilaj W©ilKO presenečenje I Koledar in vreme. - Danes: Leon Nikoli VOC V Življenju IX. papež, Tihorad. — Jutri: Marcelin škof, takd Prti k8-! 600 kOITla- Dragislav ^ ^^ Temperatura včeraj ob 2. popoldne dOV ZQ SdlTIO 3 K 80 V. + 11-2 C°. Vreme včeraj: Nelzpremenjeno. Krasna pozlačena prec. ura na sidro z verižico, Vremenska napoved za Primorsko : natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svi' Deloma mračno, tupatam dež. Temperatura lena kravata za gosp de, 3 komadi finih žepnih ae izpremenjena. Vzhodni vetrovi. _ ljeja iz orienfc. bisei tentno zupooo, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par 'BfivpM Ot- nfojif uiaupoui uia^sfeunp od B0<(|q 80»i|;a|Buc Z| 0^3iqo sfniapzj 'Cu«p»£l«g jn oaaoH) V 0J9!d S J01 in 'iSHl _ .1 mm QA^sui?qo ntuauAB^g os B9oaodu<£ * ožk OjZIJ Trst - uii. ^ Belvedere 5t. 3 - Trst Tr^ouiiio dellhates, kolon jalnega blaga in jestvin vseh vrst. Blago vedno *veže in prve vr»te. Hazoošilja se t idi t o pod I In do-- — - stnvlia d->m -■■ ■- Sladeiearna ulica Belvedere štev. 34. Specialiteta : fino aladčice, vsakovrstne torte, fon dant, indijanski krofi, begnee, dlaičice iz sadj - Izbor bi^kotinov za čaj in ma»lenega kruka Velik izbor konfektar in Sokolade, ksrtonaže ic fantastićai predmeti, bombon jere, iz nvilu, h \rtun . porcelana in uteiria. — Klegautne »katlje za porok Zaloga konzerv in -ir-upov. sladk rno sadje. iina in kompot iz an^leši£ega sadja. Tuzemska ! inozemska vina in likerji na izbero. Sprejemajo se r. ročila za porote birme, krste in soareje. Zmerne ce. i^ristide 43-ualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovano tovorno ( svetinjo ) ceul in cementnih :: plošč, teracoii In umetnem Kamna. :: Sprejema vsakovrstno delo v cementn. Cene zmerne, de!« točno. DAROVL eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega* ko-ljeja iz orient. biserov, m« d. damski okrasek s pa- . uhanov, 1 krasno toaletno Žepno zrcalo, 1 nsnjata — O priliki izleda NDO v Skedenj |e denarn:ca, 1 par manSetnih gumbov, 3 stop. double, »Gospodarskem društvu* 8 Pat- ^apono. 1 eleg. album za razglednice, naj' ' * " —" šaljivi predmeti, velika veselost (fičoo omizje pri na predlog g. državnega In deželnega po- M . - . -n , ,, . - , »l , za stare in mlade, 1 linb.mski spisovnik za cro- slanca dr. Rybaf-a darovalo 21 K škedenj- apode in dame, 20 kom korespondenčnih pred^e- skl podružnici CMD. tov in se 500 rsbljivih, potrebnih predmetov. Vse Istel podružnici daruje g. Ivan Sedej 4 skupaj z nro vred, kije sama toliko vredna, stane , 3 kr« ne 80 vin. PoSilja proti povzetju dunajska KTOD„ j. i m a. , ■ | . razpodiljalna tvrdka Cb iiMgwlrth, Krakov« it 47 V nedelo I4. t m le oabra o veseo ^ Đ ... A . • z. v UCUH 1 ^ ' . . _ „ tA NB, Pri naročbi dveh zaroiev se pnloii an- CimazjC pri .Smecu v bkednju 7 K 14 stot. gleJka brirna britev prve vrste. Za noag^jajoče se Srčoa hvala vsem ! vrne denar. 09 > K o N e a. V dotroznonl zolosi iziotouuenih oblek ulica Arcata it. 1, nasproti gostilne mAll'Antlco ussaro". PočenSi od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz molkih in deakih oblek, zimskih sukenj, ulsterjev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spo