Pollntni trt^ftiHS • fftfovfnl
1>*	št. !• r^Ttrmo" št. ia)
(V
44510
L]uH]anaf ponedeljek }• Januarja 1938.
Cena 2 Dir
1	.juuijaiiii euiolljrv« .
—	ieielui 4L iUt	iUA. »125 tub
-■»r«'n' MiueieK: uju Pijana. Seieo-ourgiiv* vii - lei i4Wi tn £4h2 Podružnica Marihor Grajski trg 7.
Telet od St 2455 fouruziui * -elje rtocenova ulica
—	leielor Si iyu PodruSnub Jesenice. t-»n Kolodvoru
»t iuo
Pooruzmr« Novo mesto: Ljuoijanska
Tesla St 42 Podruznifs- i roovije: v niši dr Baum*
Ponedeljska izdaja
»življenje in svet"
Uredništvo.
Ljubljana. Knattjev* ulica o. ieieroo
61 3122 3123 31Z4 4125 in 4126 Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsaK ponedeijeK zjutraj - Na-roCa se posenej in velja po puSU prejemana Did po raznafral-cib dostavljena Din 5-- mesečno
MariPor. Cirajski trg SU 1. Telet on St 2440
Celje: Strossmayerjeva ul l l'ei 65.
Rokopisi ee ne vračajo — Oglasi po tarifu
EDEN JE DOBIL POMOČNIKA
Zaradi izredno zamotanega zunanjega političnega položaja je bil dosedanji prvi uradnik zunanjega ministrstva Vansittart imenovar za prvega diplomatskega svetovalca vlade in je s tem postal neke
vrste drugi angleški zunanji minister
London, 2 januarja r V angleškem zunanjem ministrstvu so bile z novim letom izvršene važne spremembe Žt prejšnji teden je odšel zunanji mini ster Anthon> Eden na krajši dopust ki ga je bil po splošni sodbi zaradi raz burljivih zunanjepolitičnih dogodkih zadnje dobe nujno potreben Pozor nosi je zbudilo že dejstvo, da je nje govo zastopstvo prevzel osebno mini strski predsednik Chamberlain. kar je po dolgih letih prvi pruner 2e iz tega se je sklepalo, da je zunanje politični poiožaj Anglije izredno zamotan tei da mu posveča vlada največjo pozor nost
Tem večjo senzacijo je zbudila vest da je bil s i januarjem imenovan do sedanji prvi direktor zunanjega mini strstva Vansittart za »prvega diplo matskega svetovalca angleške vlade« kakor se glasi njegov novi uradni na slov Ta črn odgovarja prav za prav činu pomočnika zunanjega ministra, ki pa ga Anglija doseduj ni poznala Van siftart je bil dosedaj prvi angleški di plomatski uradnik, s tem imenovanjem
Tekmovanje telegrafistov
NajbolJSi telegrafisti so tekmovali za prvenstvo
Jugoslavije
pa je postal tako rekoč drugi angleSk' 'unanii minister
Čin prvega diplomatskega svetoval ca vlade dosedaj snloh ni ohstoial 7. 'menovgniem na ta položaj je dobil Vansittar* neposredni vr>|iv na angle ško zunanio politiko tako da njegov novi noložai docela ogovarja činu Imoega 7nnaniega ministra
V uradni utpmp1i'tvi tpoa 'menova nia se	da zahteva kr>mn1ieiran;
"npdnarndni rtoložai <n nrpohrpmpn^pv 71-nonipfifi m'n'clra Fdena npnbVio^no •nod^nro v nieclovpm fre?'lvnern noc'n fpr da lp h'1 »n rnectn i7bran Van sittart kot n^i^pli irlfnSen' <;ntrtirln'l' 'linan!°rt^ mir»'effa Sir	117'
va v rl^lnmfltclf'^ in r>o'i*'/<tvk Irrnrt«*' i7^nrnp(1i cti-<-.trr»«-ri ?"1-CJ Vanctf k0rt ip Ipta 10*5 clf'pn:l ct-.mno « fp toni"m 7!inar»i'fV) rr>inief»r»rn f f»t«»rr>!otvi 'iin' ttoflre ' avoliM' nolrt r
^ KpSJn;iP tot^A'	ip mora'
' Tnqrp ,frr."T	lOVi ie V>51
3'ttsrt V Re-';n»> v?er je imel važne ""rtnvnrp 5 H;tl«ripn-|
ti nrvprTn
dinlomatskega svetovalca vlade so v nekaterih opozicijskih krogih tolmačili kot oslabitev noložaia zunaniega mi-n'stra Fdena toda v vladnih krogih to •zrecno demapt-raio Nacnrotno nagla šaio da uživa Eden sipi ko prej nonol no zaimapie vlade in krone ter da mu 'e Ic zaradi '/redno zamotanega zima* n;ega političnega položaja dodelien Vansittart kot svetovalec ;n pomočnik
Eden se ne vrne več
Rim 2 januaria o V tuka-šnjih vladnih t krofih razširipnp vesM. da se angleški zunanji minist*' Eden s svoi-ga lopneta ki ja bo prebil v Franciji. sploh ne bo ve? vr nil na položa> zunaniega minira marveč ia bo lol H nek drnoj resor V rim«sk;h vlad nih krogih -o tspreipli te vesti zelo ugodno ker sIpi ko nrei ■iinatraio da ie Eden glavn inspirator r>roliilal'jaa<ko-ansrl ^ke poW:k» Po rimskih informacijah bi r>rev7e| vodstvo 7iinameya ministrstva osebno ministrski predse Inik Chamberlain ter la ie tudi lo glavni povod da ie h'1 Vansittart »menova-i za prvega diplomatskega -vetovalra vlad*-in bo v tem svoistvn 7ov7emal položaj angl.-* Skpga zunanieaa ministra.
Društvo narodov naj
se preseli v Moskvo
Senzacionalne informacije italifanske agencije — Tudi Dunaj se zavzema za prenos DN iz ženeve
Krm. 2. fanuaria o. »Corrispondenza« se bavi s položajem Društva narolov po izšlo pu Haliie Lisi beleži da načele nai dru štvom obupa vati tudi one drži v i ki so do sedaj nlei>o verjele v avtoriteto žeievuke misije Celo strogo nevtralna Švica ie začela pomiSliati na to. da se reži ž->nev<=ke<'a ©I" Vre in v švicarskih krogih ie ni-av resno razpravljalo o tem da bi odpovedali l)ru-žtvu narodov nadal.ino gos'oiiubno-1 Švice V zvezi s ipm noroča rfa e se-lai m>viet. ska vlada poslnla tajništvu [)\ vlogo v kateri predlaga, naj bi se	Društva naro-
iov premestil iz Žeieve v Moekvo Sovjetska vla la bi bila v leni primeru pripravljena staviti Društvu narodov na razpolago vse prostore v K remiju Ta informacija do--edai ni bila d-»mantirana ;n v tajništvu DN ie nikakor ntso sprejeli odklonilno Za sedež Društva tarodov pa se i»oteguiejo »udi nekatera druge manjše države v Evropi, oii-d kater mi prihaja v poštev zlasti Avstrija ki »e prav tako pripravliena staviti P.N na Dunaju na raz'olaao vse potrebne pro store v palačah bfvSega ai>strijskega dvora
gkajšek odklonil japonske mirovne pogoje
šanghaj, 2 januarja, o MarSa' Cangkajšek je gladko odklonil japonske mirovne pogoje, ki jih je japonska vlada sporočila kitaiski vladi preko nemškega poslanika Trautmanna Tziavil je da se bo od?lej posvetil izključno vojaškemu vodstvu na Kitajskem ter da se bo skupno s kitajskim narodom boril 73 neodvisnost Kitajske do zadnje kaplje krvi.
Cim so japonska oblastva izvedela za ta odklonilni odgovor «n oHredPn bombardiranje Hankova Nad 40 bombnikov je v spremstvu ravno tolikega števila lovskih
letal priletelo nad mesto in ga zasula z bombami Kitajske protiletalske baterije so takoj stopile v akero in so po hudi borbi pregnale japonska leta'a Triie 'aponski bombniki so bili se»tr< Deni Večji del mesta je v plamenih Tujci so mesto poprej zapustili in so odrnt0'-ali po večini v sosedno angleško ko1on!jo.
Po bombardiranju Hankova so japonski letalci še bombardirali železniško progo, tako da je sedai onemogočen vsak dovoz živil in vojnih potrebščin v mesto.
Egipt dobi avtoritarni
režim
Zasedanje parlamenta je odgodeno
Rim 2 januana o »(»iornale d'flalia< se v daljšem članku bavi z novo na.-tali,n polo žaiem v Esiplu in naglaša da se motim vs> oni ki misliio. da l>o »edai v Egiptu zavia dala demokracija f'o mneniu lista ie tolo žai t>aS nasproten \'<>vo imenovana vlada ki uživa zaupanie kron.' ne more pred ^parla meni ker ima * parlamenti! absolutno veci no bivSa vlaiina -stranka Za'o ip 'ud' bi' parlament olgod.-t, do koica meseca ma'a Novi režim bo zaradi tega dobil 7načai avto
1 ritat ivne vlade prekc katere n^ bo uveljavi la nova i>olitika Egipta ki pa v listvu ne bo nasprotna < tendencami prejšnje vlade ip ki bo slei ko r>rpj stremela za tem da se Egipt tudi v zunanja oolitičnem pogledu po »olnoma <wvol>odi Računi onih ki eo nasve ovali kroni 'zpremembo vlade »-e ne bodo iresničili in .^anes je že po o'notna jasno
^ E^ipt šel po ooti avtoritativnih reži mov.
Novoletne bilance
Položaj posameznih držav ob zatonu starega leta
Anglija
London 2 lanuarta AA Agencija Reuter Je obiavila daljši pregled mednarodne poli tik»- » preteki->m letu. V njem pravi agen ciia med Irug m Zboljšanje angleško nem ških odnošaiev je najznačiln>*i&i dogo<h-k preteklega 'eta In oomeni nreokr?! na bolj še A natika vlada se SP nadalie nanaša na veliavnost niednarodnih zako-mv ve.idar ne nasnrotuie reformi Društva narodov Vika ko» pa nič n-- kaže la bi se angleško 'tali 'anski o<inrvSaii zholišali te « dosle.lnem xa«n Na rvnovj rezu'tatov nedavnega fioto r^ia Delbosa po srednji Evropi je bilo mo-
goče dotrnati da bodo Rununija. Jugoslavi ja in Češkoslovaška ostale šp nadalie v pri jalelisk-h odnošaiih s Francijo Pomembno i? tudi da .0 Poliska Runnnija in ^eško slovaška že ponovno obeležil,- svoV prija telistvo tudi do Velike Rrnanije. za osnovno načelo svoje zunanie nolilike.
Poljska
VarSava. 2 lanuarta A A Poliska Zbro, na v dališerr članku pre^o^s politične do godke v letu 1937 pa pravi da ?e 1e lan-poljska notranja podtika odločno orienti-rala v smeri nacionalnega, ojačenja držav-
ne in narodne obrambe v zunanie politift nem pogledu pa se politika razvijala v smislu pokojnega maršala PPsudskega Raz-mer je s ^ranciio in Rumunijo le ostalo ne-izpremenjeno. Odnošaji z ba'tiškimi državami in Nemčijo so se Se nadalje zboljšali. V preteklem novembru so se uredila vprašanja poljske manjšine v Nemčiji in nemške na Poljskem. V občem političnem pogledu pa se je Poliska osvobodila frazar-skega konvencionalizma. Z radostjo ugo-ta v! jamo. pravi list. da ie danes ne !e An-gliia. nego tudi Francija že priznala utemeljenost naše mednarodne politike.
Japonska
Peklo, 2. januarja. AA. Agencija Domej je objavila govor zunanjega ministra H ro-te, ki ga je imel za novo leto V zunanjepolitičnem pogledu je Hirota ugotovil, da se je srečno uredil spor med Japonsko in prizadetima državama, ki je nastal zaradi znanih incidentov na reki Jangce. V na-daljnem govoru Je poudaril pomen japon ske misije v Aziji Spor s Kitajsko ni nič drugega kakor posledica odločnega japonskega upora proti prodiranju komunizma na Daljni vzhod.
Mehika
Mexico, 2. januarja. AA. Predsednik Car-denas je imel po radiu govor, v katerem je podal bilanco svojega dela v zadnjem letu Dejal je med drugim da sedanji odgovorni voditelji Mehike nirrajo ničesar proti investicijam tujega kap'tala v državi pod pogojem da kap'tal stvarno prpTmre h gospodarskemu razvoht dežele 'n da zastopniki tega tujega kapitala pri svojem delu strogo ravnajo 00 mehiških zakonih Kar se tiče zunaniih posoiil, ie deial, da jih bo Meh!ka pričela amortizirati, čim nt-"taneio nekoliko pnvo^ejše gospodarske prilike Nato le govori o reorganizaciji nacionalistične stranke ;n 1e oriporoftal za-stonnikom sre^n^e^a ®tanu na v večii m^ri sodeluiejo v stranki Stranka ni proti ob-stoiu in delovaniu drugih strank, vendar pod pogoiem. da se te strankp v svolem poMt'*nem delu ravnajo no državn'h zakonih Končno se ie dotaknil še ztm^n^epoli-tt^niti vnraš»n* *n deial da bo Mehika ti*d' v bod--*e so^e'ovaia z vemi demokratski mi državami posebno na še z ameriškim'
Argentina
Buenos Alres. 2 ianuaria Na^večli ar <?ent'n=ki Ust »T nnai^ion* nravt v ovojen-nrp",»''ii o rar*'o-u ^»'n-tie "o^ti^e v tp tu 1^7 da sn b'P v tem let'' na 'z~a^sl net«a mn^fn'"	dip'o-
matcVocf, vpliva In uspehi italijanske diplomacije.
Beograd, 2. januarja AA Davi ob devetih se je v fi7ikalni dvorani beograjske univerze pričelo ožje tekmovanje rad:nte!e_ graf*' ov na aparatih Hughes Bode. Hi"f>e, Siemens in Oresahe. V tekmovanju je sodelovalo 70 kandidatov iz v«e države N'a-crrade znašajo za vse tekmoval t 45COfidin.
Točno o bievetih je upravnik glavcesa radijsKega brzojava Sava Jankovič pozd a-vil ministra za ptt. Gojke Cvrkiča 0 D!_ mitrije Djord.ievič je na o v daljšeti govo ru polal z?odov:no našega brzojava Zatem ie govoril še minister Vojko Cvik č. ki je otvoril tekmovanje z daljam govorom, v katerem ie me I drugim dej>al:
I Hiriet« živimo v dobi tekmovanj. Ko r initdimi zajainuno ves svet in čt pregledamo iiRte strokovne časopise in kn.:iire, vidimo la vsi na vse strani tekmuj jo. Človeški duh in telo se i7poqjolnjuj-.ta s po-1110*^0 tekem Bog je ustvaril človeka da bj stremel po svoji izpopo ■i.itvi. Nič n; lep-še^a in t>o!jšeua nego približa: se čimbolj popolnosti Takšen človek živi za s ečo svo iih bližnjih človeškega rodu, in je s rah slehernega sovražnika. Op je porok beljše. '-'a in lepšega življenja vedno verjeg» K'a "»ostanja in socialne piavire Vse kar je v nas in kar se dogaja <kro» nrs. nas si'j k izpopolnjevanju. Po^olnos^i pi ni mocroče loseči če si človek ne prizadeva d«^ po stane dovrten mo>s'er pre1wem v evojh za devah v svojih pmPh V trdi dannšnjofti V v priin<sti potrebno, da postan« vsak lo movsfer v svojetn p k''ou Mi j-sno vi-l:mo da se prav v *edan:o»"i rr>zv:ja ona druga vrato'omna 'ekma ka^^e konec nai bi pomenil n-^s^eč^ človeštva. Prav zarad' nje je pesnik-filozof s tol'ko ve'jo pravico "■^'fflasil 'a ie svet Hran tir-nov.
V realnosti današnjih dni hočemo ojačiti med našim narodom tuli nisel. da je le^o in dobro ono, kar je otenem močno in spo-
sobno, da ustvari človeku in družbi blagostanje in da se upre slehernemu zlu. kar je sp<sobno vzJržoti v današnji vratolomni tekmi in s tem zagotoviti narodu, da ne postane plen tujca. Zaveiati se moramo, da je v človeku poles: njegove ognjevite težnje po svobodi, pravici in enakosti često tu i negacija pravice, po kateri p ipade volku pravica do ovce. Tej težnji človeka se hočemo upreti. Nočemo postati plen gospoda,ekega ali vojaškega z-ivojevanja To ie naš« zeslo in zato .^e niša Jolžnust. da postanemo mo.stri vsak v svojem poslu. V tem je najpomembnejši pogoj za lepše in boljše lastno ter narodovo življenje.
Ta namen ima tudi prva jugoglovensk« tekma telegrafistov. Njt-na zam sel ni ne športna, ne viteška ne-'0 je vsa premčuna-aa v korist, ki jo bo d:užba in ela o<i najboljših telegrafistov Kor';6ti so mnor stranske iu namenjene vs^m pe'iin koiitinen om. V času miru napravi mojst ski tele-^raftet ogromne usluire g(«po<lQ stvu. v času vojne služi vojskovodji io gen:alnosti kajti če vesti ne prispelo o pravem času, lahko tudi gen j izda napačna povelja Kolik', narodov izgubilo svojo neodvisnost s m>) z>radi te^a. ker so bile njihove informacije o no-vra niku napačn€ ali prekasne Vgj vemo kako je sreča in boa.istvo neš^eTih ljudi o v'sna od točnega in na?le?a prenosa vesti in informacij. Koliko skrfr>i koliko bo_ lečin ko'iko Ijube7ni. radosti in sreče potuje vsak čas no svetu, preko sorja in mor-ia polnevi in ponoči, ob lep m in s'abem vremenu pa se mo s^er telecrafist teaa niti ne zaveda ker pazi le na to. da točno in na?'o podo v^sti Duša in telo mu pri tem delata kakor njesrov aparat, no do'oč°n?m taktu. Zato pa p rudi potrebno ia ?mer"m mislimo na te s'<rom'-e. a toliko koristne uslu^hpn^e. S temi m!sj;mi otvr>riam to *ek_ movunje in žel m. da rokažete da sfe mojstri v svojem delu v korist našega naroda.
Franco zopet v Teruelu
Republikanci so se morali umakniti premogi
Salamanca. 2. jan. o. Med novoletnimi p'azniki se je položaj pri Teruelu bistveno izpremenil Frankovcem se je posrečilo na enem mestu prodreti republikanski obroč in so prednje straže frankovcev že zopet prišle v Terue' ter vzpostavile zvezo z oblegano posadko Najhujše borbe so trenutno v mestu samem, kjer republikanci branijo vsako posamezno hišo Izgube so na obeh straneh izredno hude Borbe se vrše ob najnepovoljnejših vremenskih prilikah. Vojaki morajo do pasu gazit: novozapadli snes in zato 'e polagoma napredujejo.
Nacionalistične čete so včeraj izvajale močan prtisk na fronti pri Teruelu V centru fronte ni bilo nikakih posebnih dogod kov Dva republikanska napada sta bila odbita Najjačje pa so bile borbe v sektorju lugovzhodno od Teruela Zaradi napredovanja kolon generala Arande in generala Varele je nastala možnost, da se republikanska voiska dokončno obkoli Nacionalist- ne ožaio z'asti cesto iz Teruela proti j Valenciji Tam so republikanske čete poskušale osvoboditi se pritiska V tej dolini
so nastale izredno hude borbe Ponekod je
vojaštvo gazilo sneg do ko'en. Republikanske čete so bile na svojem umiku pnsiljepe prepustiti nacionalistom večje število svojih i ranjencev
Salamanca. 2. januarja- AA. Zaradi ponovnega zavzetja Teruela so se vršile tu I velike m^nif staci;'e. General Franco je im£| j ob tej priliki govor, v kate'e»n je med tu-£Tim de.>al: Dejanja govore zmer m ja'je kakor besede. V vrsti pohodov, ki smo jih izvršili v preteklem letu. ;e bil pohod na Teiuel posebno us'ešen. Ponovno zavzetje Teruela je nijdelil-atnc-jši o Isrovo' na rdeče laži. To je o igovor, ki g*a daje nacionalistična fipanija na mednarodne laži, ki jih širi koalicija sovražnikov naše domovine. P' šotni so priredili Jolgotiajne ovacije ge-neiuiu Francu.
Sahm'nca, 2. januarja. AA Tevuel jedt^ loma pojKMioma raz e.jan ol srranat rdeče •artiljerije. Veliko število hiš je bi'o poriše i h. \'če aj so bile ulice očiščen^ rušev n iri se je spet vzp stavil promet. Poslovati je pričela tudi posebna sinitetska služlba.
Hitler obišče Hitu
Udeležil se bo druge obletnice fašističnega imperija
Nj. VeL kraffica
v Bukarešti
Bukarešta 2 januara AA. Da ie« ob 12 se ie prne!'a!a 7 dvorn m vlakom v Bukare 5lo Ni Vel kraliica Viarjja v ^prem-tvti ad iutanta no'kovnika Po^a^n-ka. Va dvor*k' po«ta:i Colro<,en: «0 Nj Vel kral'ico Mt;io s"rpial' Ni Vis rrince*a Elizaheta 1 dvor f.kimi damami Ni. Vel. rumiitn^ke krali-ce matere, noiranii min;ster A rman Calineeco držav ii r»odtain;k pri predsedstvu vlade dr Hodoš državni podla!n'k v 7iinan'em m:n' •jfr tvu B'a?ra polkovnik Dom*>ros<ti pove|i n'k 2 arm:»~ke»r* 7^0ru general Argesanu •n kral:evsk' poBlan;k J^van Dučič 7 o^el-;pm »>oiei»n:šlva Po r»07dravih < prisotnimi «e ie Ni Vel kraljica Marija odpeljala na dvor Co'rojeni.
Kino v cerkvi
London. 2 lanuaria AA Po npkaterih an tflikanskih cerkvah so zadnjp Čase Po'py druueaa predvajali tudi ra7inp ?ilme da b; v eprkve nr'vat»:li čmii več Mudi- Sedaj p vanc^lr^ki škof n ppovetal klnum^to-rraf ske nred -'avp v vse*! cerkvah svoie 5Vofijf Od prei»ovedi so izvzeti zgolj filmi čisto vel-ske vsebin«.
Rim. 2 januarja. AA V dobro p učenih krogih se ie razšir Ia vest, da bo Hitler 9 maja prišel v Rim. Takrat bo'o v Rinri j jros|<vlja|j haš drugn obletnic« ita ij nsk -ga imperija. V (tal.ji se bo Hitle. mudi 6 lo 7 din. Za sprejem po^l varj nemš e dr ave so se pričela že sedaj v Rimu vsapii <ravlj«lna dela.
Beri n, 2. januarja. AA. HiMer je Novo leto prebil v Obersalzbunru. Ka' or prejšnja leia so mu pre ivalci tudi letos p isebcj voščili
Berl.n, 2. jenuarja. AA Dr. Sohacht je
objavil v časopisu »Zei.schrift der Aliade-iine tur Deu.ts ti.s ite l.t« ča.ek, v katerem .a.p.avlja o mednaioJnih uionciaruui raz-tue/ah iu denarnih vaiutuih sistemov r>r. Scliacht opozarja na lazlike me I re lv<ij-nini ii: se arij m s s emom in naglaša. da je bil pred vojno v veljavi s':oi2 izključno le s s em zla t podlaTe Po vojni so se izvršili ra?ni poskusi, da bi se ohranil tudi še na-<1al'« is'; sistem, d^spžc-n- n:i «o !»il: 'p dplai fi ehi. Vdiug m Čltnku ia I ša d .Sc^achr, r'a se ho mo-al s'sreni z'a'e nollace snet uv sti. ako naj	Vonč^a s^ahiria-
ciVj valutnih prilik.
Amerika se pripravila m vafsa
VVashington. 2. janrarja. Pomočnik vojnega ministra polkovnik Johnson je objavil v glasilu obalnega topn'štva daljši članek, v katerem podaja sedanje stanje ameriških vojnih sil in razpravlja o mobJ1izaciji v primeru vene Med drugim pravi:
Dan po pričetku sovražnosti bodo Zedi-njene države lahko razro^ale s 300 000 vojaki mesec dn< pozneje pa še s 500 000 Po štir'h mesecih bo ameriška vojska št°'a 1,.200.000 ljudi. »Newyork Times« poro-
čajo, da bo prva nova pomorska baza na Aljaski bržkone v najkrajšem času opremljena z najmoderneišimi topovi. Druga ta><a baza se bo zgradila pri Sidki, kjer je te dva meseca eskadrila 6 letal, ki vršijo tsm I patrolno "lužbo. Na otnku Cadijasu bo kon-I čno zgrajena še tretja pomorska basa. Mornariško ministrstvo 1e kupilo tam % veliko zemljišče. List meni. da bodo tudi na A leutih zgrajene posebne ameriške pomorske baze.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Mrzlo vreme s temperaturami pod n'č'o na vsem evropskem kontinentu, razen ob zapadnih obalah, kjer je temperatura nekoliko višja. Vobče prevladuje oblačno vreme. ponekod 00 Evropi tudi sn'ži 'n le ma-'ok-le ie nebo <asno kakor n or v Fr«n iii. ItalMI ln v skra'npm severnem delu Bal-kanskegra polotov» M^č^n mra? s temperaturami pod 10 stop'n^ vlada v Atpah, na Balkanu ln v vzhodni Evropi. — Jugo-
slavija: Prevladuje je vedro, zjutraj ine-gleno vreme v zapadnih in severn'h deSh države, oblačno pa v ostalih krajih. V a;t-ski in vardarski banovini je nekoliko ar e-žilo. Močan mraz je bil v severni polovici kraljevine. Najnižja je bila temperatura v Sarajevu —4, najvišja v Mostarju 4-8 feto-pinj.
Zemunska vremenska napove-?: Vedro v Primorju, deloma oblačno na severu ter n-Jugu in jugovzhodu. Tam bo bržkone ti i snežilo. Ponoči močno mraz.
»JUTRO« ponedeljska izdaja =
2
•TVa pragu novega leta
LJubljana, 2. januarja
Izredno veselo so Ljubljančani prestopili prag novega leta. Zakaj tudi ne J Tegob je bilo lani uovolj, zaupanje v boljšo novo dobo je veliko.
Napovedanih je bilo toliko silvestrovanj, kolikor je v Ljubljani kavarn in gostiln, gledališč in kinematografov, Klubov m večjih društev. Povrhu ao marsikod silvestro-vale zaključene družbe v toplem domačem zavetju. Ponekod po javnih iokalih se je okrog polnoči trlo ljudi, kakor da je vse zastonj na ponujo. Nekateri so se selili navzlic strupenemu mrazu — od silvestrovanja do silvestrovanja, da spoznajo mno-golično sliko ljubljanskega veseljačenja. Potem se jim je pa prav lahko primerilo, da so se bogvekje zasedeli, ko je vsa razposajena ljubljanska družba že davno prespala mačka.
Med najlepšimi silvestrovanji lahko omenimo tradicionalno slavje Ljubljanskega Sokola, kjer so se zvrstili krasni nastopi in je opolnoči vzpodbudno izpregovoril starosta Kajzelj. Veselo je bilo na Taboru, kjer je šumelo kakor v panju. Kazina je bila polna od gornje dvorane do kleti; v dvorani je potekel večer ob izbranih umetniških točkah posebno prijetno.
šele proti jutru so se praznile gostilne in kavarne. Najlepše spričevalo pa daje Ljubljani dejstvo, da policija prav nikjer ni Imela niti najmanjšega povoda za posredovanje. Izvršena ni bila niti ena aretacija. Takisto reševalci niso imeli nič posebnih opravkov. Splošna bolnišnica je v teku obeh praznikov sprejela že 34 bolnikov, a med njimi ni žrtev nesreč. Bilanca obeh praznikov je torej letos za Ljubljano kar izredno ugodna.
Prisrčna krstna slava kolesarskega bataljona
V vojašnici vojvode Mišiča so na novega leta dan vojaki našega popularnega kolesarskega bataljona svečano slavili svojo krstno slavo. Ob navzočnosti številnih gostov, med katerimi so bili tudi komandant divizije g general Laza R Tonič s svojim pomočnikom bngadnim generalom Dodi-čem, generalom Paiovičem in ostalimi predištavniki oficirskega zbora naše gar-nizije, dalje zastopnik bana inšpektor dr. Guštin. predstavniki mestne občine, svetnik Pestevšek za upravo policije in zastopniki nacionalnih organizacij so duhovniki pravoslavne, katoliške in muslimanske veroizpovedi ob 10.30 na dvorišču opravili obredne molitve z rezanjem kolača
Nato je zastopnik poveljnika bataljona kapetan I. stopnje Moslovič imel na vojake kratek nagovor, v katerem je poudaril pomen kolesarskih oddelkov, ki nimajo si-cei tako stare in slavne tradicije, kakor mnoge druge vojaške formacije, a niso zato nič manj važne v organizaciji sodobne armade Vojaška godba je odigrala državno himno, nato pa so vrli biciklisti v strumnem defileju odkorakali mimo vojaških in civilnih predstavnikov. V kasahii so oficirji, podoficirji in vojaki bataljona postregli gostom s skrbno pripravljeno malico Pri tej priliki je bila med živahno aklamacijo prečitana tudi vdanostna brzojavka Nj Vel kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu.
Ustofičenje prvega župnika v Mostah
Za Novo leto so Moščani doživeli pomembno cerkveno slavje, dopoldne so slovesno ustoličili prvega župnika svoje nove župnije g Mihaela Jenka Na starega leta večer so priredili svečano baklado s pod-oknico novemu dušnemu pastirju, na Novo leto ob 9.30 pa se je pred župniščem zbrala domala vsa soseska Poleg drugih gostov so se slavja udeležili tudi predsednik mestne občine dr Adlešič, škof dr Rozman m vsi mestni župniki ljubljanski
Pred župniščem je zastopnik odbora za ustanovitev nove župnije pozdravil cerkvenega kneza Nato se je razvil sprevod do cerkvenih vrat Šolska mladina je obakraj ceste delala špalir V sprevodu so se zvrstile narodne noše, predstavniki odbora za ustanovitev župnije, škof z duhovščino in
ostala množica. Pred cerkvenimi vrati sta dva moščanska fanta izročila novemu župniku hlebec kruha in sodček vina kot simbol pozemskih dobrot, eno izmed deklet mu je poklonilo lepo izdelano lončeno žaro s prstjo z župnikovega domačega pokopa-^, lišča. belo oblečena deklica pa mu je darovala šopek nageljnov
Na pragu je škof dr Rožman izročil g
Mihaelu Jenku cerkvene ključe Nato so se gostje in verniki zvrstili v cerkvi Skof je pred glavnim oltarjem slovesno ustoličil prvega moščanskega dušnega pastirja, v svečanem nagovoru pa je obrazložil versko in življensko poslanstvo duhovnika v službi narodu ir cerkvi Slavje se je končalo s slovesno službo božjo, ki jo je za vse pokojne in žive župijane daroval ob ostali asistenci duhovščine novi župnik.
V Poljanah sta trčila avtobus in luksuzni avto
Tik Poljan nad škof jo Loko, na znanem klancu pri Predmetovcu, je včeraj dopoldne prišlo do razburljivega karambola, ki samo po srečnem naključju ni zahteval človeških žrtev. Malo po 11. je odpeljal s Poljan proti škofji Loki avtobus redne proge, poln potnikov. Cesta v Poljanski dolini je skrajno slaba, pri sedanjem vremenu se avtobusni kolosi pač le z največjo težavo premikajo po zaledenelem cestišču. Po klancu mu je tedaj z veliko brzino privozil nasproti neki luksuzni avto iz Ljubljane. Ker kolesa niso bila opremljena z verigami. na spolzki cesti, šofer ni mogel dovolj naglo ustaviti, ko je zagledal avtobus pred seboj, in tako je s svojim vozom z vso silo treščil vanj. Na luksuznem avtu je bil od udarca razbit ves prednji del. šofer sam pa je na srečo dobil le manjše poškodbe.
Na obisku v predmestni krčsm
Razštimana harmonika vrešči.
—	Odkod si dekle ti doma...
—	Želim vam srečnega1 —
Roke se oklepajo teles, frizure so skuštrane. Pari se vrtijo. Pijan študent udarja z nogo takt. Dolge mize so postavljene ob stenah Okna so zastrta Velika stenska ura tiktaka Deset — dvanajst — dve — tri... Nekje ob vratih je zletel kozarec ob tla Pijan glas je zaukal. Tu in tam sede ob ste ni ženske — bogve nekje iz periferije, slabo našminkane, in njihove velike, od dela rdeče roke leže nepremično na belem prtu, s katerim je noPrnjena miza Nekaj težkega leži v n jihovih pogle dih, ki strmijo v plešoče pare. Pred nUmi so do polovice napolnjeni kožar ci.
Dekle v rdeči bluzi vlp"e fanta za roko. Opotekata se od mize
Godec je od* žil harmoniko Suhe ženske roke so posegle za njo in jo raztegnile Oster stok je planil po sobi Kakor da je zaječal človek Ženska se je žalostno nasmehnila in odrinila har moniko Pijan moški se sklanja k nji
—	O, gospodična, dovolite —
Pari se zopet sklepajo.
—	Polštertanc, slišite! —
—	Odkod si dek-kle ... skuša nekdo peti Med pari se preriva moški z vijolicami in umetnimi narcisami. Od mize do mize. Njegov pogled je zapičen y goste, a roka ponuja Pogovor za mizo se niti za trenutek ne prekine Roka z vijolicami in ogolienim rokavom se umika, pari <?a odrivajo, med njimi si krči pot k drugi mizi.
—	Madona. ta jih pa kar poljubi ia! — Mater ima pa na sedmem oddelku —
Nekdo je kupil narciso in jo vtaknil v vazo na mizi Ženska se ie nasmehni= la Nieni nelakirani prrti ki bodo jutri najbrž pomivali posodo posegajo za "a.šo, žejne ustnice pijejo
—	Šef Še! — "Inskajo plesalci in se ne sprr^čaio iz obiema.
—	Kaj pa ne ifraš? —
—	Jaraaai! Sliii-šiš? —
Zopet je priletela na t7a časa in se z žvenke+nm razbila Velike. 7d°lane roke pa belem nrtr? so se zčenile
Pari se vrtijo. Ure — prve ure novega leta tečejo z matematično 'enako-mernostjo Smeh mvfpig "lasneišt med hreščerp >iiasove harmonike nekdo pijano vniie:
—	Srečppdn ^nm želim, to novo leto —r no, a bo kaj? —
Tragična smrt Zorka Faklna
Pokopan je bil včeraj z vojaškimi častmi
Na svojem stanovanju v Idrijski ulici 9 na Viču je na Silvestrov večer umrl tragične smrti g. Zorko Fakin, odvetniški kandidat, komaj dobrih 40 let star.
Z Zorkom Fakinom je iz našega družabnega življenja odšla osebnost, kakršne so tako značilne za vsak prehodni, živo razgibani čas. Doma iz ugledne rodbine, ki nam je dala vrsto sposobnih, odličnih intelektualnih delavcev — dva pokojnikova brata sta profesorja na univerzi, tretji zavzema važno mesto v upravni službi — se je Zorko po gimnaziji posvetil pravnim študijam, in čeprav si po diplomi ni takoj poiskal mesta v svoji stroki, je zmerom užival sloves v vseh panogah pravne vede izborno podkovanega, samostojno mislečega in ustvarjajočega strokovnjaka. Nemirnega kakor je bil, so ga prva leta povojne vihravosti zajela v svoje vrtince, da se je za nekaj časa pomudiJ v političnem življenju in ob novinarskem delu. Pridružil se je mlademu, po češkem vzoru prebujenemu narcdno-socialističnemu gibanju pri nas in njegovi talenti, izobraženost in živa delavnost so mu v stranki odkazali eno vodilnih mest Ko je v zvezi s tem gibanjem začel v Ljubljani izhajati dnevnik »Jugoslavija«, mu je lastništvo poverilo vodstvo lista. Iz teh časov se ga spominjamo kot duhovitega, plamtečega govornika, vzpodbudnega organizatorja in človeka ostrega peresa, ki pa kljub svoiemu mladostnemu ognju nikoli ni prekoračil meie finese ln takta.
Ko se je umirilo nollti*no življenje prv:h
Zakaj ne palete?
Prepevati morajo tudi ljudje brez posluha
« ® •
Slovenci smo na glasu dobrih pevcev. Vendar se zdi — i?| smo nedavno tudi v »Jutru« o tem čitali — da vnema za petje pri nas popušča V izpodbudo naj bo zatorej ob vstopu v novo leto naslednji člančič. ki ga povzemamo iz revije »Zdravje«
Morda misliš, da bi se s tem osmešil Ali pa rečeš, da nimaš dobrega glasu in posluha, ali pa. da nimaš časa in priložnosti itd Vse to so prazni izgovori Morda ne veš. da ti odvzame na vse grlo iz srca peta pečem tvojo slabo voljo da ti pordeči lice. zniža krvni pritisk, odstrani katar in hašelj. ti sploh napravi živlienle prijet-reiše ter napravi iz tebe drugega človeka' Nikar se ne sm«"ai' Petje Ima neverjetno zdravilno moč Zalibog ie človeštvo — z malimi iziemami — na petje popolnoma porabilo: in narava se maš?uie zato z ne-Itetimi majhnimi obolelostmi
Pnleffito praškov. inha'aH1. podn^b-Bih zdravilen! ob«evan1 itd ki jo uporabljamo v boiu proti astm' Samo na »no gm» pohabili na ppfe Astmatični Hudie lm?io ?"t enhot* v grlu: ko subota ooienia. Uared	P®tie le pa naiho^š«5 sr*>d-
gtvn proti euhrtl v priti ln p^^ne vsak fjarmd Po®krtoi pa bo« videl P*-o=kuriH so tc^d^vno 7(10 astmatikov: tretiina «e ie astme nopnlrtnma iTnoMla. n~i dm?'"h «e Je t« stanie toTko riv>liS*>lo da =o no^bo-^at* le Se nrav main Td^aviin^b sredstov Tlarfl pri astmafrrvh otror'h so uspehi pretenef^vi Worvo-",»'r,'> ;n npm;»Tvm otrokom	vrht»«*a o^aJM firme ln ''m pri-De«* ?n tfl/iKMrn etv>n4i»- nalhri* no-vrm™ vnUvan'« na Poltnn	ro-»V,,. >.tertta '♦» rov*'**«'«!«« ireomi ■»»»»» Tq-W> tn*4 ranim^mn Jo ntrnr* tri rr.n/>crr> in .<»*nn po^O vnet<e .. t,. f-^^i^^tTo: naivno
mapdelipov se s petlem posneS! smo stareJS! ia ki se bojimo
poapnenja žil, zapojmo veselo pesem, in še eno in še eno: dobro se nam bo izplačalo. krvni pritisk se zmanjša, žile niso več napete in strah pred poapnenjem izgine Tudi golša postane manjša nahod ozdravimo in ženske bolezni olajšamo
Ne zadostuie pa. da samo dihamo ali glasno vpijemo, zdravilno moi ima samo pravilno petje, ki sfe mu moramo priučiti
z žilavo vajo. Kot stranski dobiček knji- I Atmungsorgane«
Celfe v novem leta
CeJie, 2. januarja Celje se je v prešerni razigranosti poslovilo od starega leta in je v radostnem razpoloženju pozdravilo novo leto. Izredno dobro je bil obiskan
sokolski Silvestrov večer v Narodnem domu.
Veliko in malo dvorano ter ostale prostore so napolnili pripadniki in prijatelji sokolstva do zadnjega kotička. Sokolsko društvo i Celje-matica je pripravilo pester, učinkovit in zabaven spored. Opolnoči je društveni starešina br. dr. Milko Hrašovec v temperamentnih besedah očrta) glavne dogodke preteklega leta in prisrčno čestital vs^m udeležencem k Novemu letu. Po splošnem čestitaniu se je razvila prijetna prosta zabava s plesom, ki je trajala do jutranjih ur.
Na Novega leta dan
in v nedeljo so krenile številne skupine smučarjev k Celjski koči na Golti in na druge višine ter ob krasnem zimskem vremenu uživale čare belega športa in zasnežene prirode V mestu so beTež(le zelo dober obisk kavarne in vsi trije kinematografi Posebno dobro je bil obiskan velemestno preurejeni kino »Union- v Cc^j-'--^ domu. ki so ga otvorill na Silvestrov^.
i i
Surovo novoletno vošči o
Na Novega leta okrog dveh zjutraj sta se pri moškem kopališču ob Sav:nii pri mestnem parku sporekia 25-letni. na Cesti na Dobrovo stanuioči brezposelni delavec Anton Grabar in čevljarski pomočn;kMaks Keblič iz Nove vasi pri Celiu. Keblič je v prepiru udaril Granarja s sohv.kom po levem licu in ga mo?no poškodoval nod očesom. Grabar ie moral poiskati zdravniško pomoč v bolnišnici.
Razburljiv doživljaj atvomobilista
Na Novega leta dan okrog 15. se je peljal znani celjski avtoizvošček Fric Blu-rr.er s svojo limuzino iz mesta proti *Skal-n» kleti«. Na zamrzlem ovinku na zr-četku Ceste na grad pri mostu čez Vogla-"no ie n/nadno zaneslo avtomobil s tako silo. da se je prevrni' in obleža s streho na tleh ln kolesi v zraku. Blumer je ostal k sreči nepoškodovan. Pri nez%odi so se na avtomobilu zdr.>. .< šine, [< škodovala pa so se tudi vrata in r>lr'nPlrž'ulo^i straž nik ie prt3kni"!i B'um,vv tako^ na nemoč ln odpri vrata da je mo^e' zlest! •r avtomobila, nakar so p<.»tavi'i avtomobil spet na ko'pf»* pjtom ga je pa Eiumer odpeljal -• sjarazo
povojnih let, se je Zorko Fakm vrnil k svojemu pravniškemu poklicu. Kot odvetniški koncipient je siužooval nekaj časa v Litiji in pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Temeljito poznavanje prava in njegove osebne vrline so ga napravile za iskanega, priljubljenega zagovornika, prav tako so ga cenili njegovi poklicni tovariši. Toda malo, uklenjeno življenje v provinci njegovemu temperamentu ni prijalo in po nekaj letih se je vrnil v Ljubljano. Pomalem se je pripravljal, da odpre lastno odvetniško pisarno, položil je advokatski izpit. A vsi poizkusi, da se osamosvoji, so ostali brez uspeha. Njegova usoda je bila, da se je rodil v času. ki je že na vse zgodaj terjaJ od mladega človeka, da zaživi iz polnih energij. Trpljenje v vojni vihri ln. borbe, v katere so ga pahnili prevratni dnevi, so mu že zdavnaj načele živce in kri. Mimogrede se je še zmerom ukvarjal s prilož nostnim novinarskim delom, neKaj fesa je bil tudi gospodarski urednik »Glasa naro-da«. A vsi napori njegove rodbine in posebej še njegove gospe mame, ki mu je z vso zvestobo čiste materinske ljubezni stala ves čas ob strani, da mu pomaga do dela in do rednega življenja, so ostali zaman.
Sredi popoldneva so mnogi prijatelji ln znanci spremili Zorka Fakina na njegovi poslednji poti do Sv Križa. Kot rezervni oficir je bil pokopan z vsemi vojaškimi častmi. Naj mu bo zamljica lahka!
žimo prijetno zavest, da moremo tudi draž-liaje kašlia tako^ od tran-t' čim se javijo Ce te prime v družbi kašelj, ponovi večkrat črko s, kolikor mogoče tiho, in dražljaj bo izginil In če to ne pomaga, dihaj in izdihavaj hitro in kratko, in dobro bo Vsemu temu se pa privadiš, če pogosto redno poješ
Zato pojmo in pojmo pa se mm bo odpri nov in lepši svet In pojmo tudi če ni- |
mamo glasu in posluha
O vsem tem nas pouči brošura dr Thau-singa, ki ie izšla v zalogi Bovsen v Hamburgu z naslovom. .->D:e Keilkraft der Stim-me bei ehronisehen Leiden. besonders der
Huda nesreča prt
transformatorju v Lažkem
Celje, 2. januarja
Danes okrog p^cneva je 29-letni delavec Anton Drnovšek lz Knezdola pri Trbovljah čistil s cunjo porcelanaste Izolatorje v transformatorski postaji v Laškem. Pri tem je prišel vsled neprevidnosti v dotik z električnim tokom, ki ima 35.000 voltov napetosti. V hipu se je močno zabliskalo. Stnija je vrgla Drnovška 3 metre globoko na tla, mu prežgala obleko in ga strašno opekla po vsem telesu. Drnovška, ki je obupno kričal ln se zvijal v silnih bolečinah, so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Ker je začel besneti, so ga morah zvezati. Dali so mu tudi injekcije. Drnovškovo stanje je kritično.
kingMATICA^--'4
Jean Harlow in Robert Tajlor
v velefilmski šlagarkomediji
»ONA JE MOJA«
Najnovejši žurnal — barvasti film »Vesela noč« itd.
Mn m 16* 19.15 n 21.15 uri
INSEMRAJTE V „JUTRU" !
Weidmann je modi v hipnozi?
Mati je prišla v Pariz obiskat sina-morilca
Pariz, 2. januarja.
Umori Evgena Weidmanna še nadalje tvorijo glavno senzacijo Pariza, kajti preiskava prinaša na dan venomer kaj novega Pravkar je bila na policiji zaslišana niegova mati. Izpovedala je, da se je odrekla takšnega sina, čim je čitala o njegovih zločinih Prvi njen vzklik je bil: »Naj ubijejo tudi njega!« Ko si je polagoma ob nadaljnih poročilih le opomogla, da je lahko trezneje presojala, se je razjokala, kakor vsaka mati, in je naposled sklenila, da se odpelje v Pariz pogledat svojega sina, ki si je pridobil tako strahovit sloves v svetovni kriminalni zgodovini.
Po prihodu v Pariz se je gospa Weid-mannova zglasila pri policiji, odtod pa so jo spremili k preiskovalnemu sodniku. Ko so v sobo dovedli njenega sina, je šestkratni morilec začel ihteti Polagoma se je vendar umiril Mati ga je mirno vprašala, ali ima še kaj na vesti »Ne«, je odgovoril sin, »v«e sem priznal «
Že na policiji je gospa Weidmannova i rekla med solzami: »Prišla sem v Pariz,
Meni
rekla
da vprašam sina. zakaj je ubijaL
mora to povedati!«
Po pretresljivem svidenju pa je odvetniku in novinarjem popolnoma zbrano:
»Moj sin se gotovo nI zavedal, pod kakšnim vplivom je izvrševal zločine!«
Odvetniki doslej še niso razglabljali o duševnem stanju Evgena Weidmanna Zdaj jih je k temu pobudila njegova mati, ki je po svidenju s sinom rekla:
*2e nekoč je bil Evgen pri nekem nemškem psihiatra na opazovanju In psihiater je takoj opazil, da je moj sin izredno podvržen hipnozi. Evgen je izvrsten medij. Zato vem. da mol sin ni ni kakšen nestvor, marveč žrtev onega, v čigar roke je padel. Nič ne dvomim, da je izvrševal zločine v hipnotičnem stanju Zato pri svidenju v sobi preiskovalnega sodnika nisem našla svojega sina, marveč človeka, ki je grešil pod vplivom hipnoze.«
We'dmannov advokat se bo potrudil, da dobi pismeno mnenje nemškega psihiatra, ki je svolčas preiskoval duSevno stanje Evgena Weidmanna.
Na koncu silvestrovanja z avtom v Savo
Usodna vožnja štirih mladih Beograjčanov
Beograd. 2. januarja Na Novega leta dan se je primerila na poti iz Beograda v Zemun nenavadna nesreča. Potmski avto. v katerem so fe poleg šoferja peljali trije notniki, je treščil v sanke neke mlekarice. ki jih je prevrnil in polomil. nato pa zgrmel preko tramvajske pro ge v Savo. To j 3 bil konec silvestrovanja, ki so ga doživeli štirje mladi beograjski veseljaki.
Ob pol šestih zjutraj, ko so s« končala silvestrovanja po Beogradu, 6o trije zasebni uradniki in »ofer-mehanik sklenili, da se z avtom odpeljajo v Zemun na črno kavo. Na polovici [ota pa je avto v mecli treščil v inlekaričine sanke. Začul se je tresk, pok.
ženski krik in že fe bil avto v Savi, ki je bila pokrila % tankim ledom. Ledena voda je silno naglo izrtreznila utapljajoče ee mladeniče. Do kože mokri in preplašeni so *e komaj, komaj oteLi iz objema Save. Da je bila smola še večja, se je mimo pripeljal z avtom fotoreporter »Politike«, ki je vso zadevo tudi posnel, toda obenem jih je spravil v swoj avto in jih prepeljal v Beograd, da so se vsaj preoblekli in ogreli. Policija je ugotovila- da <¥ta šofer Jovanovič, kakor tudi mlekarica vozila nepravilno in je tako aa vsak način moralo priti do nesreče. Avio, ki se ie ves pogreznil v vodo, so v teku va potegnili na essto.
Iz Maribora nam poročajo
Maribor, 2. januarja
Razigrano, zanosno je bilo slovo Aiari-oora oa s;.arega leta. Vsi lokali so bili natlačeno poini. Po kavarnah, gostilnah, restavracijah vrvež in gneča, da si se težko pretolkel v notranjost prostorov. Vsepovsod vesela razgibanost, temperamentno po-siavljanje od leta 1937. V Narodnem domu je imel svoje krasno uspeio silvestrovanje matični Sokol. V dvorani šole za rezervne častnike je silvestroval Sokol Maribor I., v stuuenškem Sokolskem uomu so silvestrovali studenški Sokoli, pri Renčlju na Pobrežju pa Sokol Marioor II. Vsepovsod polno, veselo in živahno. V Narodnem gledališču so vprizorili za slovo Rasberger-jeve »Rdeče nageljne« in je koncem predstave sledila slavnostna silvestrska obdaritev s tradicionalnim prašičkom, zajčkom in gosko ter je bil deležen prvega darila neki dijak. Vsi prostori, kjer se je vršilo silvestrovanje, so bili okusno okrašeni v cvetju in zelenju. Tudi nekaj tucatev šampanjskih steklenic je vzkipelo ter se sape-nilo v novo leto, seveda ni bilo na stotine šampanjcev kakor v dobrih, zlatih letih po vojni, šoferji so silvestrovali pri Cara-brinu, vneti dilcarji in planinci pa ee niso tudi letos izneverili svoji lepi, starodavni tradiciji pohorskega silvestrovanja in so se v 4 nabito polnih avtobusih odpeljali vrh Pohorja, kjer so se v čaru zimske lepote in blesku bele opojnosti poslavljali od starega leta. Danes pa je na Maribor že legla običajna resnobnost življenja. Nekateri so še izkoristili lepo zimsko nedeljo, drugi pa so si odpočili za novo, zanesno delo v novem letu.
Seveda ni šlo tudi preko teh praznikov brez nesreč in nezgod ter brez kriminala.
Živ je zgorel
Na Remšniku se je pripetila 45-letnemu oglarju Antonu Meznariču iz Breznega vrha usodna nesreča, ki ga je stala življenje. Meznarič je namreč že teden dni žgal oglje v gozdu. Ko so mu zmanjkale življenjske potrebščine, se je podal do bližnje naselbine, kjer si je kupil kruha in nekaj slanine, da bi se s tem preživel pri delu Od hoje je bil truden ter izmučen, ko se je vrnil v gozd. Utrujenost ter izčrpanost sta ga obvladali. Vlegel se je ob ogljenici in zaspal. Naslednji dan so ga prišli obiskat svojci, niegova žena in otroci. Našli so svojega krušnega očeta vsega ožganega in mrtvega. Usodna nesreča se je nedvomno pripetila na ta način, da so utrujenega Me-znariča omamili strupeni plini, ki se razvijajo v ogljenici. Pri živem telesu je zgorel. Njegovo" tragično smrt pomilujejo vsi, ki so ga poznali in toplo sočustvujejo z ubogo ženo in tremi nepreskrbljenimi otroki.
Krvave in nekrvave silvestrske zgodbe
Radvaničani so doživeli včeraj precej razburljiv dogodek. K Mlakarjevim je prišel namreč za praznike 26-lctni Jože Mlakar lz PoUčan. Ko se je zvečer vrnil domov stsreiš' brat. k! je bil precej vinjen, ga je mlaiši brat pomirjeval, kar se mu pa nI posrečilo. To je starejšega brata tako t vazd?a2!o, ds ji segel po aot« in te >
zamahnil s njim proti mlajšemu brata Jožefu in mu prizadjal v reko in prsa štiri rane, tako da so Jožeta Mlakarja vseg-a
krvavega prepeljali v tuk. splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki s takojšnjo in« tervencijo rešili življenje.
V	silvestrskem zanosu je zgradil godbenik Štefan v neki tukajšnji gostilni za kozarec in ga pognal s takšno silo na mizte, da se je kozarec pri tem razletel na stotine drobcev. Drobci so se pri tem zasekali v njegovo roko in mu prebili žile, tako da je moral Takač takoj poiskati zdravniško pomoč, ker je bila nevarnost, da bi izkrvavel.
Neprijeten sllvestrskl doživljaj je imei Franc Golež, stanujoč v Trstenjakovi ulki 23, ki se je udeležil silvestrske veselic« v unionski dvorani. Izginil mu je zimski plašč z rokavicami v vrednosti okoli 13'X) dinarjev. Franjo Golež je tatvino prijavil policiji, ki Išče storilca.
Konja s sanmi pa sta izginila izpred Plohlove gostilne na tezenskem ^ ežbališčU mesarju Francu Reiterju s Tezna. ki j* oškodovan r3di te tatvine za 4.500 din. VaiN nostna oh.h.«tva vršijo poizvedbe, da bi Izsledila drzne tatove.
Zadnja pot
Ob številni udeležbi mariborskih policijskih stražnikov Je bil na Silvestrovo pogreb pokojnega šefa policijskih zaporov, višjega stražnika g. Karla Pavšiča. Naši vrli Jadranaši so mu v poslednje slovo toplo občuteno odpeli turobni žalostinkk Ohranimo blagemu pokojniku časten s po min, žalujočim iskreno sočutje!
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
PO AMERIŠKO
Kom'sar na policiji v Chicagu zaslišuje pričo, ki je videla roparski napad v banki.
»Vi ste baje vse videli. Povejte mi. zakaj se vam je zazdel napadalec v banki t* ko sumljiv?v
»Videl sem, da le najprej streljal na vratarja, potem na blagajnika, nato pa je uda* ril t ročajem revolverja nadzornika po glavi. Pa sem si rekel: »Tale je pa sumljivi Nekaj namerava!*
RAZLAGANJE SVETEGA PISMA
»Zakaj se je Jezus po svojem vstajenja pokazal ženskam?«
»Da bi se ta novica čimprej raznesla pa
svetu.«
IZGOVOR
Gospod Ocvirk se plazi po prstih v spal nico, da ne bi zbudil svoje boljie polovice. Toda vse je zaman. Iz postelje se zatilje glas:
»Ali Je to zgodaj, pijandura*
»Kako da ne?« se brani Ocvirek. »Saj J* lele deseti*
V	tem trenutku pa odbije na zvonika eno.
»Ali si sliial7« zagrmi glas lz postelje »Ura Je bila eno.*
»No, alt sem jee kriv, da na more b>f niti*?* edvme ogorčen gospod Ocvirc
»JUTRO« pone3©TJsEa fzHal« —^
8
Panefleljef, S, 1
Se^me asa s&itnsfei podal
V Ljubljani je naše moštvo odigralo samo trening tekmo — Posebnih presenečenj
v zimskem pokalu ni bilo
Ljubljana, 2. jan.
Danes se je pričelo v Beogradu ln Zagrebu tekmovanje za zimski pokal Beograd je imel dve tekmi, Zagreb pa eno. Tud Ljubljana bi bila morala sprejeti v goste zagrebške akademike, ki so se pa »spuntali« ter odpovedali sodelovanje. Zaradi tega bo moštvo Ljubljane nastopilo tafcoj v drugem kolu te konkurence. Vendar pa Ljubljana danes ni hotela popolnoma počivati ter je povabila na nekako trening tekmo moštvo SK Kranja.
Ljubljana: Kranj 7:2 (5 s O)
Ta tekma je bila sklenjena šele v zadnjem trenotku, tako da ie Sranj prišel v Ljubljano sarno z osmimi igrale' ter je bilo tk šIvo, da se omogoči reguiarna igra, kompletirano s tremi igralci Ljubljane.
Tudi Ljubljana ni nastopila Kompletno. Od ligašev so manjkali Pupo, Stanko, Bcn-cel- >'n Tičar.
Ljutviana je že v prvem polčasu imela priliko da zabije pol tucata golov Pa so Ljubljančani pričeli igrati precej ležerno, ker pač niso imeli posla s močnejšim nasprotnikom. Vendar'pa se je moštvu videlo. da pridno trenira tudi preko zime V moštvu Ljubljane je igral kot najnovejša akvizicija kluba na mestu leve zveze Cater iz Celja. Pokazal se je kot uporabljiva moč, vendar se mu vidi da je pravkar odložil vojaško suknjo Sicer je precej dober teb-ničar in vse kaže. da bo za nekoliko sterilni napad Ljubljane dobra pridobitev Na mestu levega krilca je nastopi! Sercer Zdi se da bo ta igralec definitivno zasedel to mesto in da bo pomenil precejšnje ojačenje.
Moštvo Kranja je igralo dokaj komodno Zlasti ni odgovarjala obramba ki je tudi zakrivila večino golov Pač pa je rezervni golman Ljubljane Lindner dobro branil svetišče gorenjske metropole
Igrišče je bilo pripravljeno za nastop Haška in zaradi tega v odličnem stanju.
Sodil je dobro g Macoratti.
Pa preidimo k »pravemu zimskemu po-kaluc. V Zagrebu tekma ni prinesla nobenega presenečenja Zmagal je favorit Gradjanski. čeprav se je Concordia pokazala, kar se igre tiče, v boljši luči, nego v jesenskem prvenstvenem tekmovanju.
V	Beogradu nekoliko preseneča neodločni rezultat med BSK in Baskom, pa tud! Jugoslavija je le tesno porazila Jedinstvo.
Gradjanski s Cm■ cordia 4s 1 (Osi)
Zagreb, 2. januarja.
Tekrrd je zaradi precejšnjega mraza prisostvovalo le okoli 1200 gledalcev.
V	vodstvo je prišla Concordia v 33 min. prvega polčasa, in sicer po krivdi Hiigla in Glaserja Hiigl se je po nepotrebnem dotak nil žogo z roko, prosti strel Rakar pa je Glaserju napravi! nepriliko in žoga mu je ušla iz rok v mrežo.
Gradjanski je izenačil že v prvi min. drugega polčasa Jazbinšek je streljal, žoga se je odbila od vratarja Concordije k Pleši. Id jo je poslal v mrežo V 12 min. je izkoristil Antolkovič napako vratarja Concordije in zvišal na 2:1 V 16 min je Concordijin vratar zapustil gol in Pleše ie zabil v prazna vrata V 35 min je padel najlepši gol kot plod lepe kombinacije ki se je pričela na desni strani in končala na levi Volley-strel Plešcja je postavil končni rezultat 4-1
Sodil je g. Bažant.
30 min. prevzame Tomaševič žogo v sredini igrišča, jo pelje proti golu, preide oba i branilca in iz daljave 8 m izenači. V 23. min uspe Tomaševiču zopet iepa poteza S solo akcijo pride 10 m pred gol in že ^e Bask s 3:2 v vodstvu. Zadnjih 10 minut se vrši ostra borba za zmago Po zelo lepem napadu preko levega krila dobi žogo Glišovič, ki z izenačenjem postavi končni rezultat.
Slabo je sodil g. Ninkovič.
Jugoslavija: Jedinstvo 2:1(2:1)
Igra se je pričsla precej ostro. V 6 min. izkoristi Petrovič nepazljivost obrambe Je-dinstva in prinese vodstvo svojemu klubu. Jedinstvo prične dobro napadati ter pride v 15 min do dveh zelo nevarnih situacij pred golom Jugoslavije Toda napad Jeainstva ju ne izkoristi V 32 min. strelja Petrovič v prazna vrata Jedinstva. Jugoslavija vodi 2.0 Samo tri minute kasneje zabije Jedinstvo po Radosavljeviču svoj častni gol in postavi tudi končni re-
zultat, ker drugi polčas ni prinesel nobenega gola več.
Sodil je dobro g. Sava Stefanovič.
Ostale nogometne tekme
DUNAJ: Novoletni turnir. Slavija (Praga) : Wacker 3:2 (2:0), Sparta (Praga) : Austria 6:1 (3:1), Wacker : Sparta 3:2 (0:2), Austria : Slavija 3:2. RIM: Prvenstvo. Genova : Luchese 4:0, Torino . Atalanta 2:1, Livorno : Triesti-na 2:1, Fiorentina : Lazio 1:1, Juventus Liguria 3:1, Milano : Bologna 0:0, Bari : Napoli 3:1, Roma : Ambrosiana 1:1. PRAGA: Bohemians : Viktorija Žižkov 3:0. CURIH: Admira (Dunaj) : Grasshoppers 2:0.
BASEL: Admira (Dunaj) : FC Basel 2:1. MALTA: Ferencvaros : team vojske 9:2. LIZBONA: FC Lisabon : Hungaria 3:1. CASABLANCA: Casablanca : Ki^pest 2:1. NtRNBERG: Young Fellows : IFC Num-berg 3:1.
SK Ljubljana. Drevi ob 20. občni zbor v kletni dvorani hotela Miklič Vsakega člana prisotnost je dolžnost, vsi simpatizerji uljudno vabljeni.
I
Milijoni so Čitali knjigo S a vi morate videti velefilm :
NESREČNIKI"
* f	Dum do i
Oba dela naenkrat !
Na praznik 6. L 1938. ob 15, 18. in 21. uri,
Po romana VIKTOR HUGO Danes do 5. L 1988. ob 20. uri. — CENE OBIČAJNE !
JC IN O MOSTE.
jo o vitki liniji
Greta Garbo Je vedno jedla vse od kraja, gojila pa Je
tudi vse vrste športa
Z modnim geslom, ki je dajalo plavola-skam prednost, se je umaknil novim na-ziranjem tudi fanatizem za mršavo vitkost, ki je preccj povojnih let imel tolikšno ulo-go. Sedaj je v modi spet spolna vitkost« in mogoče pridemo kdaj do tega da bomo kakor orientalci smatrali pravo debelost za lepoto. Med tem se je ameriški časopis »Fashion in Beauty« obrnil na celo vrsto slovitih žpnsk našega časa, da bi se izjavile o vprašanju: »Kaj mislite o vitki liniji?«
Vsem odgovorom na čelu ie bil odgovor Grete Garbo ki pravi: sNikcli nisem bila sužnja vitke linije ln se nisem navadila, da bi svoje obede ravnala po diktaturi kalorij. Včasih sem si lahko privoščila celo kakšne ekscese v jedi, ker nimam daru za to, da bi postala debela. V Hollywoodu je znamenita slaščičarna, v kateri sem si brez najmanjših očitkov vesti privoščila vse. kar mi je ugajalo. Seveda pa sem vneta športnica, plavam, se borim, telovadim igram tenis, tako da ostajam že po tem vitka in prožna, pa, ae čuvam nevarnosti da bi se filmski publiki predstavljala v obliki žo-
ge.-;
Ellsabeth Bergnerjeva priznava odkrito, da ima s Shakespearejevim Cezarjem posebno naklonjenost do polnih ljudi: -Mogoče se da ta moja naklonjenost razlagati z dejstvom, da sem sama vitka ali pa. recimo mirno mršava. Pri tem mi pa seveda ni treba dodajati, da ne mislim na oblike monstrozne debelosti. V ostalem bi mi sami prijalo, če bi bila malce bolj okrogla. Toda moj tip se ne nagiba v to smer.«
Zanimivo je sporočilo slovite 251etne raziskovalke Liberije, Georgette Blanchinove, ki ji je ekspedicija v neznane predele zamorske republike prinesla še ta zaželjeni učinek, da je postala bolj vitka: »Po postavi sem nad srednjo mero, navzlic temu mi je bila moja teža 75 kg precej nadležna. Nikoli pa se nisem mogla odločiti za dieto. Med svojim dolgomesečnim bivanjem v liberijskih pragozdih pa sem izgubila 11 kg. življenje je bilo pač nanorno. Ker sem doslej spet zrasla za nekoliko kilogramov, se veselim svoje naslednje odprave v Liberijo. Upam, da mi bo ta spet težo popravila.«
Zamotani problemi Daljnega Vzhoda
Učinkovito predavanje sodnika dr* R. Kyovskega

e
Beograd, 2. januarja.
V	vodstvo je prišel BSK v 25 min po lepo streljanem kornerju Baskcv napad ;e bil precej nepovezan ter mu je šele v 36. min uspelo izenačenje po Spasoviču, ki je iz daljave 16 m ostro streljal v gol.
V	drugem polčasu se v 6. min strelja kot proti Basku 2ogd se odbije cd branilca Miha ilovica v Baskov gol Sedaj preide Tomaševič na svoje mesto v napadu. V
Pri »Soči« je predaval novomeški sodnik dr. Rudolf Kyovsky o temi »Japonsko kitajski vojna in vzhodno vprašanje.« Predavanje je bilo toplo pozdiavljeno in hvaležno sprejeto od šitfvilnega občinstva.
Kitajska je s svojimi naravnimi bogastvi primamila grabežljive prste osvajalcev. Njena zemlja krije četrtino celotne svetovne zaloge premoga, ogromne zaklade železa antimona, svinca, petroleja, bombaža. Povrhu je Kitajska znana po najcenejši delovni moči sveta, po legendarnem kitajskem kuliju. Kitajska, ki je zaostajala za naglim razvojem zapada m svoje azijske okolice, je s svojim 500 milijonskim prebivalstvom postala plen zapadnih sil in predmet svetovne politike velesil. Te so jo od 1. 1840. dalje trgale na kose, kakor je prijalo njihovim interesom. Udeležene so bile Anglija, Francija, Nemčija in Rusija. Njim se je po desetletjih pridružila naglo napredujoča Japonska kot najnevarnejša sovražnica kitajske samostojnosti.
Le polagoma se je kitajski narod dvignil iz letargije in nudil osvajalcem prvi odpor.
Toda samopomoč, ki je izvirala iz nacio-| nalističnega pokreta okrog »Močne pesti«, j je ostala brez moči, !tcr se je ob obalah Kitajske pojavil problem Tihega oceana. Ta je postal središče svetovnega dogajanja in imperialističnih konfliktov, ker so zainteresirane velesile prepričane, da bo imel gospodarsko hegemonijo sveta v rokah tisti. ki ga bo obvladal. Razvoj svetovne trgovine kaže, da se je težišče političnega in gospodarskega življenja preneslo z Atlantskega oceana v Tihi ocean, na katerem so predvsem interesiranc Anglija, Združene države in Japonska.
Prodiranje Japonske v Kitajsko ni torej le notranja zadeva med tema državama. Ves notranji razvoj in tudi še njeno sedanje zunanjepolitično delovanje predstavlja pravzaprav le priprave za dokončni obračun z velesilami ,ki štejejo Kitajsko s Tihim oceanom vred v svoje interesno področje. 2e ko so bile zapadne sile vprežene med svetovno vojno v takorekoč domače zapletljaje, je znala Japonska v pravem trenutku izkoristiti prilike. Vsedla se je na otočja, s pogodbami o raznih koncesijah
se je vgnezdila na kopnem v osrčje Kitajske. VVashingtonski dogovor iz 1.1922., ki pravzaprav ne pomeni drugega kakor določila, česa Japonska ne sme storiti (zavezo, da ne bo anektirala nobenega dela Kitajske), je bil sicer kapitulacija Japonske pred ameriško-angleškim dogovorom.
. Z njim pa se Japonci niso mogli pomiriti. Med vodilnimi japonskimi državniki, med katerimi pač obvelja beseda generalov m admiralov, je prevladalo prepričanje, da je razvoj japonskega imperializma mogoč samo z uničenjem Amerike. Vsi napori današnje Japonske gredo za tem ciljem in vršijo se priprave za končni obračun. Obe državi po mnenju Japoncev ne moreta uspevati druga poleg druge. Japonski pan-nzijski program, po katerem naj bi bila Japonska kot azijska velesila poklicana, da v okviru svoje države zedini vse Azijce (najprej Kitajce, nato vso rusko Sibirijo, vse otočje v Južnem morju, vštevši vse angleške in nizozemske kolonije, celo angleško Indijo ia Prednjo Azijo), ni morda program peščice blaznih prenapetežev, temveč program vodilnih japonskih državnikov, ki zasledujejo široko zasnovan načrt in ozna-jajo, da je vojna takorekoč sveta dolžnost Japonske.
Po tem programu je Japonska tudi začela delovati in jc 1. 1931. zasedla Mandžurijo brez učinkovitega odpora Društva narodov, katero so znali Japonci postaviti pred gotova dejstva. Mandžurija Je postala vazalna država Tanonske, ta pa je enostavno izstopila iz Društva narodov. Kitajska je morala prepustiti Mandžurijo njeni usodi.
Pod pritiskom Rocscveltovega povišanja cen srebru, kar ie bilo usodno za Kitajsko, v kateri velja srebrna valuta, se je kitajski vodja Canpkaišek v sili zatekel v Tokio, toda priiatelistvo z japonsko vlado ni bilo dolgotrajno. Cim je bila Anglija angažira-
na zaradi Italijanskega pohoda ¥ Abeslntjo v Sredozemskem morju. Je Japonska izkoristila to priliko in nadaljevala svoj pohod v Severno Kitajsko in Mongolijo, ki sta danes že v njenih rokah. Istočasno se Japonska z nakupom obsežnih plantaž gnezdi v Južni in Srednji Ameriki. Notranje velike gospodarske težave, ▼ katere jo spravljajo dragi vojni pohodi, pa skuša kriti z zunanjimi uspehi, z zmagovitimi vojnimi operacijami, z zavojevanjem in za-sužnjevanjem drugih narodov.
Vojaška zasedba Mandžurije, Severne Kitajske in Mongolije zato ne pomeni konca japonskih operacij, temveč le skromno pripravo za veliko svetovno vojno. Te dežele so ležišča Japoncem potrebnih surovin, ki jih potrebuje vojna industrija, poleg tega pa tudi izhodišča za nove vojne operacije. Vojaškim krogom neprestano lebdi pred očmi, da so vsi njih uspehi le prazen nič, dokler obstoja velesila Amerika in dokler je Rusija lastnica Tihomorske obale. Zato zahtevajo takojšnjo vojno z Rusijo, zato si ustvarjajo ne le gospodarske, temveč tudi popolnoma vojaške baze v Srednji in Južni Ameriki, zlasti pa osredotočajo svojo agresivnost proti Panami, kot najobčutljivejši točki ameriškega Imperija. V konfliktu, ki je zbližal Rusijo in Ameriko, bo gotovo odločilna tudi vloga Anglije, ki je iz gospodarskih razlogov močno interesira-na na razpletu nasprotujočih si interesov.
V zaključku se Je predavatelj še bežno dotaknil zveze, ki jih imajo ta dogajanja na Daljnem vzhodu za staro Evropo. Tudi tu so sile, ki Iščejo rešitve notranjih težav v imperijalizmu. Hitler proglaša vojno kot edino učinkovito sredstvo za rešitev notranjih težav. Javno se stavljajo zahteve po ru«>rf UknHini, Sibirijo pa bratsko prepuščajo Japonski. Vsa Evropa Je pred viharjem, polna nevarnih ognjišč, kjer se lahko vsak hip zaneti požar.
Vojna bodočnosti —
vojna plemen
V zadnji številki mesečnika »Deutsch-lands Wiederg*burt* (Preporod Nemčije) je napisal fizik in biolog ar. Paulsen članek, v katerem trdi. da bo vojna bodočnosti vojna plemen. Glavno vlogo bo imelo pri tem »čisto« nemško pleme, pa čeprav si išče zaveznikov med ljudstvi, ki jih še daleč ne smatra za tako plemenite in čiste po izvoru. Vsaj dr. Paulsen ni nič kaj navdušen za Japonce, ki so vrhu vsega še rumeni.
»Najbolje bi bilo«:, piše Paulsen, »če bi po zemljepisnem položaju razlikovali tri velika plemena v Evropi in Afriki. Južno od Sahare je črno pleme, zamorci brez viš-je kulture in civilizacije. Severno od puščave in okrog Sredozemskega morja prebiva rjavo pleme. K temu pripada z izjemo nekaterih manjših skupin tudi vzhodno pleme. Ta je nositeljica visoke sredozemske kulture in je poslala preko Francije svoje podaljške do Angleške. Severno od Alp in vzhodno od Francije je najti ljudstva, ld so dala prvotno belemu plemenu ime — njih najbolj znani predstavniki so nordijska ljudstva. S svojo znano nečimernostjo. svojo močno razvito potrebo, da se uveljavi in s svojim nemirom je bilo vzhodno pleme prisiljeno, da je postalo nosilec modeme demokratske ideje. Rim in Grčija sta se zrušila, ko je v njiju izginila nordijska primes in na njiju mesto je stopila pobarvana mešanica afriških, azijskih in evropskih ljudstev. Isto opazujemo danes v Franciji: v marsejskih šolah je 10.000 mulatskih otrok. Francija pospešuje prav oficialno mešanje plemen in ima črne člane parlamenta in ministre — kar je resna nevarnost za ,T?o Evropo«.
Dr. Paulsen dodaja, da bo-0, o vseh zgodovinskih in bioloških izkušnjah vojna med vzhodno in nordijsko raso vekovečna. Zveze in podobni aranžirani ne morejo imeti trajnega značaja. ^Bodoča vojna bo vojna plemen«, nadaljuje, j>in zato bo tudi veliko bolj krvava in bo ljudstva bolj izčrpala nego zadnja vojna.
Angleška kaže krepko primes vzhodnih elementov, ki so germanske elemente po-
tiskali nazaj. židje so in bodo s svojo veliko finančno močjo na Angleškem ln Francoskem iz plemenskih razlogov vedno sovražniki Nemčije. Zato je veliko vprašanje bodočnosti: Da-li se bodo državne skupine razvijale po plemenskih načelih t Da-li bo Nemčija voditeljica te nove dobe?«
........................................
OTROŠKA Mama, ali je res, da f* bog ustvaril
kar je na svetu?* »Seveda.«
»Tudi našo teto Mlnko?* »Seveda.*
»No, ko je bU t n/o prt kraja, m fg mora/ pošteno smejati, kaj?*
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url
Ponedeljek, 8. Januarja: Zaprto. Torsk. 4. januarja: BeraSka opera. Red B Sreda, 5. januarja: Svedrovci. Red Sred«. O P C B A Začetek ob 20. url Ponedeljek, 3. januarja: Zaprto Torek, 4. januarja: Zaprto. Sreda, 5. januarja: Tosca. Premiera- Pre-mierski abonma.
Novi grobovi
V Ljubljani je umrla gospa Ana Kaste!-če v a, po rodu Vidičeva, soproga brivskega mojstra. Pogreb bo jutri, v torek ob 14. it Pražakove ulice 3. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Terezija Kumar jeva, vdova po vi ako vod ji. Pogreb bo danes oi> 16. — V Mariboru so umrli: V Langusovi ulici 3, je preminul v 59. letu starosti slaščičar Mate Tomovič. Na Meljski cesti 44 je umrl viničar Ivan Karmel, star 85 let, v splošni bolnišnici pa sta zdihnila 64-letna zsscbnica Alojzija Rubinova ter 64-letni zasebnik Ivan Roškar. — Pokojnim blag spomin. Žalujočim naše iskreno sočutjel
Ignac Roprlvec:
Okrog Novega leta v Slovenskih goricah
»Dobro jutro! — Dobro jutro! — Veselo novo leto vam želim! Liza, Cujete! Veselo novo leto vam želim! Naj vam kokoši dobro nesejo, naj se vam krmljenke lepo de-belijo, pri goveji živini pa vam naj gre po sreči . . . Liza. čujete! — Veselo novo Jeto!«.....
Nič. — Vse je tiho. le od severa vleče veter ter pozvanja z zrahljanimi šipami, nekje na Ostragovi laja lisica, v kurniku se oglaša petelin, iz hleva pa se čuje rožljanje verig, ki jih potresava govedo.
»Po oknu potrkaj!« pripomni nekdo od fantov in oni res potrka, s palcem povleče po šipi, potem pa vošči znova: »Dobro jutro! Veselo novo leto vam želim!«
Gospodinja Liza se zgane, prestrašeno pogleda proti oknu in prisluškuje ropota-nju. No pa čuje voščilo, se spomni, da je novo leto in vstane. — »Kam greste mati?« vpraša najmlajša deklina, ko pa ji pove, da so zunaj pebari, ki voščijo srečo v novem letu se dekle zasmeje, potegne odejo čez glavo ter se potuhne, kakor bi spalo. Liza prižge petrolejko, stopi k oknu, da bi videla, koliko jih je. ali taka tema je zunaj, da nI videti nikogar.
Ničesar si ni ogrnila, le v rokavicah in rdečem jančnjaku jim je odprla vrata ter jih povabila za mizo, a niso takoj sedli. Vedeli so, da so pri hiši dekleta. Franc je vedel za Matildo, ki je spala v štibelcu, Jaka je vedel kje spi Mica, Košenjakov pa je vedel za posteljo najmlajše. Angele, tiste s črnimi kodri in ognjenimi očmi, ki 80 vedele pogledati tako zapeljivo, da je bilo kaj.
»še dekleta bomo malo povlekli za ušesa. mati, da bodo v.novem letu srečnejše«, sn ii dejali ter se razgubili na vse strani 'Mrkov je zašel celo v kamro, kjer je spala
-■Mo ženska. 9.e nekoliko v letih, ali kaj,
tema je tema, marsikoga vsrka vise. Voščil ji je srečno novo leto, jo pocukal za uhelj, ona pa ga je potegnila k sebi, pa je obsedel za hip mirno na postelji, potem pa ga je njena toplota omamila; segel ji je za rokavce ter jo poljubil.... v štibelcu si je grel na Matildinih pr3ih prezeble roke Franc, v zadnji hiški je poskušal dvigniti z Mice odejo Jaka, in ko je Liza stopila v klet po žganjico, je sedel k Angeli Zorkov. »Jezus!« je skoraj zacvilila. »Mrzel si, kakor led. — Beži, mati gredo!« Ni ga mogla pustiti od se, da bi ga ne stisnila k sebi, ali samo stisnila, zakaj njena usta niso dajala rada poljubov. Potem se je znova potegnila pod odejo.
Gospodinja je postavila slatinar žganji-ce na mizo, odprla miznico, iz katere je privlekla skoraj celi kolač belega kruha, potem pa jih je začela klicati: »No, pebari, pridite! Mislim, da je dovolj voščil, sicer bo preveč sreče v novem letu! — Pri-smejali so se, posedli, si rezali debele za-gozde kriilia ter si dajali slatinar iz roke v roko.
»Vreže pa, vreže, sakrament, da se ogre-jejo celo podplati«, je menil Franc. Gospodinja pa ni odgovorila, še nasmejala se nI, le na posteljo je sedla ter iih gledala. Potem pa je vprašala: »Ti, Franc, zakaj pa si zadrževal našo deklino na Štefanovo toliko časa v krčmi? _ ge iani sem vama rekla, da se mi nimata vlačiti cele noči po krčmah, ali kakor bi človek metal bob ob steno. Nista se še vzela, da bi delala po svoje.«
Fantje so se muzali, oni. ko pa Je bila steklenica prazna, so odšli. Zunaj so zavri-skalj, in podobni vriski so se gujj 0(j vseh strani, zakaj l«3or je fant, je to jutro na cesti,
-To 1, čas fcsfcrSen se v današnjih
težkih dneh redko privleče v Slovenske gorice. Vse je nekam veselo, popustljivo. Matere odpirajo svoje hiše same, ne gledajo za stopinjami fantov, in redki so, ki to jutro ne ujamejo toplega objema, ali poljuba svojega dekleta. — Žganjice ta dan ni škoda, tu in tam dajejo celo meso, da se podkrepi žeja, nekaj gospodarjev, ki žga-njlce nimajo, pa daje voščilcem vino, ali ne Slabega, — šmarr.ice, ali i zabele, — ne. amerikanskega, tistega iz velikega pučela ki ni na pipi.
Ko posije v novoletno jutro sonce, je vsega konec. Prazniki so vkraj, in v pre-nekateri hiši se smehlja v svoji kamri dekle, ko pregleduje v duhu svoje doživljaje od božičnega večera pa do tega dne.
Da, zlasti Kolarjeva Franca se zmerom in zmerom pogreza v spomine. Morda je res doživela največ od vseh deklet v fari, ali pa ji je vse tisto ostalo živeje v glavi.
že božični večer je bil lep. Tomaž, ki je njen fant, ji je prišel pomagat krasit božično drevo, še dva prijatelja je pripeljal seboj, in peli so in počenjali take norčije, da so se jim vsi smejali. In večer je potekel, kakor blisk. Z njim je šla k polnoč-nici, on jo je spremljal od polnočnice in komaj ga je odpodila, da se ji ni vsilil še v posteljo. Na samo sveto noč! — Jezus, kakor bi ne bilo dovolj drugih dni! —
Na Štefanovo je bila pri Rolu muzika. Cigula ie igral harmoniko, Cik p? je glodal po goslih. Ni bilo sicer tako kakor bi bilo, če bi igrali »pravi"", ali plesati se ie dalo. Maširjanko sta igrala čisto dobro, le bH^r Jima ni in nI šel, polko pa sta tudi vrezala da je bilo veselje. Janke so frfotale po zr'-ku. klestile po mizah in pometale z nnh kozarce, da po cingetali po tleh: delrle so po hramu veter in bile po plesalcih, na iih je zanašalo. — Kocuvan ,1e celo tolkel s peto po tleh. To Je bMo v modi neko* zdai pa pi več. in m^avSl. ki se tu in tam tudi radi postavijo s »šiml plesom«, so se mu vinčjati, on pa ni maral za njihov smeh,
vrtel je Cilo, jo časih nosil okrog sebe, da ga je prosila, naj neha, on pa je divjal, dokler godca nista utihnila.
Okrog polnoči je bilo že precej veselo v krčmi. Vino je bilo pitno, žeja huda, pa ni čudno, če je zlezlo v glavo.
Ko sta godca počivala, so fantje peli. Dekleta so nekaj časa sramežljivo molčala, ko pa se jih je oprijelo vino, so se zbrala krog mize ter zapela. Veselejše so se celo pozibavale z gornjimi deli teles, ali pa so mahale z rokami. Fantje sc utihnili, prisluhnili, le tu in tam je kateri prit gnil svoj bas. a je kmalu utihnil in rajši poslušal. Kolarjeva Franca je bila najglasnejša, in ko so zapele ono znano:
'Pride rad, k mehi spat milo me ktišiije, celo noč mi kcoj guči pa me zapeliijcc, je vstala, potegnila iz žepa robček ter mahala z njim po zraku potem pa je plesala, kakor bi se hotela ubiti.
Jezus, ali zjutraj, zjutraj, ko bi morala nesti janževec k žegnu, se ji je vse to divjanje poznalo. Ni hotela V3tati, ko pa ji je mati zapretila s tepen:em, je vstala, vzela steklenico janževca in šla v cerkev. •— Po maši je še licitirala cerkveni sedež, da bi ji ne bilo treba v cerkvi stati. In kakor bi župnik že vedel za njeno ponočno divjanje, je ceno gnal više in više, da je dala zanj čez tisočak, tisočak pa je bil pri njej že denar. Ali kaj. župnik je gnal svoje. ljudje pa so itak drug drugemu nevoščljivi. Dorna je narezala tanke koščke ! kruha, ga poškropila z ianževcem in po-( solila z blagoslovljeno solio, notem je nes'a j »-se pkunaj živini, a tudi ljudje pri hiši ; so morali pojesti po en kos, da se bodo j leno »štelali«.
i Zvečer se je nameravala naspati, amp^k kaj ko Da so io že okro?r °nih zbudili fantje. Ivi eo prišli na par^etivo. Pretepali so jo, da io 'e vse bolelo. Na pametivo so vse isiovenske pori'? Iz ?ab«. LjudJ« se prete
pajo. da je veselje, niti zaljubljenci si ne prizanašajo. To je Franca dobro čutila, zakaj Tomaž jo je mlatil, da se mu je obračala v postelji, kakor snop na gumnu. In ko so odšli eni, so prišli drugi, ali eni hujši od drugih. Tako je šlo do jutra, potem pa so si jeli podajati kljuke otroci. Z dolgimi šibami in korobači so se vlačili med bajtami, rili s strganimi čevlji po snegu ter spravljali v svoje malhe kruh, sadje ali denar, zakaj ljudje dajejo pametjakom različna darila. Vsak od teh otrok pa je tudi dobro udaril, doložil je, kar se je še dalo, da so bili boki deklet višnjevi od udarcev. Vračala so, kakor so mogla.
»Bog vam daj veselo pametivo in srečno novo leto!« so kričali otroci, če pa jim kje niso hoteli odpreti, so pravili: »želimo vam žalostno novo leto, naj vam bog da, da bi vse leto stare konje podkavali«.
Franca se je že komaj gibala in želela si je počitka, noči, ampak, kakor bi vrag še ne imel dovolj norenja, so se prav na pametivo privlekli v Smolince »pravi mu-zikanti«. ki so igrali za novo leto. Po boljših hišah so šli, mladina pa za njimi. Kjer je bil gospodar dober, so se spravili v hišo ter plesali in divjali, dasi so bili zbiti od štefanovanja in od pametiva. še na pol mrtvi bi se morda vrteli, zakaj v vrtenju človek pozabi na vse hudo, kar leži nad Slovenskimi goricami. Preko plesa, pitja in norenia pa se Je privleklo novo leto, ki bo prineslo znova mir v Slovenske gorice, še par dni je čut! tu in tam pomenke o praznovanju svetkov, potem pa bo delo zabrisalo vse Se spomnili se ne bomo več na vesele dni. Le enkrat sredi poletja si bomo zaželeli božiča, pa Štefanovega plesa in pametiva. . .
»Zdaj pa le vstanlte, pijanci! — K pozni maši vabi. Na novega leta dan menda ne mislite biti brez maSe! Kak Je Človek danes, tak ostane vse leto«.
Krmite uboge ptičke ?
»JUTRO« ponedeljska izdaja
4
Ponedeljek, 3.11038
dni filma
PeS fes!!® šrassMm hzsea
Trije velik? Twv™ki filmi zadnjih dveh let §o osHli našemu občinstvu v posebno dobrem spominu: »Vesela vdova«, »Rose Marie« in »San Franciseo«. V njih smo spoznali slovečo pevko Jeanetto Mac Donaldovo. njen vsestranski talent- Mesteci sopran, odlično igro in čudovit čar njene osebnosti. Neoporečno je lepa Jeanetta dane.s najpopularnejša pevka na vsem svetu. Poleg nje pa ie zaslovel baritonski tenorist Nel.son Eddy. Le poto filma »Rose Marie« še prekaša novi film »Valček strasti«, ki bo v Ljubljani tekel pod naslovom »Pod belim španskim bez-
koral gre v svet
Naša rojakinja Ita Rina, ki ima pri filma »Princesa koral« lep delež, osvaja s svojo lepoto v vlogi dalmatinske ribiške devoj-ke. Nemška reklama pravi o njej, da je sloveča jugoslovanska plesalka.
Pri nemški filmsiki produkciji dobiva Jugoslavija vsako leto svoj delež, ki je zaenkrat sicer še skromen, vendar je -začetek 'u in urravičue upanie. da bo on^nsi bolje. Pravkar je bila v Berlinu prenrera filma »Prince-a koral«, ki so ea preteklo sezono napravili v Zlarinu. Kakor smo poročali, igrata v njem slavni vlogi Svetislav Petrovič kot vod.ia 7tnr;n=ke rihnrske zadruge in oKenem kot letalski ča-tnik, ter Ita Rina v vlofri Anke. Film ie napravila tvrdka Tofois-
Kakor posnemamo iz kritik, ima film zlasti l3po vredno t v kul urnem pogledu, H^tavlia živlienje na Zlarinu- življenje iskalcev koral in lepoto otočja pred Šibeniknn. N»kie r>ravi nemški kri-fHnie. ki «e prav m'č ne razlikujejo od življenja.« V tem pogledu izpolnjuje film »Princesa koral« v polni mei svojo nalogo. Tvrdka Tob;s ie ob premieri tega filma izdala obširnejše prospekte, iz katerih vas utegneio zan'mnti nekateri podatka o življenju SveMslava Petroviča.
Rodil se je v Novem Sadu in ie zaveden Srb. Iz verne se ;e vrnil kot nad'oročnik-nak?r se ie v-nil na teW-čno v:=rko šo'o v Bud>npe.što. Sredi koniu.iističmh zmed na Madrarsikem se je umaknil na Dunaj. Tu ga - ro^i-or M?'nel K.^r-tesz 'n ga nridobil za film pri družbi Saša. Sklenila sta enoletno pogodbo. Petrovič se je dobro nveljavlinl in -;e »e čez tri le!a rre-selil ia Duna\ kier je bM angažiran za dva. tri filme- Nato ga ie Leone? Perret odve lel s se>voi v Francijo. k'"er ie na-to^al v N"ci. Šele 'e>a 19*26 se je Svetislav Petrovič vrnil
v Berlin in odtlej prebivia tam stalno. Uredil si je prijazen dom.
Se vedno je dober športnik, izvrsten plavalec in tekač že leta 1912 je kot dijak sodeloval pri olimpijskih igrah v Si.ockhol-mu. S pridnim vežbanjem si je ohranil m!a-dostnost. Govori poleg materinščine nemščino, madžarščino, francoščino, italijanščino iu angleščino. Razen lega je izvrsten glasbenik, in je izprva 6ploh hotel poslati violinski virluoz, čemur pa je olločno nasprotoval oče. ki je želel, da postane sin »resen« človek, inženjer ali kaj podobnega. Oče je obračal, usoda pa j? obrnila po svoje. Svetislav Petrovič ostane zdaj pri filmu. V ateljejih je prav tako priljubljen kakor na platnu.
Poleg Svetislava Petroviča nastopa v vlogi mlade velikomestne razvajenke Hilda Ses-sakova, ki se je v filmu »Princesa koral« posebno lepo uveljavila. Sveža prirodnost odlikuje njeno igro. To je mlada moderna dama, zdrava na duši in telesu, ki ves svoj prosti čas posveča športu in zbira moči za nove naloge v življenju. Kot igralka je prvič nastopila pred tremi leti v Lipskem.
Film o japonskem napadu na ameriško ladjo „Panay"
V Holly\voodu so pravkar predvajali film o potopu ameriške lad;e »Paney«, ki so jo bombardirali Japonoi. Film vsebuje celo vrsto pretresljivih prizorov, ki eo se občinstva močno doimili in ie ogorčeno demonstriralo proti Japoncem Pcsebno so uspele sl'ke, kj predstavljajo japonski letalski napad in obranilo z ameriške ladje. Nadalje je skrajno prisebni ameriški operater -sijajno posnel przore. kako se hoče vsa pesadka rediti s skoki v vodo. Pretresljive >o slike, ki kaže io eksnloziio iaron kili bomb na ladji, zlasti na krovu, kjer je padlo nekai mornarjev Prikazan je prizor kako se ameriški mornar vrača na ameriško vojno ladjo, ki se po-tanlia in v roslpdniem *renntku naperi stroj nico nroti ia^on k'm ol>o-"ožen:m re^no-n s kalerih odmevajo streli proti onim mornar
jem. ki se v valovih borijo ra življenje. Prikazan je nadalje reševalni čoln. v katerem ie nekaj mornarjev z ranjenim častnikom-ki še v posladniem trenutku daje navodila za reševanje posadke z ladje »Paney«. Slno ie občinstvo ganil prizor, ko se potanPa lada z ameriško zasitavo. Ves filni kaže." da ie vreme v ča«u iarw>n<?kega naT>ada b;lo ja^no in je zatorej ovrženo iar/>nrko onra vičevanie. da je bil napad izvršen pomotu-ma v megli.
gom«. To je sijajen glasbeni film, v katerem pridejo pevske in igralske sposobno.ti Jea-.nette Mac Donaldove in Nelsona Eddy.ja do polne veljave. Film ima poleg izbranih opernih fragmentov mnogo sladkih melodij. Kakor se že dve leti prepeva po vsem svetu indijanska Puhavna pesem iz operete »Rose Marie«, tako se bo odslej prepeval šlager »Ali se spominjaš?« Velikanski uspeh je film doživel v Parizu, odkoder je potem žel naglo po vsej Eviopi in prihaja zdaj v Ljmbljano.
čez drn In sten
ČESA JE BILO SE TREBA
Vsa voinrr da ie tehniki poh»<*'\ fr naglemu nnnredku in tn ie raznmliivo. *ai ie moderna vojna konnno predv**m tnh*:?na zadeva če se r*7remn no zp<~*d™'ini človeštva, tedni v'd:mo, knko pr>m:flvno orožje »o tiT*orahf!*>'i v staram veku. ko ie bilo S*ev'ln vojakov maihno in ie št o .tpmo v desetfiseče To število ie čpda'ie br>'j n-Tnšrato in v zadnii vojni nalp^mn na ogromne mn~ž<ee vlakov. kpter'h število gre že v m<t'ione T°mti nWmerno ie morala napredovat* tudi fph^'ka kat"ra ie mr>ra'a u**variati omž/e. ki ie mtre-rtfo vetHm 7f>htevpm Takr. c0 nastale iz navadni nrr.lk streme r>nške. >z ton^v ki "> i'h n*b'lali od srr<>d*i — kar i" h:to irko 7»rr>'i4nr> — brmvtrelni f^nvi Tudi vo<no tnr'šxe ie	r'Prnrshno. V orna zem-
lia n: bit ve* e<*w kr»i ho i a Človek ie za-n>>*el voin>i tudi na mr^rie. v .*i«>*«vnf volni celo r*r*d mr>r'0 in v zmk Kot omen -p-n.o. <ro štele p.rr^vde v svetovn1 vo:ni rn *'eč m;l'Ionov y>oiaknn> Ti «o se vrh" ti><m 7ako-pab' v 7r>'<<^'x>. rt'rhokr) v 7»rnilr>t kar ie nn^redovr" <e srvrpžn:h če* 7nn*no r*f!rr>'o. al; r>a celo poginoma Treba le bilo torei na>"'»	ki hi
nmrtrfnčafo tfn:rpvr<nie v"*,;h mn"^ic n-rrn-l-r nt f rt hi	T*r*endke l'Z tph rtr^^pm-
sk'h trdn;av ln fphn-ka C* ie našla Tn co hnini r>t'*i. sfrupem. p^ft-nf	živa
bitja. (»Gasilec« leta 1937, it. 11.)
SIROMAKOV ROMAN
V Parizu je Izšel pred kratkem roman, o katerem "re sloves, da ie sp'san na li-st:h ri'b'fn h zarirn:knv Pisec romana >e nek< l.eon Gpvoi*. ki ie spr^nafie n^š;tiat par!'k:m uredn!š*i'nm mr.'hne članke in zC.od^:ce. ki so i'h na uredn ki po ve*'ni zmetali v koš Mo*"kar ie ž'vel nrJvse revno Vsak dan ie bil vri n>pm rnb'feli — eksekntor. ki r*>» ie rrthil rr^m^^-V" 'n ne-prrm'čv.ine (»S'oven:ki d "m*. 20 X'l )
Srpxen siromak zar?s. da ie »na l>rt h ru-h;ln<h znni*kov<r n^n-va* *voi rom r n A še brez primere ?re-~ne>.5; eksekutor. ki ie temu »ir^maku Inhko rirb'1 premičnine in nepremičnine dan za dnem!
VOJNA NA JAPONSKI NAČIN
Poro'ilo japonskih vojsšk h oblast' o aferi s Pznayem. ki ga je izdajo zimenie ministrstvo. pravi, da ie 12. decembra popoldne oborožena ladja z oddelki japonskih voje kov na izvidu po Jangceju srečah med Taitingom in Pukovom pet parnikov, o ka-ter h so na palubi ladje mislili, da so istega tipa kakor parniki, ki jih uporabljajo Kitajci. .. Poročilo ugotavlja, da je bila razdalja med parniki in ladjo med tem časom okoli 2 km, in pravi, da so japonski voia-ki na ladii po prvem tefa'skem bombardiranju videli enega izmed parnikov. kako ie p'ul proti desnemu bregu. Po drugem letalskem bombardiranju je poveljnik ladje pri-plul k parniku in ugotovil, da gre za ameriška ladjo, in takoj odred l, da se ima pomagati ranjencem, ki so jih izkrcali .. Medtem ko sta dva čestmka razpravljala z ameriško posadko, kako bi pa: nik rešili, so letala v tretje vrgla borni e . Poveljnik je naročil desetim vojakom, naj mahajo z japonskimi zastavami. da preprečijo letalsko bombard ranje, toda letala n-so opazila teh znamenj in so nadaljevala bombard ranje ladje ter jo nazadnje zadela... Obenem so opazili, da je tudi neko drugo ameriško ladjo zadela bomba in da se blizu levega brega potaplja. Pozneje so utotovili, da je bila ta ladja Panay. Takrat je blizu tega kraja, kjer se je pripetil pop;sani dogodek, plula po reki navzgor neka Izd'a, o kateri so pozneje ugotov li, da /e kitajski parnik Lita s kakimi 15 kitajskimi vojaki.... Poročilo pravi, da niso japonske str o <nice nikdar streljale na amerške ladje »n da se tisti, ki trde, da so streljale proti Panayu, motijo zaradi strojniškega ognja proti kita iski ladji Liti. (»Slovenski narod«, 23. XII.)
Japonci so po vsem tem v vojni v resnici gentlemani. Njihovi vojaški oddelki nikoli s strojnicami ne napadajo nevtralnih ladij. Samo z zraka jih malo bombardirajo, pa še takrat naroca/o poveljniki vojakom, naj daio leta'cem z japonsk.mi zastavami miroljubna znamenja.
GOSTITELJ AGE KHANA
V Dar es Salaamu v vzhodni Afriki je bil obsojen na sedem let robije 22-letni indijski trgovec Ismail Husein ali Hasmani. obtožen ponarejanja listin in poneverbe v 30 prmerih, izmed katerih mu je bi o dokazanih 25. v skupnem znesku 200.000 funtov š>erlingov ali v našem denarju okrog 40 milijonov dinarjev... Isma'1 Husein je porabil denar za kraljevski sprejem in bivanje indijskega mogotca, utelešenega boga Age Kahna. ko se je le-tč letos v januarju mudil v vzhodni Afriki. Ismail Husein je bil postal pred 40 leti očetov naslednik v velikem trg^vkem podjetju. (»Slovenski narod«. 23. XII) Bednemu Isma^lu Huseinu je pa* že uso-
ne na svetu. Za*efn!ca te rodb-ne je b:la boginja so,nca... Ta negov položaj med nebom in zemljo mikada oddaljuje od tega n zkotnega sveta in njegovih prebiva'cev... Češ:enje. k1 ga uživa japontki vladar med svoj m hudsivom. tvori podlago za japonsko socialno živi >enie ... I\liub svo jemu odporu do politike cesar veliko dela. (»Slovenski dom«. 30 XII.)
Vse je na Jap-onskem kakor pti nas. vse sc da razumeti po naše. Komur je boginja solnca prabab ca — kaj bo njemu politika! Le zakaj je člankar zapisal ttkti »kljub«? Piav pri nas je namreč pogo>tokiat tako,
da se zatekajo v politiko tisti, ki jim nt
kdo ve kaj do dela
KRIMINAL NA DEBELO
Sovilj je soudeležbo pn umoru dolgo tajil, nazadnje pa je do podrobnosti izpovedal. kako je zločin izvršil. S sinom pokojnega Lukiča sta si razdelila delež. Vsak je šel v eno sobo. Sovilj pripoveduje, da je začel s sekiro tolči po žrtvah m je divje udarjal toliko časa, dokler se ni prepričal, da ni v žrtvi nobenega znaka življenja več. Take r\'erine so tudi med razbojniki nevsakdanje. (»Slovenski dom«. 31. XII )
— kra —
Dva g?£5ia v dssmrliao ječ}
Nenavadna povišanje kazni pri kasacljskem sodišču
Subotica, 2. januarja-Nenavadno pozornost v pravniških krogih je zbudfa naslednja zadeva: Aleksander Takač, delavec iz Subotice, je doslej bil že dvakrat obsojen zaiadi zločinov zoper življenje in telo. Pred letom dni, ko je prišel spet iz zapora, je 24. januarja ob kavarni »Malo jagnje« v Subotici udaril z britvijo v želodec nekega Jovana Miloševa čeprav mu ta ni dal nobenega povoda za napad. Takač je pač kuhal jezo zoper njega in sklenil, da ga spravi s sveta. Nadalje je namerava! z britvijo usmrtiti še Aleksandra Popoviča, katerega je tudi ranil po prsih, vendar rane niso bile smrto-
ščin in ker je Takač izvršil zločin zgolj iz hudobije.
Druga zadeva je naslednja: Rada Grčki, 52 letni kmetovalec v Beodru, je pred leti ubil svojega brata. Obsojen je bil na 10 let ječe. Lani 29. junija so ga pogojno izpustili. Komaj se je ta dan pojavil v hiši Milu-tina Brusina v Aleksandrovu, že je spet zagrešil nov zločin. Začel se je kregati z Milutinovo ženo Kosano, s katero je svoj-čas živel v divjem zakonu. Silil je. da zapusti moža in pojde spet z njim. Ker se je Kosana branila, jo je z nožem udaril v lice. nato pa jo je smrtonosno zadel v trebuh. Ko""ia je kma'ti nato izdihnila v bol-
no-ne 10. septembra ie nato p^'šel Al^k- i n^šnici Okro"no sod;šče v Petroveradu ie
sander Takač pred okrožno sod'šče v Subotici ter je bil obsojen na 12 let ječe in na pet let izgube častnih državljanskih pravic. Toda kasacijsko sodišče je zdaj povišal kazen od 12 let kar na dosmrtno ie-čo, ker ni bilo dovolj olajševalnih okoli-
Rado Grčke?a obsodbo 27. aveusta na dosmrtno ipčo. Kasacijsko sodišče je zdaj sodbo potrdilo.
Lep čar: Zgodbe brez groze
j,, prva avto«
Pzesi 110 leti se je pojavil »cestni parnik"
© 3
Če N človek, ki je 40 le4 preživel na kakem samotnem otoku, z,Iaj!e na man vrnil v Evropo, h; pač težko v kakem modernem Roib-Rorce,u poznal potomca smešno nerodnega »hiakerja brez konj«, ki so ga v njetio-vi ;>iladosti imenovali avtomobil. Dejansko iir.aia ta dva tipa avtomobilov skupno samo ime. Vsaka na'man.;ša malenkost v moloriu. v ogiodju in karoseriji se je iz-prenie.nila.
Med tem ko eo s? svo;e dni v posebnih zaščitil h naočnikih, ženske vse zamotane v pajoc-lan. podili skozi oblake prahu Ln vsak trenutek prit'skali na hupo, katere gla-s se ie kar izgubil mei oglušujočim ropotom motoria. danes avtomobil neslišno drči na svojih elastičnih oseh. motor je mehko poicžen med gumijaste bloke, z naj-manišim prititkom noge je moči aparat na mah ustaviti, pa naj vozi v na. hitrejšem tempu. Prvi moleli a vtem obda so Lili napravljeni po vzorcu navadnih kočij, odtod tudi nšihovo ime. Ja«=no je. da so njihovi na ažirji. zlasti pa še šoferji, ki so takrat kakor fijakerji eedeli na odprtih kozlih, v deževju in vihar u uživali vso tiste pri jetnosti slabega vremena, ki po jih deležna vozila z vprego. Danes vreme ne iera sko aj nobene vlose več. motor deluje tako v tron-ski vročini kakor v polarnem mrazu, in če imaš dovoli denarja, si v avtomobilu lahko omisliš radio.
O, ti nekdanji predpisi!
Bilo pa je tudi še vsepoUio drugih nevšečnosti. o kalerih danes be. emo kakor o uneš-nih anekdotah. Tako je n. pr. sveti Birokracij sal v prvih letih avtomobilizma pred novim pojavom popolnoma brez iu.»T>;. Že nešlelo avtomobilov je švigalo po Evropi, policija pa še zmerom ni vedela, kako bi na novo uredila cestni promst, ki je t&krai doživljal pravcato revolucijo. Topoglavo si je pomagala z že zdavnaj zastarelimi predp si in vse do leta 1900 ni bilo nikjer avTDiio-bilskega voznega recla. V Pragi ie avtopro-met n. pr. spadal ped določbe »Proglasa št. 77. c- kr namestnika za Češko z dne 31. oktobra 1885., tičočega se prometa s cestnimi parniki«. ro katerem se je treba * voženj skozi obljudene kraj? po možnosti izogibati. Ce pa to nikakor ni mogoče, je tre)-a vožnje skupaj z navedbo časa predhodno javiti županstvu dotičnega kraja«. Dalje ie ta uredba določala, da mora »cestni parn'k« obstati 1C0 m pred vsakim vp~ežnim vozilom. ustaviti s.roj in počakati, dokler vod-lo spe>t ne izgine izpred oči. Končno c. kr. n?me=tnik prepušča krajevnem oblastvo.n, naj odločijo. če ne bi bilo morda umestno, da hodijo na cestah z mnogimi ovinki 100 m pred avtomobili posebno čuvaji z rdečo zastavico, ki naj opozarjajo avtomobiliste na preteče nevarnosti. Med leni ko dane? najhitrejši rekordni tekač ne bi bil v stanu izvesti te naloge, se takrat »možu z va-no?t-no zastavico« niti n.i bilo treba po?ebio na-pemati. Naivečia hitrost prvih avtomobilov ie bila 15 do '.-0 km na uro — seveda samo na ravni cesti in ob najj,goJnejšeni vetru. Senzacija ie'a ISU7- je bila vožnja takratie-ga avtomobila »Tatra« iz ne-seldorfskih tovarn na Dunaj, kamor je prispel v dveh dneh nepretrgane vožnje, pozdravljen od začudene množice; povprečna hit:ost je znašala 15 km.
Tud.i « ooikusnimi vožnjami ni bilo nič bol'e. Praški rev;zor parnih kotlov, ki je moral po službeni dolžno ti nadzirati šoferske izrite. ie moral najnre; poklicati v Prago neke°a mladega trgovca z avtomobili, ki je privlekel s seboj franco=ki avtomobil in ga na njem uč/1 voziti. Potem je mora! ubogi revizor službeno preizkusiti svojega
lastnega učitelja, nakar mu je šele lahko dal šofersko dovoljenje. Takrat je zagledal luč sveta tudi prvi avtomobilčki vozni red, po katerem je moral imeti avtomobil posebno »reverzirno naipravo« in »hupo«, pri prvih vožnjah skozi obl.udene kra,e pa njegova hitrost ni smela posegati povprečiue-ga konjskega dira.
Prva dva razfcojpika v avtu
Če je imela prometna policija najprej opraviti samo s šoferji, so kmalu stale pred njo nove naloge, ki so jih ji postavljali motorizirani zločinci, za katere se je tedaj začela zlata doba. Prvi nastop >avtogangster-jev« iniiaiuio v letu 1907 na Francoskem in časopisi so o tej senzaciji poročali tole: »Francija, dežela avtomobilov je tudi prva v avtomobilskem roparstvu. Gre za dva brata Arleuilles, stara 19 in 21 let. V balonj-ekem gozdu sta prežala na neke<ga šoferja, ga onesvestila in mu ukradla ajvlo, katene-ga lastnik je bil neki v Parizu se mudeči Amerikanec. Izginila sta z avtom, ni ju bilo mogoče dohiteti... S polno hitrostjo sla vozila proti Tounsu in 9'oioma zaustavljala vwakega pešca in vaai voz. t-»r oropala vse ljudi. Ko sta prispela v Tours, sta imela naropanih že 7500 frankov. V Toursu sta zapeljala k nekemu trgovcu in kupila šest veder petroleja veliiko množino konzerv in drugih življenjskih potrebščin. Ne da bi kaj plačala, sta skočila v avlo in v najvičjf nagl/ici odpeljala. Trgovec, ki ju ie hotel ustavili, se je obesil na vozilo, toda že po 200 metrih so ga zapustile moči in je obležal na cesti. Med nadaljnjo vočnjo sta zločinca ustavila kočijo grofa P., ki je ravno vozil e svoiega gradu na postajo. Grofov o prtljago, med katero je bila tudi torba t dragocenim družinskem nakitom, sta naložila na avtomobil in odvihrala. Kazen pa ju ie doletela že naslednje jutro v podobi drevesa. ki ga v jutrnji megli nista mogla razločiti. Zaletela sta se vanj in voz se je popolnoma razbil. Oba l.rata sta zbežala, vendar ra eo j j pozneje prijeli«.
Pred vojno so se zločrnci kaa radi posluževali z^lo priljubljenega, toda grozovitega načina: preko ceste so napeljavah žice, ki je avtomob i listom gladko odrezala glave, tako da so moi iici potem avto z lahkoto izročali. V vo.rii ie potem avtomobil v obliki oklopno^a tvia služil kot »legalno« rao rilno orodje s s;vojo novejšo zvrstjo tanko;n.

Po mučnem trpljenju nas je na Novega teta dan za vedno zapustila naša skrbna mati, stara mati ln tašča, gospa
Terezija Kumar
vdova po vlakovodji v pokoja
Pogreb pokojne bo danes v ponedeljek, dne 3. januarja 1938 ob 4. uri popoldne Iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 1. januarja 1938.
Žalujoči KUMABJEVI
Bandažista
in ortopedista,
da sama namenila, da bo njegov poslednji iščem za takoj. — delež krim;nal. Kaj naj bi bilo drugega pre- Ponudbe s zahtevkom ostalo 22-letnemu fantu, ki je že pred 40 le- plače t, peztal očetov naslednik?
NEKROLOG
V petek pred svetim dnem je nje duša v rano jutro pohitela nasproti Njemu, ki mu je vse živlienje zvesto, vedelo služila kakor komaj kdo. Sv Štefana dan smo jo pokopali na Ljubi ianokem po,!u nr Sv. Križu. Pri četrti postaji na pokopal šču šolskih sester ie nieno izmučeno telo našlo svoi dom Tam bo njeno, do operaciji strahotno razdejano uho zasl'šalo angelske trobente. (»Slovenec«. 30 XII.)
MI K A DO IN POLITIKA
Hirohitn Te'kr-kn Tenno, 124 |pnon.«';f cesar, je dedič najstarejše vladarske rodbi-
ni koliko časa je delal v tej stroki je poslati L. Pisker, Zagreb — šenoina ulica 10.
f
Zapustila nas je nenadoma najboljša žena, mati, sestra, svakinja, teta
ANA KASTELIC ro). VIDIC
SOPROGA BRIVSKEGA MOJSTRA
Pogreb nepozabne rajnke bo v torek, 4. t. m. ob 14. uri izpred hiše žalosti, Pražakova 3, k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. januarja 1938.
IVAN, soprog; IVAN ln JOSIP, sinova; IVANKA, svakinja; Peter, svak
in ostalo sorodstvo.

U^ituie Davonn Kavljea. — Lzdaia za konaorcii »Jutra« Adoli Kibnikar. —
Za Narodno tiskamo d d Uot tiskarnaria Pran Jeran. — Za inseratnl dal Ja odgovoren AJoja Novak, — Val v LjubljanL