Poštnina plačana v g^te^dni. Štev. 3. V Ljubljani, dne 4. februarja 1930. X. leto. Telefon štev. 3040. UOJfll IMJflUD GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI List izhaja T. in T5 v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno 2Din.Rokopisisene vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040. Odločbo o draginjskih dokladah rodbinskim članom trojnih intraiidov. Člen 1. Vojni invalidi !., li.. III., IV., V. in Vi. skupine dobivajo dravinjsko doklado za vsakega rodbinskega člana. Za rodbinske člane se smatrajo: zakonita žena (pri muslimanih ena) zakonski otroci, nezakonski priznani otroci in otroci, posvojeni po zakoniti poti do začetka vojne. • Člen. 2. Doklada za vsakega člana znaša: a) pri redovih, kaplarjih in podčastnikih: k skupine 3 Din na dan, ().. 111. in IV. skupine L50 Din na dan, V. in V?, skupine 0.80 Din na dan; b) pri nižjih častnikih kapelnikih in vojaških duhovnikih: 1. skupine d.50 Din na elan., VI. in IV. skupine 3.50 Din na dan V. in VI. skupine 2.50 Din na dan. c) pri višjih častnikih, kapelnikih in vojaških duhovnikih; !. skupine 5 Din na dan, II. MI. in i V. skupine 4 Din na dan, V. VI. skupine 3 Din na dan. Kn mesec sc računi s tridesetimi dnevi. Člen 3. Ko se odreja doklada rodbinskim članom vojaških invalidov, se jemlje v poštev samo dejanski odstotek onesposobljenosti za prido-bitno delo, priznan z izvršno sodno odločbo. če se zviša stopnja invalidnosti po § 9. invalidskega zakona za 10 %, ne daje to prašiče do doklade višje skupine. Člen 4- Rođbuia vojnega invalida f. skupine, sprejetega v invalidski dom ali v bolnico za dušev- i ne bolezni, prejema poleg dveh tretjin njegove invalidnine po § 7. invalidskega zakona še popolni znesek, doklad za rodbinske člane, če ima pravico do tega. Člen 5. Če se vdova padlega, umrlega ali pogrešanega bolnika ali umrlega vojnega invalida L !L UL, IV., V. in VI. skupine zopet omoži z vojnim invalidom katere izmed omenjenih skupin, prejerha vojni invalid ob pogojih te odločbe doklado za ženo, najsi je prejela ta prej doto po s 45. invalidskega zakona ali odkupnino invalidske podpore po § 87. tega zakona. Člen 6. Pravice do te doklade nimajo: !.) Vojni invalidi, dokler so v aktivni, državni ali v samoupravni službi; 2) vojni invalidi, ki prejemajo pokojnino iz državne ali samoupravne blagajne; 3. ) vojni invalidi, ki so zaposleni kot delavci. dninarji, dnevničarji ali podobni uslužbenci pri državnih ali samoupravnih oblastvih, podjetjih ali ustanovah, dokler se tako zaposlujejo; in 4. ) vojni invalidi, ki niso po §§ 98. in 99. invalidskega zakona siromašnega stanja ter nimajo pravice niti do invalidnine. odločni, se izplačujejo te doklade iz partije za izplačevanje redne invalidnine in doklad.'partija 52., pozicija L, proračuna raziiodkov za leto 1929530. Člen 14. 'le doklade začno teči od dne 1. januarja 1930.; izplačujejo pa se samo onim vojnim invalidom, ki se jim prizna pravica do invalidni-no *-L'vršno odločbo pri, lojnega sodišča po §§ 106. in 107, invalidskega zakona. člen 15. Vse odločbe, vsa pojasnila in navodila, kar ■ 'dno in brezplačno vzdrževanje; ! č'5T'-ba za pravilno uporabljanje te odločbe, 6.) če vstopi otrok v službo kot učenec ali ; w£l^e za ^Hani.e, p° potrebi v sporaz- ; timu z mmisttom za socialno politiko in narod-; no zdravje. I Is pisarne oddelka -’•) če ima otrok lastno premično ali nepre- i s eno imovino, katere mesečni dohodek znaša preko 300 Din; " 8.) če prejema otrok kot dohodek od nesa- ; p.oštaluega dela na mesec preko 300 Din; •h) če ima otro}: od imovine pod točko 3.) i in od dela pod točko 4.1 tega člena dohodek, • : znaša na mesec preko 300 Din; 5.) če sc odda otrok; v javen, civilni, voja- ] čkl dobrodelni ali vzgojni zavod, kjer dobiva ! Člen 7. Rodbinska doklada za ženo ne pristoji: 1. ) če je žena aktivna ali samoupravna uslužbenka: 2. ) čc prejema žena osebno pokojnino iz državne ali samoupravne blagajne; 3. ) če ima žena od premične ali nepremične imovine dohodek, ki znaša na mesec skupno preko 300 Din; 4. ) čc ima žena od samostalnoga ali nesa-mostalnega dela dohodek, ki znaša na mesec skupno preko 300 Din; *5.) če ima žena od imovine pod točko 3.) in od dela pod točko 4.) tega člena dohodek, ki znaša na mesec skupno preko 300 Din; in 6.) če je žena ločena, ne glede na to; ali se je uvedla pravda za razvezo zakona ali ne. Člen 8. Rodbinska doklada za otroke ne pristoji: 1.) če se otrok omoži, odnosno oženi; vajenec ter mu daje delodajalec popolno in : brezplačno vzdrževanje; 7.) čc ima otrok šolsko ali znanstveno šti-; pendijn. užitek iz kakšnega fonda, pomoč ali podporo v. mesečnem znesku preko 300 Din; c. S če je invalidovega otroka posvojil kdo ; drug; 9.) če je dovršil otrok 16. leto starosti. Če nadaljuje otrok šolanje v srednji aii vi-: sr državni šoli, traja pravica do doklade za ; tega otroka do konca šolanja, najdalje pa do dovršenega 23. leta starosti. Za nadaljevanje šo-? lanja se ne smatra posečanje tečajev aii ve-l černih šol. Člen 9. i Pravico do te doklade izgube začasno: 1 ) vojni invalidi v času ko prestajajo ka-; zen. če so obsojeni po prvem odstavku § 43. invalidskega zakona in 2.) vojni invalidi v času. za katerega iz-: gubi po drugem odstavku § 43. invalidskega zakona pravico do prejemanja invalidnine. Člen 10. Za vselej izgube pravico do te doklade: ]•) vojni invalidi, ki izgube za vselej pra-I vico do invalidnine po § 42. invalidskega za-! kona: Osebe, ki dobe po drugem odstavku § 42. tega zakona iznova pravico do državne zaščite in pomoči, dobe obenem pravico do te doklade, čc izpolnjujejo še nadalje pogoje tega zakona in pogoje te odločbe: 2. ) vojni invalidi, ki izgube za vselej pravico do invalidnine po drugem odstavku § 43. invalidskega zakona; 3. ) vojni invalidi za onega rodbinskega člana, ki se obsodi po § 42. ali po prvem ali drugem odstavku § 43. invalidskega zakona. Člen 11. Doklade po tej odločbi se izplačujejo z invalidnino vred mesečno vnaprej in pri isti blagajni. Izpremembe, ki se pojavijo med mesecem, j se ne jemljejo v poštev, ampak odločilno je stanje na prvi dan vsakega meseca. Če začne teči invalidnina, prisojena po §§ 38., 39. in 73. do 77. invalidskega zakona, na drug dan v mesecu, začno teči pripadajoče doklade na ta dan. Člen 12. Vojni invalidi morajo izpolniti dne 1- januarja in dne l. julija vsako leto pri blagajni, kjer dobivajo invalidske prejemke, posebne prijave, j ki jih predpiše minister za finance, da se ugotovi ali izpolnjujejo vse pogoje za prejemanje teh doklad. Te prijave overavljajo po vsebini oni opštinski sudovi (občinska oblastva), v katerih okolišu ima vojni invalid stalno bivališče. Vsako izpremembo, ki vpliva na prejemanje teh dodatkov, mora predložitelj prijave takoj naznaniti blagajni z novo prijavo. O vsaki izpremembi, ki ima za posledico popolno ali delno ustavitev ali izgubo vseh doklad, mora obvestiti pristojni opštinski sud (občinsko oblastvo) po § 61. invalidskega zakona blagajno, pri kateri dobiva vojni invalid te doklade. Če se ne izvrši ta predpis, ima to za posledico kazen po odredbah § 26. invalidskega zakona. Člen 13. Dokler se ne odredi s proračunom posebna j partija za izplačevanje rodbinskih doklad po tej ! TS državno računovodstvo in proračun. Pojasnila k pravilniku o draginjskih dokladah. *zšel je že tudi pravilnik o draginjskih dokladah rodbinskim članom invalidov, ki ga v današnji številki našega lista v celoti objavljamo. S tem je rešeno vprašanje, koliko bo kdo dobival na svojih mesečnih prejemkih. Ker si nekateri iz stilizacije težko tolma-; čijo hočemo najvažnejše pojasniti. Draginjske doklade ali dodatki pripadajo : že od 1. januarja 1930 naprej in bodo izplačane, ko posamezniki dobe v roke pravomočne rešitve o priznanju po novem invalidskem za-: konu. \ Naši tovariši in tovarišice mislijo, da so z 1 doticnimi potrdili, ki so jim jih izdala okrajna ; sodišča po prijavi, že dobili rešitve o novih , prevedbah. To pa ni tako. Najprej bodo dobili i od divizijskega sodišča sklepe, potem pa še od i višjega invalidskega sodišča v Beogradu. Ta-! krat bodo šele popolnoma pravomočno priznani J in bodo dobili nove prejemke, vse dotlej pa bodo prejemali še vedno stare prejemke. To naj si vsak zapomni, da ne bo po nepotrebnem nadlegoval in pisaril kako to, da še ne dobiva prejemkov! Za nazaj do 1. januarja 1930 bo takrat vsa vsa razlika nakazana. Draginjske doklade pripadajo invalidom od !. do VI. skupine (100% z dodatkom do 60%). Invalidi nižje vrste ne dobivajo dodatkov tudi 50%, ki so jih po starem prejemali, jih ne dobe več. Ker so dodatki določeni za družinske člane, se ravnajo po njihovem številu. Jasno je, da samci ne dobivajo ničesar. Draginjske doklade se računajo dnevno in se izplačujejo mesečno za naprej. Vsak mesec pa se računi s 30 dnevi. Dnevno pripada za vsakega družinskega člana invalidom 100% z dodatkom po 3 Din, invalidom od 100 do 80% po 1 Din 50 p in 70 ter 60% invalidom po 80 p. Poglejmo torej malo mesečne prejemke. 1. ) Invalidi s 100% in z dodatkom imajo po zakonu o izpremembah in dopolnitvah še specijalni dodatek za postrežbo (700 Din mesečno). Mesečno dobiva tak invalid, ako ima samo ženo, 1490 Din, z 1 otrokom 1580 Din. z 2 otrokoma 1670 Din, s 3 otroci 1760 Din itd. Za vsakega družinskega člana se računa mesečno po 90 Din. 2. ) Invalid s 100% dobiva mesečno, ako irna samo ženo. po 445 Din, z 1 otrokom 490 dinarjev, z 2 otrokoma 355 Din, s 3 otroci 400 dinarjev itd. 3. ) Invalid z 90% dobiva messečno, ako ima samo ženo, 305 Din, z 1 otrokom 350 Din, z 2 otrokoma 395 Din, s 3 otroci 440 Din itd. 4. ) Invalid z 80% dobiva mesečno, ako ima samo ženo, po 265 Din, z 1 otrokom 310 Din, z 2 otrokoma 355 Din, s 3 otroci 400 D itd. Pri invalidih pod 2.), 3.) in 4.) to je od 100 do 80%, znaša mesečno dodatek za vsakega rodbinskega člana po 45 Din. 5. ) Invalid s 70% dobiva mesečno, ako ima samo ženo, 204 Din, z 1 otrokom 228 Din, z 2 otrokoma 222 Din, s 3 otroci 246 Din itd. 6. ) Invalid s 60% dobiva mesečno, ako ima samo ženo, 174 Din, z 1 otrokom 198 Din, z 2 otrokoma 222 Din, s 3 otroci 246 Din itd. Pod 5.) in 6.) navedeni invalidi, to je 70 in 60/O, imajo mesečno za vsakega družinskega člana po 24 Din. Častniki imajo seveda višje doklade, kar se vidi iz teksta odločbe in jih tukaj ne bomo navajali, ker si jih lahko sami preračunajo. Prinašamo le nekak pregled za one tovariše, ki si težko, ali si ne znajo sami izračunati. Vojne vdove nimajo nikakih doklad za družinske člane, ker njihova pokojnina je že po zakonu odmerjena po razmerju števila otrok. Draginjskih doklad ne prejemajo invalidi j v državni in samoupravni službi, dnevničarji, j bodisi po pisarnah ali pa kot delavci po tovarnah, železnici itd. Tako n. pr. je smatrati za samoupravnega uslužbenca ljubljanskega mestnega delavca, ali občinskega slugo na deželi. Oni uslužbenci invalidi, ki niso v aktivni državni službi (pragmatično nastavljeni) dobe seveda na ta način invalidnino brez doklad, ravnotako vsi samoupravni definitivni uslužbenci polovico invalidnine brez doklad. Važno je tudi, da ženi ali otroku ne pristoja dodatek, ako ima dohodke od sarnostalnega ali nesamostalnoga dela preko 300 Din mesečno. Ako ima žena posestvo, ki donaša me- j sečno vsaj 300 Din vrednosti, ali ako ima na t primer trafiko ali prodajalno s tolikimi dohod- ; ki, ali pa hodi na pr. v službo in vsaj toliko na | mesec zasluži, potem invalid za njo ne dobiva i ničesar. Ravnotako je treba smatrati glede ' Proteze m orfopediranje. Invalidi vedno vlagajo prošnje za različne ortopedične pripomočke, toda le s kratkimi vlogami. Tudi za to je treba dokazati kdo je upravičen in kdo ne? Treba je priložiti izj tono vrtanje stroja, je začutila, s srepim pogledom, še neboleče, naglo, neizogibno bližajoče se vrtanje, * dokler ni bolečina nenadoma prevrtala poslednjo oviro in zasršela — kot vrtalni stroj v dlan — v srce še napol speče vojne vdove. Hipno in z vso močjo svojega bistva je poskušala nastaviti proti bolečini pojme ,sveta stvar, oltar, polje časti, junaška smrt’ in jo omotiti ž njimi. Pa ji zdaj ni več uspelo, napolniti te pojme z vero vanje, z lažnivim občutkom, s kakršnokoli pomembnostjo kot doslej. Stisnjena v razdobje nekaj trenotkov, je po- , stala bolečina nenadoma tako nečloveško grozna, ' da bi morala vdova s silnim notranjim skokom planiti iz svojega življenja laži, nemislečnosti in sebičnosti — v višje človečanstvo, sicer bi bila v hipu ob pamet in zavest. Imela je hudo strašen občutek, da njenemu bistvu primanjkuje moči za ta skok. Sedeč v postelji je z obema rokama objela svoj vrat, da bi zadavila krik blaznosti, ki je grgral iz njenega grla. Planila je s postelje, oblekla krilo. In drvela napol oblečena po cestah. Skušala se je domisliti človeka, ki ga je bil ubil enak duševni udarec in ki bi lahko razumel njen položaj, ki meji že na blaznost. In ga ni našla v svojem svetu. Vsi so se tolažili sami in hoteli tolažiti njo z oltarjem domovine, s poljem časti. Nenadoma je planil iz njenih obupnih besed natakar med podboje električne: ,Vstanite! Protestirajte! Vsi! ... Mislite mar, da so vaši sinovi, vaši možje spoznali pravi vzrok, ki jih je pripravil do tega, da so pobijali ljudi, predno so jih drugi ubili?. .. Nikar se ne veselite tega, da so voli in ! teleta bolj človeški od ljudi, da iib pobijajo bolj | človeški kot vaše može in sinove.’ V njej se je mračno budil protest. Proti večeru je v prodajalni naletela na mlado delavčevo vdovo, ki stanuje na vogalu in ki ji je mož umrl v lazaretu. V nekaj mesecih je postala starka; njene oči, krvave in pol manjše od joka, niso bile več podobne človeškim očem, marveč strašnim ranam, ki so se zagrizle globoko v kotanjice. Njenega moža so ubili. Njen svet so ubili. Njo so ubili. Ni več živela. Vdana v svojo smrtonosno usodo, skrušena in izrabljena je slonela ob pultu. In ko je trgovec glasno prebral dnevno poročilo »Naši neustrašeni junaki so branili z občudovanja vredno hrabrostjo ... vsako ped zemlje,« je zaprosila s tankim glasom, naj ji vendar te tri zavitke zavije v enega, tako da bo laže nosila. »Ped zemlje! Ped!« je zakričala vojna vdova. Gnev in gnus sta jo potegnila v privid: zagledala je ped zemlje in na njej ogro/nno piramido sto-tisoč razmesarjenih zmagovalcev in premagancev. Stari trgovec se je prestrašil, ko je s svojim Prijav za nove draginjske doklade še ni treba vlagati, dokler ne bodo dospele gori omenjene rešitve. Ko pa bodo drug za drugim invalidi začeli prejemati te rešitve, naj takoj nato vlagajo prijave za draginjske doklade. Že danes hočemo pojasniti kako bodo morale izgledati te prijave, ki jih bo treba vlagati vedno ob novem letu in i. julija vsakega leta. PRIJAVA za sprejemanje draginjskih doklad po odločbi DR. br. 22! 500 29 za družinske člane vojnih invalidov. 1. Ime in priimek prosilca: 2. Število izvršljive rešitve, po kateri je priznana invalidnina in po kateri skupini? 3. Potrdilo o letnem neposrednem davku (brez dopolnilnega davka) z ozirom na §§ 98 in 99. inval. zakona. 4. Ali se nahaja invalid v državni ali samoupravni službi ali v pokoju, ali je v kakem službenem odnošaju z državnimi ali samoupravnimi oblastmi, podjetji in ustanovami? 5. Imena žene in otrok, za katere zahteva doklade z označbo dnevov, mesecev in let rojstva otrok ter ako so zakonski, ali nezakonski ali prisvojeni in kdaj ter s katero sodno odločbo? 6. Ali imajo žena ali otroci kakšne dohodke, na kaki podlagi z označbo zneska za vsakega posebej. Pri otrocih se vpoštevajo in računajo vsake vrste pomoči t. j. ustanove, pomoč in vzdrževanje itd. 7. Dokaz, da obiskuje deca od 16. do 23. leta starosti redno šolo. Podpis invalida: stopnja....... Podpisani občinski urad potrjuje, da so navodila vojnega invalida ............... ki je tukajšnji občan v prednji prijavi točna in resnična. Pečat in podpis občinskega funkcijo-narja. K temu potrdilu moramo pripomniti, da se vsaka netočnost ali overovljenje lažnjivih podatkov strogo kaznuje. S tem smo podali zaenkrat vsa navodila tičoča se prejemanja novih draginjskih doklad. Pričakujemo samo, da bi invalidska sodišča čimpreje izvršila nove rešitve, da bodo invalidi posebno oni višjih kategorij, katerim se prejemki povišajo, zamogli iste prejemati. Za vse podrobnosti, posebno pa vlaganje prijav, naj skrbe naše organizacije, da bodo članom napravile vloge. Kakšno mnenje ima naš invalid z dežele? Tovariš iz Št. Jurja ob juž. žel. nam piše s prošnjo, da naj objavimo v našem glasilu sledeče: Tudi v sedanjem stanju je invalidska masa rodoljubnim, odobravanja željnim pogledom zagledal pred seboj divji ženski obraz, spačen od razpaljenega morilstva. Nagonsko je zbežal v besede: »Junaške smrti umirajo, na polju časti.« »Da, polje časti! Moža ste mi ubili. Moj mož je mrtev. Mrtev!« »Toda, gospa! Kaj pa domovina? Njo vendar moramo braniti. Naši najsvetejši zakladi so v nevarnosti.« V vdovinih možganih so se križale raztrgane misli: ,Zakladi, sveti . . . tepež za zaklade je v nevarnosti, domovina . ... borzna igra z domovino.’ Vrgla je napolnjeno papirno vrečico nazaj. »A kaj! Najsvetejši zakladi! Moj mož mi je bil najsvetejši zaklad. Živel je, oči je imel, razumete — oči! Imel je roke, ki me je lahko objel ž njimi, imel je . . . imel, imel, imel — mož mi je bil. Da, le zijajte vame. Mi je prav vseeno. Kaj pa so prav za prav ti najsvetejši zakladi? Kje pa so? Jaz jih nimam. Ne svetih ne drugih nimam! Sveti! Sama laž in sleparstvo! Sleparstvo! Ah ... vi psi!« »Slišite, gospa! Ne spravljajte sebe v nesrečo, zapro vas. Verujte mi, da vas zapro, če boste tako govorili o . . . naših najsvetejših zakladih.« »Mene, zapro?« Trgovec je neposredno občutil moč vojne vdove ter poravnal ravno ležečo beležnico. Stara bolečina je drugi vojni vdovi dvignila obrvi, da je bilo čelo le še troje debelih prečnih gub. Iz njenih ran sta potekli dve solzi, zdrseli naglo v upadla lica, v odprta usta. Ali bi lahko dobila še nekaj sladne kave? Njena počasna roka je položila novec na pult. »Zapro? Bomo že videli, ali me zapro.« »Draga gospa, tu ne smete tako govoriti, tu pri meni. .. Potolažite se, potolažite. Tu vse nič ne pomaga. Mnogim se godi tako kot vam. Da, milijonom se godi tako.« »Pa zbogom, če nimate sladne kave,« je rekla druga vojna vdova. Solze so ji polzele po vajenih zarezah in se zibale na bradi. Stisnila je zavoj v konkavne prsi ter počasi odšla. »Kaj mi mar druge. Pa če se godi desetim milijonom tako. To mi ne vrne moža.« Bolečina docela razbita. Nekatere smatram za popolnoma uničene. Ne mislim tisti, ki so zbos tatvine izgubili invalidnino, ampak one, ki odpadejo vsled bolezni ter one, ki radi davčne odmere izgubijo vso invalidnino. Na primer vzemimo invalida brgz roke ali noge, pa ima kakih 10 do 15 oralov zemlje! Njegova delanezmožnost je ; skoro popolna, povrhu pa je še zadolžen. Ali ni to velik siromak? Imamo kmete s 60 orali zemlje. pa jim gre slabo. Po kmetih je najmanj bogatije. Neki invalid mi je rekel, da ne bi dal roke za cel srez. Nesiromašni invalid, ki pa je i dejansko siromašen, ne dobi niti 100 Din na j mesec, pa je brez roke. Tudi državni uslužbe- j nec nima toliko sredstev, da ne bi smel imeti vsaj 1200 Din letne odškodnine. Zato je moje naziranje, da bi moral neko temeljno odškodnino vsak dobiti, brez ozira na siromašnost. Kvečjemu res pravi bogataši ne bodo na to reflektirali. Saj smo invalidi zadosti pretrpeli in še vedno trpimo. — V. B.. invalid brez roke v imenu vseh invalidov. Maše gibanje. Žel •eniške legitimacije. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru poziva vse one člane invalide, kateri so predložili železniške legitimacije v svrho prolongiranja za leto 1930, da iste čimprej dvignejo v invalidski pisarni (Rotovški trg) med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedeljo od 9. do 11. ure. Ostali člani vojni invalidi, kateri pa želijo nove železniške legitimacije naj predložijo pred-pk-sno sliko v velikosti 6X9 zadnji poštni odrezek, kot dokaz, da so zaščiteni po invalidskem zakonu in Din 10.— za legitimacijo. Mariborsko članstvo. Krajevni odbor Udruženja vojni invalidov poživlja vse svoje člane invalide izpod 30 % delanezmožnosti, da čimprej poravnajo članarino in list Vojni invalid za 1. 1930 v znesku Din 24.—, ker v nasprotnem slučaju bi bil primoran s 1. 3. 1930 list ustaviti. Tudi ostalim članom, kateri so dobili potom invalidskih sodišč odluke po sedanjem novem invalidskem zakonu, naj skrbijo za čimprejšnjo poravnavo članarine in lista. Končno prosimo tudi vse one člane, kateri še dolgujejo za list 1929, da čimprej poravnajo zaostali dolg. Posebna važnost se nolaga vsem onim, kateri so dobili odluke, da naj ne zapuščajo organizacije, zlasti našega glasila ne, ker je ravno vsem tem prizadetim naš list najvažnejšega pomena, ker jim nudi razne nasvete, pouke in informacije. Zato apeliramo na vse člane vojne invalide in vdove, čeprav niso od Krajevnega odbora mariborskega in tudi ostale Krajevne odbore Slovenije, naj vplivajo in skrbijo, da člani redno plačujejo članarino in naše glasilo »Vojni invalid«, ki nam je v sedanjem položaju (o priliki občnih zborov) narainost velikega pomena. Ne smemo pustiti, kakor nam Oblastni odbor in upravništvo grozi, da namerava že prihodnjo številko ustaviti, ker baje nima članstvo je ždela in poskakovala v njenem utripajočem obrazu. »Moj mož je ubit, mrtev, preč, nikdar več se ne vrne, nikdar več. Razumete: nikdar več!« »Je že res, le zakaj pripovedujete meni vse to? Sem mar jaz zakrivil vojno? Zakaj pripovedujete meni vse to?« »Zakaj?« je silno začudena vprašala. »Zakaj govorite vi meni o svojih najsvetejših zakladih? Vi . . . stojite tu in prodajate svojo robo.« »Mi zmagamo,« je dejal mož preprosto. »Po- ! tem bo vojne konec.« Kakor bi ji bil zasadil razbeljen železen drog kot podolžno os v telo, skozi lobanjo noter in pri trebuhu ven, se je naglo kot blisk zavrtela okrog sebe. Pognala jo je neizmerna bolečina, ki ji je hotela raznesti srce s predstavo: vojne je konec, vsi ljudje se na moč vesele. .., moj mož pa je mrtev, ne vrne se. Nikdar več se ne vrne! »In kaj bo potlej z menoj? A? Vi! A, kaj bo potlej z s menoj? A! A!« »Povejte no, ali sem jaz kriv? Saj govorite, : kakor da bi jaz ... Kaj morem jaz za to.« Blisk spregledanja jo je svetlo razsvetlil, spoznala je: »Da, ti si kriv, ti, ti... vi psi! Vi vsi ste tega krivi. Vsi!« Tedaj ni mogel trgovec drugega: dvignil je ramena, kakor kadar ni maral dati kakega blaga po ceni. ; In ko je bila ze planila iz trgovine na živo cesto, je še govoril: »Stavim, da vas zapro, zapro vas kot nič ... Še svojo denarnico je pozabila. Zdi se, da je res popolnoma znorela . . . Želite? Odjemalka je želela petrolej, postavila je posodo na pult. »No, to ti je ženska,« je začel in razložil odjemalki vso stvar. ». .. Kaj pravite k temu?« »Prav ima,« je rekla nejevoljno. »Kaj pa imamo od tega, če zavzamejo deželo. Nič nimamo od tega.« »Je tudi vaš mož v vojni?« »Mrtev je že, če bi radi vedeli.« (Nadaljeranje.) interesa in čuta ali skrbi za redno plačevanje j našega glasila pri svojih krajevnih odborih, am- j pak nasprotno mi se hočemo potruditi, skrbeti in pomagati materijelno in financijelno za ne-obhodno potrebno redno izhajanje lista. •Povdariti in priznati moramo, ako smo brez lista je isto, kakor puška brez streljiva. — Za Krajevni odbor : Pravdič Martin s. r. Občni zbor Krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov, v Mariboru se vrši v nedeljo dne 16. marca 1930 ob 9. uri dopoldne v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. z običajnim dnevnim redom. Dostop k temu občnemu zboru imajo vsi j redni člani in članice, ki so plačali članarino za leto 1929. Zato se naprošajo vsi oni člani, kateri še niso poravnali članarine za leto 1929, da zadevo čimprej urede, in sicer tudi za leto 1930. Članarina za celo leto znaša Din 24.— ter je s tem zneskom tudi že list »Vojni invalid« plačan. Ker dobivajo vsi naši redni člani naše glasilo »Vojni invalid«, se vsled tega ne bo vsa- : kega s posebnim vabilom vabilo na občni zbor, i kakor smo poprejšnja leta prakticirali, temveč i naj služi vsem ta objava kot vabilo. Udeležba ; je važna, ker se bo na tem občnem zboru poro- : i čalo in referiralo o priznanju ali nepriznanju in- j validnine po sedanjem novem invalidskem za- j konti, kakor tudi o drugih stvarnih zadevah in < vprašanjih. Zato pridite vsi na ta občni zbor, brez posebnih vabil. Ptuj. Naznanja se vsem članom in člani- ; I cam, da nas je 25. januarja t. 1. po dolgotrajni s 1 bolezni, zadobljeni v svetovni vojni v 35- letu : svoje starosti zapustil tov. Stajnko Tomaž iz i Zg. Pleterja št. 83, občina in pošta Sv. Lovrenc ; na Drav. polju. — Tov. Stajnko je bil več let ; član Krajevnih odborov v Ormožu, v Cvetkov- j cih in nazadnje v Ptuju. Bil je zelo navdušen za j inv. udruženje. Marsikaterega novega člana je privedel k organizaciji, sodeloval je, če mu je bila dana prilika, pri dobrodelnih prireditvah in če je bila sila, mu je pomagala tudi njegova žena. — Z njegovo smrtjo je izgubil tuk. K. O. : dobrega prijatelja in zvestega agitatorja, zato nam ostane v trajnem spominu ter želimo, da bi mu bila zemljica lahka, ženi, otrokom in ostalim sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje. Odbor. Ptuj. Poročamo dodatno k svojeipii, poročilu z dne 8. januarja t. 1. še sledeče: Ob za-I ključku celoletnega obračuna se je ugotovilo, da je odbor obdaril 25 oseb z izrednimi podporami, torej 3 več, kakor je bilo prvotno po-ročano; ti trije so: Regina Marija, prej naša, | sedaj članica K. O. v Mariboru, ki biva v Po- i brežju. Gozdna ulica 71 pri Mariboru in Švartz | Avgust iz Drstelja 35, prvotno član K. O. Celje, j i nato tuk- K. O., 2 leti pa član O. O. v Kruševcu, ; ker je moral vsled prijave po novem priti iz j Kruševca v Ptuj in je tako porabil ves denar, ; torej po Din 50. Tretji pa je Napast Josip iz Bohove, član K. O. v Mariboru, kot potujoči član Invalidskega Udruženja. Din 30. — Po tej ugotovitvi je odbor izdal na izrednih podporah 3.160 Din. Od O. O. je prejel v ta namen Din 1.960, Din 1.200 pa je izdano iz tukajšnje blagajne. — Stajnko Tomaž iz Zg. Pleterja 83 je tudi dobil 250 Din izredne podpore, kar pa ni zaračunjeno v blagajniški knjigi, temveč že pri lanski tomboli, za katero sta on in njegova žena nabirala prostovoljne prispevke in dobitke ter prodajala tablice. Ako torej prištejemo ta izdatek k gornjemu, je odbor izdal v minulem letu skupaj 3.410 Din. — Končno se poroča in opozarja vse člane in članice, da se bo X. redni občni zbor tukajšnjega K. O. vršil v nedeljo 16. februarja t. 1. ob 9. uri predpoldne v gostilni »Pri pošti«. Ako občni zbor ne bo ob 9. uri sklepčen, se bo vršil isti pol ure pozneje v istem lokalu in z istim dnevnim redom. Ne pozabite na to in pridite 16. februarja t. 1. vsi. Ako le kdo radi slabega vremena ne bi mogel priti, je opra- | vičeno. Odbor, j Krajevni odbor udruž. voj. invalidorv v | Moravčah priredi svoj redni občni zbor na dan j 16. februarja t. 1. ob 11. uri zjutraj v dvorani »Ljudskega doma«. — Vabi vse člane iz bližnje in daljne okolice, da se občnega zbora gotovo udeleže, zato smo si zbrali tudi tako uro, da ne bo mogel nikdo reči, da je prezgodaj ali prekasno. Opozarja se nadalje vse člane in članice, da prineso s seboj članske knjižice, da poravnajo zaostalo članarino. Prosi se tudi, da bi vsak član in članica poravnal dolg za list »Vojni Invalid«, ker vsak lahko ve, da list ne more izhajati, ako se ne plača: saj je malenkost 2 Din na mesec, skopaj za list-in članarino. Nadalje se vabi vse tiste, ki so reducirani, da se udeleže občnega zbora. Pride delegat od oblastnega odbora. — Torej nasvidenje 16. februarja. — K obilni udeležbi vabi odbor. Šoštanj. Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Šoštanju naznanja, da se vrši redni letni občni zbor dne 2. marca 1930 dopoldne ob 10. uri v gostilni »pri Ježovhiku« v Šoštanju. Vabijo se vsi člani in članice, da se v polnem številu občnega zbora udeleže. — Obenem se poživljajo vsi naročniki lista »Vojni invalid«, da takoj poravnajo naročnino vsaj za prvo četrtletje 1930. Nadalje se opozarjajo oni člani, ki posedujejo legitimacije za trikratno polovično vožnjo, da naj iste ne pošiljajo posamezno finančni direkciji, ampak večje število skupaj, zato naj vsak legitimacijo odda krajevnemu odboru, da se bodo skupno odposlale v obnovitev za leto 1930. Tržič. Za božičnico so darovali: Predilnica 300 Din, »Peko« 100 Din, baron Born 100 Din in Zaplotnik Franc, Retnje, 30 Din. Vsem prav iskrena hvala! Krajevni odbor je razdelil za Božič 27 članom znesek I960 Din in sicer od 25 do 150 Din. Pri tem se je oziralo predvsem na siromašnost članov in članic in starost istih po včlanjenju ter družinske razmere in bolezen pri onih, ki so dobili po 150 Din. — Na Golniku je umrl član Škrjanc Josip na Brezjah pa Švab Matevž. Oba sta podlegla zavratni tuberkulozi, ki sta si jo nakopala v vojni. Škrjanc je bil baš mesec dni preje kot invalid reduciran, ker ni bil v vojni ranjen. Zapustil je vdovo z več nepreskrbljenimi otroci, ki je istotako in ob isti priliki bila reducirana, ker njen prvi mož tudi ni bil ranien. — NadM:~ ip beležiti smrt članice Meglič Marije iz Loma, tako, da smo v dobi 2 mesecev izgubili kar tri člane. Vsem ski mir in pokoj. — Pri gledaliških predstavah dne 17. novembra t. 1. v Križah in Tržiču, je bilo Din 808’50 čistega dobička. — Krajevni odbor je odjavil vse one člane, ki so bili sedaj reducirani. Kakor čujemo, jim je uprava list »Vojni Invalid« ustavila. Če hoče kdo izmed teh imeti še nadalje list, nai se javi pri krajevnem odboru zaradi pojasnila. Mi bi vsem tem priporočali, da obdrže še nadalje ta časopis, ker prinaša važne nasvete, ki bodo gotovo zanimali vsakega, zlasti pa reducirance, ki dobe končno rešitev šele čez čas od novega invalidskega sodišča v Ljubljani in torej še niso definitvno reducirani. Krajevni odbor končno opozarja vse svoje člane in članice, da takoj poravnajo članarino za nazaj, oni pa, ki so to že storili, pa vsaj za 3 mesece naprej. V ta namen se dobijo čekovne položnice pri tovarišu Markiču, trafikantu v Tržiču, katerih se poslužite in del te položnice, ki jo dobite na pošti nazaj, skrbno shranite, da se pozneje na podlagi tega dokaza nalepijo markice v članske knjižice. — Dne 23. februarja bo naš občni zbor. nakar že danes opozarjamo. — Zima je letos pri nas zelo prizanesljiva napram lanski in tako je vsem ustreženo, ki težko kupijo kurivo. I^.e smučarji in sankači se pritožujejo, ker vsled nizkega snega ne morejo uživati sladkosti zimskega sporta. Kadar pa je pri nas večji sneg, takrat vse mrgoli po cestah in travnikih in vse je zadovoljno, staro in mlado, ko se vse sanka, smuča ali drsa. Krajevni odbor v Krškem je izvršil svoj občni zbor dne 5. I. t. 1. Točno ob 10. uri je pozdravil tov. Žabkar precej navzočih članov in članic in otvoril občni zbor. Spomnil se je med letom umrlih tov. Aumana in Kerina, katerih spomin so navzoči počastili. Predsednik poroča, da je po novi rešitvi zelo mnogo vojnih žrtev vsled davka zgubilo invalidnino, drugi pa celo nimajo nobene zaščite več. Odvisno je v bodoče vse od tega, kako se bo tolmačil zakon, posebno davčni cenzus. Udruženje se za to zanima in je storilo vse potrebno. Upamo, da se bo še mnogo popravilo. Med letom je moral tajnik tov. Kolešnik iz službenih ozirov odložiti funkcijo in od 1. IV. 1929. je vodil vse posle sam tov. Žabkar. Organizacija ima 176 članov in članic, predvidoma pa bo 80 reduciranih. Vseh donisov je bilo 213 brez prijav, ki jih je bilo okoli 200. S tem je organizacija storila zelo veliko delo. Blagajniško stanje je precej povoljno, ker je članstvo po večini plačalo članarino in organizacija se je prizadevala s tombolo, ki je znatno ojačala dohodke. Po razrešitvi je bil zopet izvoljen izpopolnjeni odbor in sicer tov. Žabkar, Sodec, Halm, Vegelj Toplišek, Lekše, namestniki Godler in vdovi Krašovec ter Božič. Nadzorni odbor: Pungerčar, Ivanjšek, Umek, namestnika vdova Butkovič in Mejak Anton. V debati so bila še razna vprašanja o nakazovanju invalidnin, prevedbah, odkupninah itd. OBČNI ZBORI SE VRŠE: Dne 9. februarja t. 1. V Ribnici na Dolenjskem in sicer ob 10. uri pri tov. Škrabcu na Hrovači. V Ljutomeru ob 9. uri v gostilni Štibler. V Metliki ob 9. uri v osnovni šoli. Dne 16. februarja t. 1. V Ptuju ob 10. uri v gostilni poleg pošte, V Moravčah ob 11. uri v Katol. domu. V Zagorju ob 2. popoldne v gostilni Kovač v Toplicah. V Slovenski Bistrici ob 10. uri v kinodvorani g. Avguština. V Žužemberku ob 13. uri v gostilni Mlakar. Dne 23. februarja t. 1. V Kranju ob 9. uri pri Jahaču. V Tržiču v Gasilskem domu ob 11. uri. V Polzeli ob 10. uri pri Cizeju. Dne 16. marca bo občni zbor v Mariboru ob 9. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. Opozarjamo krajevne organizacije, da je izključeno poslati delegate, posebno ako je toliko občnih zborov na en dan. Po dve organizaciji ležeči v bližini bi se lahko domenili, da bi imeli občne zbore isti dan ena dopoldne, druga popoldne in se ozirali na zveze. Tako bi en delegat lahko opravil po dva občna zbora. Na primer Šoštanj — Polzela. Ptuj — Ormož. Guštanj, Slovenjgradec itd. Kjer le morejo pa naj odbori izvrše občne zbore sami brez delegatov, ker se s tem prištedi stroške. Prošnje za zdravljenje. Kadar vlagajo naši člani prošnje za zdravljenje na Golniku ali pa spomladi za toplice, naj pazijo na to, da je treba napraviti naslov vedno na Kr. bansko upravo, dravske banovine v Ljubljani in ne na ministrstvo socialne politike in narodn. zdravja v Beogradu. Take prošnje rešuje banska uprava. Seveda se pri isti tudi vlagajo potom našega udruženja. Ljudska samopomoč sprejema člane za podporo po smrti. Prijavilo se je že tudi dosti invalidov in vdov. Pojasnila daje in sprejema prijave poverjenik Stanko Tomc, tajnik Oblastnega odbora UVI v Ljubljani. Priložiti je vedno znamko za odgovor. Radi članskih knjižic pojasnjujemo še enkrat, da sc nc morejo izgotoviti toliko časa, dokler ne izidejo nova pravila našega udruženja, ki se v načrtu že pripravljajo. Tovariši in tovarišice, ki imajo naročene nove članske knjižice, naj toliko časa potrpe. Novi život, list za brezalkoholno kulturo. Izšla je januarska številka tega lista, katerega izdajajo prof. dr. Mašek in tov. v Zagrebu- Urejuje ga dr. Vuk Vrhovec. Posvečen je 10-letne-mu jubileju ameriške prohibicije, katera je bila 16. januarja 1920. uvedena. Uvodni članek ima obči pregled o značaju te ameriške prohibicije, potem sledi članek «Na razpotju dveh civilizacij« od dr. E. Cherringtona, glavnega tajnika svetovne protialkoholne lige. dalje izjave Henry Forda o prohibiciji; to so razprave, kako misli neki trezni Amerikanec o rešenju brezalkoholnega vprašanja, 1. Marinčič razklada glavne misli iz knjige Irving Fischer, glasoviti vseučiliščni profesor v New liavenu »Prohibition toits worst«, končno pa vsestranske beležke o pokretu v Jugoslaviji in Ameriki ter o gospodarskih vprašanjih. Fist izhaja mesečno na 16 straneh. Predplačilo za 6 številk 10 Din. Naročuje se na naslov »Administracija Novi život«, Zagreb, Opatička ul. br. 3. Razne novice in beležk- STATISTIKA PRIMORSKEGA FAŠIZMA. Te dni je sprejel državni vodja Mussolini tajnike fašistične stranke vseh treh Benečij. kakor se zdaj imenujejo: Evganeje (videmska), tridentinske in julijske. Državni vodja jim je dal navodila za njihovo nadaljnje delovanje. (Pri tej priliki objavlja »Foglio d’ ordini« sledečo statistiko (kar se tiče slovanske Benečije): Prebivalstva: Reka (prefektura) 307.000, Gorica 228.643, Pida 297.816, Trst 338.659, Zader 20.141, vsega 992.659. Občin: Reka 15, Gorica 42, Pula 40, Trst 30, Zader 2, vseh 129. Fašijev (društev): Reka 9, Gorica 36, Pula 62, Trst 38 Zader 4, vseh 149. Vpisanih v stranko: Reka 1708, Gorica 3400, Pida 6900, Trst 9504, Zader 1577, vseh 23-089. Dopolavoro (prosvetna organizacija fašijev): Reka 6900, Gorica 1211, Pida 5565, Trst 16.151, Zader 1880, vseh 31.707. Iz teh številk je razvidno, da je število oseb, vpi-sanili v fašistovsko stranko kljub vsemu uradnemu pritisku uprav minimalno: od skoro enega milijona prebivalstva samo nekaj nad 20.000! V tem številu je pa komaj 50 odstotkov zavednih fašistov brez oportunističnih namenov. Še celo šolska fašistična organizacija, v katero se otroci naravnost silijo, šteje primeroma malo: baiilla v vseh prefekturah Jul. Benečije 32.588 otrok, avangar-gardisti 10.935, Giovane Italiane 4193 (to so večje šoli že odrasle deklice), Piccole Italiane pa 13.671. V tridentinski Benečiji je število v stranki organiziranih še manjše. Vsega prebivalstva je 708.000, fašistov 10.547, v mladinskih organizacijah je vpisanih povprečno vzeto okoli 7000. Iz teh številk jasno izhaja, da groš prebivalstva fašizem popolnoma bojkotira. Madžarom se odpirajo oči- Debreczinski škof dr. Balthazar, ki se je dalje časa mudil v Londonu in Parizu, je po povratku na Madžarsko izjavil, da je prišel v inozemstvu do prepričanja, da se v inozemskih oficijelnili političnih krogih sploh ne menijo za Madžarsko, ako pa se že bavijo z njenimi zadevami, se to vsekakor ne godi v prijateljskem smislu. Dokler ne bo politična ureditev na Madžarskem taka, je izjavil, da bo vzbujala pri zapadnih državah simpatije, se v inozemstvu ne bodo bavili z madžarskimi zadevami v prijateljskem duhu. Usoda nemških kolonistov v Rusiji. Med nemškimi kolonisti, ki so se hoteli vrniti v Nemčijo, pa od sovjetskih oblastev v koncentracijskem taborišču v Kazanu niso dobili dovoljenja, se je pojavila nevarna nalezljiva bolezen, ki jo je deloma povzročila strašna zima s 35 stopinj mraza in slaba hrana. V koncentracijskem taborišču v Kazanu je zadnja dva dni umrlo 600 oseb v starosti od enega do 12 let. Prošnja, ki jo je več kot 1000 očetov nemških rodbin poslalo na. Društvo narodov, je bila zaplenjena po GPU in vsi podpisniki aretirani ter s stražo odvedeni v Arh-angeljsk, odkoder jih pošljejo na otok Solovjevsk. Zarota proti mehiškemu predsedniku. iz Newyorka poročajo, da je šef policije v Mexiki potrdil, da je policijska oblast odkrila zaroto proti nedavno izvoljenemu predsedniku mehiške republike Or-tizu Rubin. Zarotniki so hoteli pognati v zrak vsa večja poslopja glavnih državnih oblastev. Policija je prijela 32 oseb. Sodijo, da je te zarotnike vodil bivši protikandidat Ortiza, Vaseo Gonsalez. Zarotniki so se hoteli polastiti državne oblasti. Novi minister. Z ukazom z dne 23- januarja je kralj imenoval na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Živkoviča, za ministra javnih del F. J. Trifunoviča, načelnika tehničnega oddelka banske uprave. Novo državno tiskarno bankovcev in vrednotnic so ta mesec otvorili v Beogradu. Doslej se je tiskal naš denar v inozemstvu, največ na Francoskem, poslej se bo to vršilo v domačem zavodu, ki je moderno opremljen z najmodernejšimi francoskimi stroji. Zavod tvori strogo izolirano kolonijo zase, na 5280 kvadratnih nietroh in je v njem zaposlenih 500 osem, ki morajo vse stanovati v zavodu. NOV SOVJETSKI KOLEDAR. Mesec bo imel 6 tednov po 5 dni. — Sobota in nedelja odpadeta. Kakor poročajo iz Moskve, je vladna komisija, ki je razpravljala o reformi koledarja v sovjetski Rusiji, sprejela načelno naslednji načrt: Štetje novega časa se prične s 7. oktobrom 1917, z dnem izbruha revolucije, ki bo prvi dan v letu. Leto se razdeli na 12 mesecev, vsak mesec pa na šest tednov po 5 dni. Določenih je pet revolucijonarnih praznikov, ki se razvrste v praznike A in B, kakor hitro pridejo na isti mesec. Rcvolucijonarni prazniki se bodo praznovali: Ljeninov dan 22. januarja, dva dneva inter-nacijonale 1. maja A in 1. maja B, dva dneva proletarske revolucije 7. novembra A in 7. novembra B. Dosedanja imena mesecev bodo ostala, tako tudi imena dne-vov do petka, dočim bosta sobota in nedelja odpadli. Padec španskega diktatorja. Primo de Riverä je odstopil. Bila je izdana nota, ki navaja, da je ministrski svet uvaževal osebne in zdravstvene razloge ministrskega predsednika in da je ves kabinet takoj vložil nepreklicno demisijo. Vest se je takoj razširila po vsem mestu in je bila sprejeta z navdušenjem. Kralj jc poveril sestavo nove vlade šefu svoje vojaške pisarne, generalu Berengueriju. Novi mandatar je izrazit nasprotnik Primo de Rivere in je bil pred leti minister. Kralju je zvesto udan. Iz tega je sklepati, da je kralj naposled jasno uvidel veliko nevarnost za monarhijo. Raznoterosti STRAHOTE BODOČE VOJNE- Najmodernejša morilna orožja. — Nove vrste smodnik. Ogromni topovi in tanki. — Smrtonosni plini. — Strašne bombe. — Vojne v strelskih jarkih ne bo. William G. Shcpherd, znani ameriški vojni poročevalec, se je podal na pot, da bi zvedel, kakšna bo vojna v bodočnosti. Najprej je šel v trdnjavo Sandy Hook- Ko je sta! tam poleg poveljujočega častnika na zaokroženi 10 m debeli cementni plošči, je šel njegov pogled preko Atlantskega oceana. Ravno za njim, pogreznjen v tla, se je nahajal ogromen 30 cm top. Znan je ta tip. Dvigne sc veličastno na jeklenih nogah, bruhne ogromen oblak črnega dima in zopet izgine v svoje skrivališče. Stroški: 120.000 dolarjev. Častnik jc She-pherdu navedel nekaj številk in končal: »Odgovor nam pove, kako daleč pod horizontom je naš cilj.« — »Pod horizontom?« — »Gotovo! Naši novi topovi neso tako daleč, da moramo streljati čez zemeljsko krivino.« — »Ali pa je ta krivina tako velika, da se lahko vojna ladja za njo skrije?« — »Gotovo, zakaj naši topovi vržejo 1000 kg težko kroglo .j() km daleč, in Cilj v daljavi 40km leži. i27 m ped horizontom. Najvišja točka vojne ladje je 40 m nad vodno gladino. Če sta dve vojni ladji druga od druge oddaljeni 22 km, ne moreta videti niti jamborov, in vendar se lahko v boju na to razdaljo druga drugo zadeneta na ta način, da streljata čez zemeljsko krivino. To je vzrok, zakaj so pri mornarici, letala neobhodno potrebna-« — Častnik je pokazal poročevalcu tudi top, ki strelja na daljavo 40 km. To je najnovejši tip- 2 njim se lahko strelja tudi skoro navpično. --- Sheplierd je šel nato v vojno ministrstvo, da bi tam zvedel, kaj je novega od 1. 1918- Smodnik, ki učinkuje tudi, če je zmočen, je nadomesti! star smodnik. Generalmajor Williams mu je navedel nekatera moderna orožja: »0.8 do 40 cm topovi: municija s kroglami in vžigalniki, ki so tako občutljivi, da pri najmanjšem stiku z blagom vodljivega zrakoplova eksplodirajo, ali pa tako prirejeni, da eksplodirajo šele, ko so že prodrli močan oklep vojne ladje. Smodnik, ki v topu eksplodira, ne da bi se na koncu cevi zabliskalo: bombe, težke do 2000 kg, ki so tako prirejene, da eksplodirajo, če se dotaknejo vode, zemlje, hiš ali ladij, kakor pač posamezen slučaj zahteva. Plini, ki na človeka učinkujejo, da kiha, joka ali se smeje, ali ga pokrijejo z me-hurčastimi izpuščaji ali celo umore: tanki, ki ne potrebujejo nobenih potov, vale se kar čez drevesa, nekateri lehko celo plavajo; in končno letala s svojimi čudovitimi možnostmi« Namesto navadne puške bo imel vsak vojak v bodoči vojni strojno puško, s katero bo lahko oddal 100 strelov v minuti. Zelo težko nalogo bodo pa imeli letalci Spremljevalec pilota nastavi merilo razdalje na letalo, ki se bliža. Dokler vidi skoz svoj aparat sovražno letalo, lahko baterija štirih topov, ki se električno namerijo na cilj, v minuti odda 72 eksplozivnih izstrelkov v območje letala, in sicer v višino, katere doslej še nobeno letalo ni doseglo. Posebne priprave omogočajo sigurno obstreljevanje tudi pomoči. Izpopolnjeni tank s svojo veliko hitrostjo, silo in vztrajnostjo opravi isto delo kakor 80 tankov v svetovni vojni. V starih tankih ni bilo mogoče dobro meriti, ker se je orožje pravtako gugalo kakor tank sani.. Moderni topovi v tankih so pa na vzmeteh. V bodoči vojni bodo uporabljali na tisoče tankov, v vsakem po dva moža s strojnimi puškami, Ti tanki bodo polagali tudi telefonske žice. enako kakor ladja polaga kabel]- Znano je, da po načrtih vojnega ministrstva Združenih držav in 27 drugih narodov znaten del moštva ne bo ob strani tankov prodiral v bitko, marveč ga bodo na oklopnih vozovih prepeljali ea fronto. Armada za množico jeklenih tankov, ki se iz lastne moči na kolesili pomikajo naprej, je nekaj novega na svetu, in vendar je to v načrtu vseh držav. Na Angleškem so dvema konjeniškima polkoma odvzeli krasne konje in jih nadomestili z. oklopnim! vozovi in tanki. Francozi imajo 600 tonske tanke, Rusi pa ccio 800 tonske. Neizogibna posledica teh načrtov je, da bv izgi nila vojna v strelskih jarkih. Če bodo tanki prišli nad vojake, bodo ti hitro izginili. Noben vojak ne bo hotel ostati v strelskih jarkih, ko bodo pridrvele krogle, bom be in strupene pline bruhajoči velikani. Tanki pa ne bodo vedno z lahkoto prišli naprej. Dandanes izdelujejo letalske bombe, ki so v stanu na površini mnogih kvadratnih kilometrov zelo hitro izkopati tako globoke jame, da tudi najbolj uren in gibčen tank ne bo mogel čez. Najmanjša teh bomb tehta 60 kg. napravi pa jamo, ki je 2 m globoka in 7 m široka. Največja bomba pa izkoplje toliko zemlje, da jo niore 25 mož z najmodernejšimi parnimi lopatami in sedmimi tovornimi vozovi obvladati šele v štirih dneh. Nihče ne more danes niti približno opisati, kakšen bo hrušč, trušč, dim, splošen šunder in zmešnjava na tleh in v zraku'v bitki bodoče vojne. Smešnice. Osel rešitelj. Nekemu kraljeviču v daljni deželi je bilo prerokovano, da mu bo v bodočnosti kedaj slavec rešil življenje. Kraljeviču se je slavec radi tega tako priljubil, da ga je dal naslikati na svoj grb. Državne zastave so morale nositi slavčevo podobo, še litri in kozarci v gostilnah so morali nositi slavčevo sliko. Prigddilo se je pa, da je šel kraljevič na lov, se izgubil in padel v globoko jamo, iz katere se ni mogel rešiti. Iskali so ga daleč naokrog, a nihče ga ni mogel najti. Slavec je res prišel vsak večer in prepeval nad jamo, a reši! ga ni. — Čez nekaj dni pa zariga nad jamo osel in kraljeviču pade v glavo, da morajo biti tam, kjer je osel, tudi ljudje, ter se oglasi. Ljudje ga sicer potegnejo iz jame, pravi njegov rešitelj pa je bil pravzaprav le osel. Kraljevič da nato zbrisati povsod vse slavčeve podobe in na njihovo mesto veli naslikati osla. Po vsej državi so brisali, radirali in znova slikali. V znak posebnega odlikovanja je kraljevič imenoval osla tudi za ministra brez portfelja. Pravijo, da se je ta navada ohranila še do dandanes. Jezikoslovec. Prvošolec (očetu): »Povej mi, papa, kaj je matrona?« Oče: »Matrona je stara, spoštljiva gospa kakor naša stara mama.« Prvošolec: »Kajne, potem pa je stari oče — patrona!« Dobro ga je pogodil. Oče: »Jaz nisem nikoli lagal, ko sem bil še majhen.« Miiko: »Kdaj si pa potem začel, papa?« Pasji pregovor. Oče pelje svojega sina v Ljubljano v šolo. Spotoma mu daje različne nauke, kako se mora vesti v mestu. Naj uboga svojo gospodinjo in svoje profesorje. Nazadnje, ko sta bila že na Dolenjski cesti, pravi oče: »Še to ti moram povedati. Psi, ki lajajo, ne grizejo.« Komaj je oče to izpregovoril, prilajata iz neke veže dva zelo velika psa. Oče si ne pomišlja dolgo in zbeži v nasprotno vežo, sin pa za njim. Ko se je lajanje poleglo, stopita oče in sin zopet na cesto. Sin: »Oče, zakaj pa ste zbežali, saj ste vendar rekli, da psi, ki lajajo, ne grizejo?« Oče: »Janez, rekel sem, seveda; toda to je le pregovor in kaj jaz vem, če psi tudi poznajo pregovore!« Hudo zdravilo. Zdravnik: »Kako pa se počuti danes Vaš mož? Zena: »Gre že na bolje, gospod doktor.« Zdravnik: »Pijavke so mu pomagale, kajne?« Žena: »Oh, gospod doktor, ta je bila pa huda. Prvo jc s težavo pogoltnil živo, drugih pet sem mu pa morala ocvreti.« Najrajši oboje. Stric: »Ker si bil tako priden, Tonček, ti bom pa nekaj dal. (Mu podaja srebrn goldinar in bankovec.) Kaj imaš rajši, goldinar ali papir?« Tonček: V ta papir zavit goldinar.« * Neka tvrdka je v izložbenem oknu razstavila tale napis: »Nc hodite drugam, da bi vas goljufali, pridite k nam « lzd-ja Udruženje vojnih Invalidov. Odgovorni urednik; Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenija* v Ljubljani. -Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.