URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 9	Ljubljana, sobota 30. aprila 1977
406.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe
1.	točke tretjega odstavka 349. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 5. 4. 1977
odločilo:
Odpravi se določba 1. točke tretjega odstavka 349. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74 in 27/76).
Obrazložitev:
Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ureja v tretjem odstavku 349. člena način določanja pokojninske osnove osebam, ki po 1. 1. 1966 niso imele vsaj enega leta zavarovanja, iz katerega se vzame osebni dohodek za izračun pokojninske osnove po določbah 10. in 77. člena zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72, 18/76 in 58/76). V 1. točki tretjega odstavka 349. člena je določeno, da se osebi, ki je bila zaposlena pri organizaciji, vzame kot pokojninska osnova osebni dohodek, ki je s splošnim družbenim dogovorom določen kot kalkula-tivni osebni dohodek za skupino delavcev, v katero spada.
Ustavno sodišče je začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedene določbe statuta skupnosti na pobudo upokojenca, ki mu je skupnost priznala od
1.	11. 1975 dalje pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine po konvenciji o socialnem zavarovanju, sklenjeni med Jugoslavijo in Švico. Pobudnik je bil po
1.	1. 1966 zavarovan v Švici, zato je skupnost uporabila navedeno določbo statuta in vzela kot pokojninsko osnovo kalkulativni osebni dohodek 2.500 din, ki je bil s splošnima družbenima dogovoroma o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z zakonom (Uradni list SRS, št. 29/71, 47/72 in 27/73) določen za skupino delavcev z visoko izobrazbo.
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se zagotavljajo na podlagi rezultatov minulega dela ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti (63. in 205. člen ustave SR Slovenije).
Po 3. členu zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvirajo te pravice iz delovnega prispevka, ki ga je zavarovanec ustvaril s skupnim tekočim in minulim delom, in se določajo na njegovi podlagi. Delovni prispevek, ustvarjen z minulim delom, ima poseben vpliv med drugim na način izračunavanja pokojninske osnove. Pri
Cena 16 dinarjev	Leto XXXIV
izračunavanju pokojninske osnove še po 11. členu tega zakona upoštevajo načela družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, s katerimi se usmerja delitev dohodka in osebnih dohodkov.
Določba 1. točke 349. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, po kateri se uporabljajo kot pokojninske osnove zneski kalkulativnih osebnih dohodkov iz splošnih družbenih dogovorov o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z zakonom, ni v skladu s 63. in 205. členom ustave SR Slovenije in je v nasprotju s 3. členom zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ti zneski kalkulativnih osebnih dohodkov niso izraz rezultatov minulega dela oziroma delovnega prispevka, ki ga je zavarovanec ustvaril s svojim skupnim živim ih minulim delom. 2e po samem besedilu omenjenih družbenih dogovorov kalkulativni osebni dohodki ne pomenijo osebnih dohodkov, marveč predstavljajo predvsem obračunske elemente za izračun spodnje ravni sredstev za osebne dohodke. Iz tega razloga je ta določba statuta tudi v nasprotju z 11. členom navedenega zveznega zakona, saj ne upošteva načel družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, s katerimi se usmerja delitev dohodka in osebnih dohodkov. Razen tega so ti kalkulativni osebni dohodki sploh nehali veljati z uveljavitvijo samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, sklenjenih na podlagi zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26/73).
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije ob upoštevanju vseh okoliščin iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče je odločilo na seji po drugi alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo tQ odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip GIo-bevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 56/76-13
Ljubljana, dne 5. aprila 1977.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
467.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine mesta Ljubljane o splošnih pogojih za dobavo toplotne energije iz vročevodnega omrežja na seji dne o. 4. 1977
odločilo:
Odpravi se odlok Skupščine mesta Ljubljane o splošnih pogojih za dobavo toplotne energije iz vročevodnega omrežja (Uradni list SRS, št. 20/76).
Obrazložitev:
Ustavno sodišče je sprejelo pobudo občana in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti zgoraj navedenega odloka. Skupščina mesta Ljubljane je odlok sprejela dne 29. 7. 1976, veljati pa je začel 18. 8. 1976.
Po 51. in 66. členu ustave SR Slovenije se skupni in splošni interesi delovnih ljudi in občanov ter drugih uporabnikov komunalnih storitev — med njimi tudi pogoji in način opravljanja komunalnih dejavnosti ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti — urejajo s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Skupščine družbenopolitičnih skupnosti urejajo po 51. členu ustave ta vprašanja le na podlagi in v okviru zakonskega pooblastila, če to zahteva poseben družbeni interes. Zakon-- o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), ki velja od 2ii. 10. 1973, ne pooblašča skupščin družbenopolitičnih skupnosti, da lahko s svojim odlokom urejajo splošne pogoje poslovanja komunalnih organizacij. Ti pogoji spadajo med zadeve skupnega odločanja, o katerih odločajo po 2., 4., 5. in 8. členu zakona v skladu s 66. in 144. členom ustave delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij v organih upravljanja komunalnih organizacij, v samoupravnih komunalnih interesnih skupnostih ter v organih občinske oziroma mestne skupščine. Obseg in način tega odločanja se v skladu s 5. členom zakona določita v družbenem dogovoru med krajevnimi skupnostmi, skupščino družbenopolitične skupnosti in organizacijami združenega dela, ki so uporabniki komunalnih storitev. S posebnim samoupravnim sporazumom med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev pa se po 16. členu zakona določi število delegatov uporabnikov in način njihovega delegiranja v ustrezne organe upravljanja posamezne komunalne delovne organizacije.
Iz povedanega izhaja, da je Skupščina mesta Ljubljane z izdajo obravnavanega odloka presegla svoje ustavno in zakonsko določene pristojnosti, s čimer so bile kršene samoupravne pravice, ki na področju urejanja zadev skupnega odločanja pripadajo uporabnikom komunalnih storitev in delavcem komunalne delovne organizacije. Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave in ob uporabi 23. ter 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo y sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sod-
niki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 38/76-20
Ljubljana, dne 5. aprila 1977.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
468.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti m zakonitosti samoupravnega splošnega akta temeljne organizacije združenega dela hotel »Slavlja« v Mariboru, delovne organizacije Emona Ljubljana na seji dne 5. 4. 1977
odločilo:
Ugotovi se, da samoupravni splošni akt o sistemizaciji delovnih mest in razvrstitvi v obračunske razrede, ki ga je dne 23. 7. 1976 s sklepom potrdil delavski svet temeljne organizacije Združenega dela hotel »Slavija« v Mariboru, delovne organizacije Emona Ljubljana, ni bil v skladu z ustavo in je bil v nasprotju z zakonom.
Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave SR Slovenije.
Obrazložitev:
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru je s predlogom po 6. točki drugega odstavka 411. člena ustave SR Slovenije začel postopek zn oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega samoupravnega splošnega akta. Po mnenju predlagatelja samoupravni splošni akt ni v skladu z ustavo in je v nasprotju z zveznim zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
S samoupravnim splošnim aktom o sistemizaciji delovnih mest in razvrstitvi v obračunske razrede delavcev TOZD hotel »Slavlja« v Mariboru so bile prevzete določbe tabele II (kategorizacije tipičnih delovnih mest) skupnega samoupravnega sporazuma organizacije združenega dela Emone o ureditvi vprašanj skupnega pomena iz medsebojnih razmerij v združenem delu organizacije združenega dela Emona, katere temeljna organizacija je hotel »Slavija« v Mariboru in uporabljene kot splošni akt temeljne organizacije pri razporejanju delavcev v obračunske razrede.
Delavci TOZD hotel »Slavlja« Maribor so na zboru dne 22. 2. 1977 sprejeli novo sistemizacijo delovnih mest, ki velja od 1. 1. 1977 in tako obravnavani samoupravni splošni akt ne velja več.
S samoupravnim splošnim aktom o sistemizaciji delovnih mest in razvrstitvi v obračunske razrede TOZD hotel »Slavija« v Mariboru, ki ga je s sklepom z dne 23. 7. 1976 potrdil delavski svet, pa so bile kršene
določbe 16. in 23. člena ustave SR Slovenije ter določbe 1., 4. in 5. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73). Po teh določbah pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, med njimi tudi pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati za določena dela oziroma naloge, ki se opravljajo v TOZD glede na njeno dejavnost in naravo, tehnologijo in druge delovne pogoje, urejajo Tn uresničujejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim sporazumom. Urejanje teh vprašanj po delavskem svetu je v neskladju z že navedenimi ustavnimi in zakonskimi določbami, prav tako pa tudi v neskladju z določbami zakona o združenem delu (člen 13 in 179). Zato je ustavno sodišče na podlagi druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/ 76) odločilo na seji, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-bevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 116/76-7
Ljubljana, dne 5. aprila 1977.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
469.
Na podlagi 15. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-118/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o splošni prepovedi graditve na območju Podsrede — Tisovca — Bistrice — Kunšperka s predvidenim osrednjim spominskim parkem Trebče
I
Da se zagotovi izvajanje regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije, se razglasi splošna prepoved graditve na območju Podsrede — Tisovca — Bistrice — Kunšperka s predvidenim osrednjim spominskim, parkom Trebče kot integralnim delom območja krajinskega parka Kumrovec — Kozjansko, vezanim na življenje in zgodovinsko delo Josipa Eroza-Tita.
II
Splošna prepoved graditve zajema območje znotraj meje, ki poteka od reke Sotle nasproti kamnoloma v soteski, po podnožju hriba Marjeta (244 m) — Orešje, po grebenu Bukovje, prek Vidjega vrha (521 m), Huma (482 m). V. Spička (693 m), kote 670 m, V. gore (684 m), Velikega Vrba (701 m), Pustega vrha (662 m), Orlice (626 m), križišča gozdnih cest (496 m), po gozdni
cesti do zaselka Železno, prek Bošta (483 m) do trase 380 kV daljnovoda na odseku Mirje, prek kote 377 m, Križnega vrha (445 m) Siškovega vrha (326 m) južno ob zaselku Vina gora, prek Sv. Križa (327 m) in v smeri proti koti 178 m ob reki Sotli.
III
Meje območja iz prejšnje točke tega odloka so vrisane v pregledni karti v merilu 1:25000. Pregledna karta je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnih organih Skupščine občine Šmarje pri Jelšah in Brežice, ki so pristojni za zadeve urbanizma.
IV
Na območju iz II. točke tega odloka so prepovedane vse vrste gradenj in posegi, ki vplivajo na spremembo prostora, razen rednega vzdrževanja in obnavljanja obstoječih objektov pod pogoji, ki j in do.očijo občinski upravni organi, pristojni za zadeve urbanizma, v soglasju s pristojnim zavodom za spomeniško varstvo.
Izjemoma lahko izda lokacijsko dovoljenje za gradnjo in posege, ki spreminjajo ali vplivajo na prostorsko ureditev, republiški sekretariat za urbanizem.
V
Splošna prepoved graditve po tem odloku velja za čas, dokler Skupščina SR Slovenije ne sprejme regionalnega prostorskega plana oziroma posameznega.elementa regionalnega prostorskega plana, vendar največ štiri leta od dne, ko začne veljati ta odlok.
VI
Izvajanje določb tega odloka nadzorujejo organi urbanistične inšpekcije.
VII
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-57/77
Ljubljana, dne 6. aprila 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
470.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73 in 27/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o povečanju najmanjšega osebnega dohodka za leto 1977
1.	člen
Najmanjši osebni dohodek, izračunan po 2. členu zakona o najmanjšem osebnem dohodku, sc za leto 1977 poveča tako, da se k znesku, do katerega je delavec upravičen v sorazmerju z delovnim časom, prebitem na delu, doda znesek 331 dinarjev.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 113-26/68
Ljubljana, dne 14. aprila 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
471.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47/72 in 23/76) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
PRAVILNIK
o zavarovanju premoženja v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v državnih organih
1.	člen
V organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v državnih organih (v nadaljnjem besedilu: organizacija oziroma organ), v katerih je zaradi posebnosti stavb, poslovnih prostorov in načina dela potrebno poleg narodne zaščite še posebno zavarovanje premoženja (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje), se organizira to zavarovanje po določbah tega pravilnika.
2.	člen
4.	člen
Za opravljanje nalog zavarovanja se lahko določi delavec, ki je polnoleten, ki ima primerne moralnopolitične lastnosti, ki je zdravstveno sposoben za to delo in ki ni bil obsojen na kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFR Jugoslavije, zoper uradno dolžnost ali za kaz-.nivo dejanje storjeno iz koristoljubnosti in tudi ni v kazenskem postopku za navedena kazniva dejanja.
5.	člen
Delavec iz prejšnjega člena mora opraviti poseben preizkus znanja po predpisanem programu, pred posebno komisijo, ki jo imenuje pristojni samoupravni organ organizacije oziroma organa.
Program preizkusa znanja predpiše organizacija oziroma organ s svojim samoupravnim aktom.
Program preizkusa znanja obsega zlasti naslednje teme:
—	temeljna načela socialistične družbene ureditve;
—	osnovna načela družbene samozaščite in osnovne značilnosti varnostnega sistema;
—	strokovna opravila zavarovanja z ustreznimi predpisi.
6.	člen
Delavec, ki opravlja naloge zavarovanja, mora imeti pri sebi posebno izkaznico, ki jo izda Organizacija ' oziroma organ, potrdi pa pristojna uprava javne varnosti.
Obrazec izkaznice iz prejšnjega odstavka predpiše republiški sekretariat za notranje zadeve.
7.	člen
Delavec, ki opravlja naloge zavarovanja, nosi službeno obleko; ta obleka po barvi, kroju in označbah ne sme biti enaka uniformi miličnikov.
8.	člen
Delavec, ki opravlja naloge zavarovanja, mora biti ob nastopu dela primerno telesno in duševno pripravljen, da je sposoben za opravljanje svojih nalog.
Pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec ob nastopu in pri opravljanju službe, določi organizacija oziroma organ v svojem samoupravnem aktu.
Organizacijo zavarovanja določi organizacija oziroma organ s splošnim aktom o organizaciji in sistemizaciji. S tem aktom se določijo tudi pravice in dolžnosti delavca, ki je odgovoren za izvajanje zavarovanja.
Način Izvajanja se podrobneje določi z načrtom zavarovanja, ki je sestavni del varnostnega načrta po
4.	členu zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in
notranjih zadevah.
3.	člen
Dvoje ali več organizacij oziroma organov lahko organizira skupno zavarovanje, če poslujejo v isti zgradbi ali na strnjenem območju. V ta namen sprejmejo skupen načrt zavarovanja.
9.	člen
Med opravljanjem nalog zavarovanja ima delavec pravico:
—	ugotavljati istovetnost neznanih oseb znotraj ali v bližini organizacije oziroma organa, ki ga varuje;
—	preprečevati nepooblaščenim osebam vstop v določene prostore ali dostop k določenim objektom;
—	zadržati osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, do prihoda pristojnega organa;
—	pregledovati vozila, ki vozijo v varovani objekt ali ga zapuščajo, kadar je to določeno v varnostnem načrtu.
10.	člen
Organizacija oziroma organ lahko nabavi orožje za delavce, ki opravljajo naloge zavarovanja, v skladu z zakonom o orožju.
11.	člen
Organizacija oziroma organ lahko zaupa orožje delavcu, ki opravlja naloge zavarovanja, če izpolnjuje pogoje za posest in nošenje orožja po zakonu o orožju in je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem pri pristojni postaji milice.
Delavec sme nosili zaupano mu orožje in strelivo samo v službi in sicer samo v objektih oziroma na območju, ki ga varuje.
Organizacija oziroma organ izda delavcu pooblastilo za nošenje orožja, ki ga potrdi pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve.
12.	člen
Organizacija oziroma organ mora imeti izdelan sistem varovanja podatkov o svojem varnostnem sistemu in tehnični opremi.
13.	člen
Delavec organizacije oziroma organa, ki izda podatke, za katere je zvedel pri opravljanju svojih nalog, odgovarja za izdajo uradne, vojaške ali državne tajnosti po določbah kazenskega zakonika.
14.	člen
Postaja milice nadzira, kako se opravljajo naloge zavarovanja in o ugotovljenih pomanjkljivostih obvešča samoupravni organ organizacij oziroma organov.
Uprava javne varnosti spremlja na svojem območju izvajanje določb tega pravilnika.
15.	člen
Organizacije oziroma organi, ki že izvajajo zavarovanje premoženja po določbah 43. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, morajo takoj začeti z usklajevanjem te dejavnosti z določbami tega pravilnika, v celoti pa jo morajo uskladiti do 31. 12. 1977.
16.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/29-76
Ljubljana, dne 11. aprila 1977.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
472.
Na podlagi 6. točke 70. člena zakona o 'rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75) izdaja republiški komite za energetiko v soglasju z republiškim sekretarjem za industrijo
NAVODILO
o evidenci in katastru raziskovalnih in pridobivalnih prostorov
1.	člen
Upravni organ, pristojen za rudarstvo, mora voditi:
1.	evidenco zahtev, za pridobitev dovoljenja za raziskovanje rudnine v raziskovalnem prostoru; •
2.	evidenco zahtev za pridobitev dovoljenja za izkoriščanje rudnine v pridobivalnem prostoru;
3.	kataster raziskovalnih prostorov;
4.	kataster pridobivalnih prostorov;
5.	zbirko listin raziskovalnih prostorov;
6.	zbirko listin pridobivalnih prostorov;
7.	spisek organizacij združenega dela, ki jim je dovoljeno raziskovanje rudnine;
8.	spisek organizacij združenega dela, ki jim je dovoljeno izkoriščanje rudnine, ter občanov in pravnih oseb iz 53. člena zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75), ki jim je dovoljeno pridobivanje rudnine.
2.	člen
V evidenco zahtev za pridobitev dovoljenja za raziskovanje rudnine v raziskovalnem prostoru (v nadaljnjem besedilu: evidenca zahtev za raziskovanje rudnine), ki se vodi po obrazcu I, v evidenco zahtev za. pridobitev dovoljenja za izkoriščanje rudnine v pridobivalnem prostoru (v nadaljnjem besedilu: evidenca zahtev za izkoriščanje rudnine), ki se vodi po obrazcu II, se vpišejo vse zahteve za pridobitev dovoljenja za raziskovanje ali izkoriščanje rudnine in sicer po vrstnem redu, kakor so vloge prispele.
3.	člen
(1)	V kolono 1 obrazca iz prejšnjega člena tega pravilnika se vpiše zaporedna številka spisa; v kolono 2 ime in sedež organizacije, ki zahteva dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje; v kolono 3 številka in datum spisa organizacije ter številka pod katero vodi spis upravni organ ter datum prispelosti spisa; v kolono 4 se vpiše ime občine ali občin v katerih leži prostor, pod ožjo lokalnost pa ime naselja ali drugo ime, ki je značilno za kraj, kjer leži prostor; v kolono 5 se vpiše rudnina, ki jo želi organizacija raziskovati ali izkoriščati.
(2)	Po rešitvi vloge se izpolnijo kolone 5, 6 in 7, če je izdano dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje rudnine, ali pa kolona 8, če dovoljenje ni izdano, tako da sc v koloni 5 obkroži rudnina, ki jo je dovoljeno raziskovati ali izkoriščati; v koloni 6 ali 8 vpiše številka in datum izdane odločbe; v koloni 7 pa katastrska številka ustreznega katastra.
(3)	V kolono 9 se vpiše pomembne opombe, po končanem raziskovanju ali izkoriščanju rudnine pa tudi datum končanja del.
4.	člen
(1)	V kataster raziskovalnih prostorov, ki se vodi po obrazcu III ali v kataster pridobivalnih prostorov, ki se vodi po obrazcu IV se vpiše po časovnem zaporedju vsak prostor, za katerega je bilo izdano dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje rudnine.
(2)	Vsak prostor se vpiše v ustrezni kataster na poseben list.
(3)	Vsak list je oštevilčen z zaporedno številko; pred številko je oznaka RP (raziskovalni prostor) ali PP (pridobivalni prostor).
(4)	Ko izda upravni organ dovoljenje za raziskovanj g ali izkoriščanje rudnine izpolni kolone 1 do 6 ustreznega katastra, kolone 7 do 10 pa med ali po končanem raziskovanju ali izkoriščanju rudnine.
5.	člen
(1)	V kolono 1 ustreznega katastra se vpiše ime in sedež organizacije, ki ji je dovoljeno raziskovanje ali izkoriščanje; v kolono 2 se vpišeta številka in datum izdanega dovoljenja, pri raziskovanju pa tudi datum, do katerega ima organizacija pravico raziskovati rudnino; v kolono 3 se vpiše rudnina, ki jo je dovoljeno raziskovati ali izkoriščati; v kolono 4 ime prostora, občina v kateri je prostor ter opis meje prostora; v kolono 5 se vpišejo pogoji lokacijskega dovoljenja ter drugih soglasij; v kolono 6 pa se vpišejo objekti in naprave iz 13. člena zakona o rudarstvu ter morebitni raziskovalni in pridobivalni prostori, ki so že na tem območju.
(2)	Kolone 7 do 10 se izpolni med in po raziskovanju ali pridobivanju, razen kolone 7, ki se izpolni tudi takrat, ko se izda dovoljenje, kolikor bodo ustja rovov, jaškov, vpadnikov, nadkopov, Ventilatorji, objekti obogatitve rudnin in drugo izven mej prostora.
6.	člen
(1)	Zbirko listin raziskovalnih ali pridobivalnih prostorov tvorijo vsi spisi, ki se nanašajo na raziskovalni ali pridobivalni prostor.
(2)	Spisi vsakega prostora se hranijo v posebni mapi.
(3)	Na mapi mora biti napisano ime in katastrska številka prostora.
(4)	V mapi mora biti tudi seznam spisov, ki se nanašajo na zadevni prostor, sestavljen po obrazcu V.
7.	člen
V kolono 1 obrazca V. se vpiše zaporedna številka spisa, po vrstnem redu kakor so spisi prispeli; v kolono 2 se vpiše številka in datum spisa organizacije ter številka pod katero vodi spis upravni organ in datum prispelosti spisa; v kolono 3 se vpiše kratka vsebina spisa. 8
(2) V zbirko listin pridobivalnih prostorov se vložijo tudi spisi, ki se nanašajo na letne delovne načrte, če te zahteva upravni organ v smislu 42. člena zakona o rudarstvu, dolgoročni programi razvoja izkoriščanja rudnine, rezerve rudnine in druga pomembna poročila.
9.	člen
(1)	Spiski iz 7. in 8. točke 1. člena tega navodila se vodijo po abecednem redu.
(2)	Zraven imena organizacije, občana ali pravne osebe se vpiše ime vsakega prostora z ustrezno katastrsko številko ter datum pričetka in končanja raziskovanja ali izkoriščanja rudnine.
10.	člen
Obrazci I. do V. so sestavni del tega navodila.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
11.	člen
Upravni organ, pristojen za rudarstvo, mora urediti evidenco in kataster raziskovalnih in pridobivalnih prostorov po določbah1 teh navodil v roku 6 mesecev po uveljavitvi teh navodil.
12.	člen
Ko začne veljati to navodilo, se na območju SR Slovenije preneha uporabljati pravilnik o evidenci in katastru raziskovalnih prostorov in eksploatacij skih polj (Uradni list FLRJ, št. 1/60).
13.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 310-02/77
Ljubljana, dne 31. marca 1977.
• Predsednik Republiškega komiteja za energetiko
Drago Petrovič, dipl. oec. I. r.
Soglaša
Republiški sekretar za industrijo
Ivo Klemenčič, dipl. inž. 1. r.
8.	člen
(1) V zbirko listin raziskovalnih prostorov se vložijo tudi vsa poročila, ki jih pošlje organizacija na podlagi odredbe o načinu poročanja o rezultatih raziskovanja v raziskovalnem prostoru (Uradni list SRS, št. 23/76).

M P
Žj”
SX
o
CM
os.
i o O				
~ Raziskovanje	ni dovoljeno	št. in datum odločbe		
	dovoljeno	is cts	l	
		št. in datum odločbe	c	
Rudnina				
Lega raziskovalnega prostora a)	občina b)	ožja lokalnost			-	
Številka in datum spisa a)	organizacije b)	upr. organa				
Organizacija a)	ime b)	sedež				
Zap. št. spisa			-	
5 M os.
Opombe				•
Izkoriščanje	ni dovoljeno	št. in datum odločbe	«	V
	dovoljeno	1« ca		
		št. in datum odločbe		
Rudnina				
Lega pridobivalnega prostora a)	občina b)	ožja lokalnost			S'	
Številka in datum spisa a)	organizacije b)	upr. organa				\
Organizacija a)	ime b)	sedež				
Zap. št. spisa				
Katastrska številka RP _________________________________
1.	Ime in sedež organizacije, ki ji je dovoljeno raziskovanje rudnine:
2.	Dovoljenje za raziskovanje rudnine:
Številka: ......--------- datum: ---------
Veljavnost dovoljenja za raziskovanje do:
3.	Rudnina, ki jo je dovoljeno raziskovati:
4.	Raziskovalni prostor:
Ime prostora:
Občina, v kateri je prostor:
Opis meje raziskovalnega prostora:
5.	Pogoji, pod katerimi je dovoljeno raziskovati rudnino:
6.	Objekti in naprave iz 13. člena zakona o rudarstvu ter morebitni raziskovalni in pridobivalni prostori ki so že na tem območju:
Katastrska številka PP ..
1. ime m seaez organizacije, ki ji je dovoljeno izkoriščanje rudnine:
2.	Dovoljenje za izkoriščanje rudnine: Številka: ___________________ datum:
3.	Rudnina, ki jo je dovoljeno izkoriščati:
4.	Pridobivalni prostor:
Ime prostora:
Občina v kateri je prostor:
Opis meje pridobivalnega prostora:
Obrazec III (420 X 297)
7. Morebitni rudarski objekti izven mej prostora:
8. Kasnejše spremembe (sprememba imena ali sedeža organizacije, povečanje ali zmanjšanje prostora, novi pogoji, podaljšanje veljavnosti dovoljenja in drugo);	•	\
9. Rezultati raziskovanja in datum konca raziskovanja:
10. Ime in katastrska številka pridobivalnega prostora določenega na podlagi rezultatov raziskovanja:
Obrazec IV (420 X 297)
7. Morebitni rudarski objekti izven mej prostora:
8.	Kasnejše spremembe (sprememba imena ali sedeža organizacije, povečanje ali zmanjšanje prostora, novi pogoji in drugo):
\
9.	Pomembni podatki ugotovljeni med pridobivanjem rudnine:
5.	Pogoji, pod katerimi je dovoljeno izkoriščati rudnino:
6.	Objekti in naprave iz 13. člena zakona o rudarstvu, ter morebitni raziskovalni in pridobivalni prostori, ki so že na tem območju:
10.	Prenehanje pridobivanja rudnine (vzrok, količina neodkopane rudnine, datum prenehanja, ukrepi za zavarovanje po končanem pridobivanju in drugo):
473.
Na podlagi drugega odstavka 113. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/ 74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76) izdaja republiški sekretar za urbanizem
NAVODILO
o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj
1
Pri ugotavljanju davčnih osnov od prodaje stano-1 vanjskih hiš in stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) se nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja valorizira glede na leto, v katerem je bilo stanovanje zgrajeno, na podlagi količnika porasta cen stanovanj.
Nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja se valorizira tako, da se cene stanovanja v letu, ko je bilo stanovanje zgrajeno, pomnoži s pripadajočim količnikom porasta cen stanovanj, in to:
e		S	
Leto v katerei je stanovanje zgrajeno	Količnik porasta cene stanovanja	Leto v katere je stanovanje zgrajeno	Količnik porasta cene stanovanja -
1946	17,51	1961	9,57
1947	17,51	1962	8,46
1948	17,51	1963	7,76
1949	17,33	1964	6,53
1950	17,17	1965	5,44
1951	16,84	1966	4,82
1952	16,50	1967	4,54
1953	16,02	1968	4,18
1954	15,55	1969	3,66
1955	14,95	1970	2,88
1956	14,38	1971	2,32
1957	13,70	1972	2,02
1958	13,02	1973	1,75
1959	12,31	1974	1,39
1960	11,29	1975	1,18
		1976	1,00
V količnikih iz prejšnjega odstavka je upoštevano zmanjšanje vrednosti stanovanja zaradi 100-letne amortizacije.
2
Ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 11-459/76). 3
3
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-4/72
Ljubljana, dne 4. aprila 1977.
Republiški seKieiar za urbanizem
Boris Mikoš, dipl. gr. inž. 1. r.
474.
Na podlagi 17. člena zakona o investicijski dokumentaciji (Uradni list SRS, št. 7/1976) predpisuje republiški sekretar za industrijo
MINIMALNO METODOLOGIJO za izdelavo investicijskih programov
A.	GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
1.	Uvodno pojasnilo in povzetek
1.1.	Uvodno pojasnilo
Navesti osnovne motive in razloge za pristop k izdelavi investicijskega programa, kdaj se je začelo delati in katere predpriprave so bile v tem času že izvršene.
1.2.	Povzetek
Dati kratek povzetek po glavnih točkah investicijskega programa, da se na nekaj straneh dobi vpogled v celoten investicijski program po aspektih (ekološkega, tehnološkega, ekonomskega in socialnega), z vseh vidikov z oceno po 12. členu zakona o investicijski dokumentaciji.
1.3.	Mesto investicije v planih
Navesti mesto in vlogo investicije v samoupravnih in družbenih, srednjeročnih ter dolgoročnih planih, v dogovorih o osnovah družbenih planov Jugoslavije na posameznih področjih in dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije ter ostalih samoupravnih sporazumih.
1.4.	Avtorji investicijskega programa
Navesti avtorje in sodelavce investicijskega programa z izjavami organizacij, ki prevzemajo odgovornost za podatke in projekte po določilih 15. člena zakona o investicijski dokumentaciji.
2.	Podatki o investitorju
2.1.	Splošni podatki o investitorju
Navesti predvsem firmo, naslov, predmet poslovanja, samoupravno organiziranost z navedbo vseh temeljnih organizacij združenega dela, kakšna je medsebojna odgovornost, poslovno-tehnična povezanost z drugimi organizacijami, kakšna je dohodkovna povezanost, itd. ter našteti vodilne delavce.
2.2.	Osnovna sredstva
Dati podatke za zemljišče, gradbene objekte, opremo in ostalo po nabavni in sedanji vrednosti za temeljno organizacijo združenega dela, ki investira, delovno organizacijo in SOZD, če nastopa kot investitor.
2.3.	Obratna sredstva
Navesti del poslovnega sklada, ki se uporablja za trajna obratna sredstva, dolgoročne kredite za trajna obratna sredstva, kratkoročne kredite po vrstah ter ostale vire obratnih sredstev. Prikazati vezavo obratnih sredstev v zalogah materiala, nedokončani proizvodnji in izdelkih.
2.4.	Kadri in socialni pogoji
Dati pregled zaposlenih po kvalifikacijski strukturi za temeljno organizacijo združenega dela, ki investira. Za delovno organizacijo, oziroma SOZD, kolikor obstaja, dati splošne podatke o kadrih in socialnih pogojih.
2.5.	Preglbd proizvodnje v zadnjih dveh letih
Dati pregled v naturalnih merskih enotah za temeljno organizacijo združenega dela, ki investira.
2.6.	Finančna poslovna uspešnost
Dati podatke iz bilance poslovnega uspeha (po ZRi za zadnji dve koledarski leti za temeljno organizacijo združenega dela, ki investira, in za delovno organizacijo ter plan za tekoče leto.
2.7.	Bilanca regionalno usmerjenega uvoza ir. izvoza Prikazati uvoz surovin in materiala ter izvoz izdelkov količinsko in vrednostno v tuji valuti z dinarsko protivrednostjo po uradnem tečaju za najmanj zadnji dve polni koledarski leti. Komentirati uvozne in izvozne cene, carine in izvozne premije. Bilanco izdelati po regijah uvoza in izvoza (zapadne, vzhodne, države v razvoju, itd.).
2.8.	Obstoječe dolgoročne obveznosti
Dati pregled za vse obstoječe dolgoročne kredite, tako za osnovna kot za obratna sredstva m amortizacijski načrt za najmanj naslednjh pet let.
3.	Tržna analiza
3.1.	Opis in uporabnost proizvodov
Kratko navesti, za kakšne proizvode gre in za kaj se uporabljajo.
3.2.	Funkcionalno ekvivalentni proizvodi
Dati vpogled v to, kateri drugi proizvodi se bolj ali manj uspešno lahko uporabljajo za isti namen, kakšne prednosti, oz. pomanjkljivosti imajo, poraba katerih je v preteklosti relativno hitreje naraščala, kakšno je trenutno razmerje in kakšna razmerja se pričakujejo za bodoče.
3.3.	Izvoz in uvoz
Dati pregled dosedanjega izvoza in uvoza tovrstnih proizvodov s komentarjem, trenutno stanje in z oceno za naslednje obdobje.
3.4.	Analiza dosedanje prodaje Analizirati prodajo doma in v tujini.
3.5.	Poraba v Jugoslaviji
Analizirati dosedanjo porabo v Jugoslaviji tako domačih kot uvoženih izdelkov.
3.6.	Poraba drugod po svetu
Navesti razpoložljive podatke o proizvodnji in porabi drugod po svetu, po možnosti s komentarjem ter morebitno oceno za naslednje obdobje.
3.7.	Analiza cen
Analizirati domače, uvozne in izvozne cene s komentarjem za carinske dajatve in izvozne premije.
3.8.	Ocena možnosti za prodajo nove oz. povečane proizvodnje
Analizirati absorbcijo domačega trga v času izdelave elaborata in rednega obratovanja. Prikazati potencialne interesente za trajnejši odkup bodoče proizvodnje, vpliv predvidene proizvodnje na uvoz. Posebej obdelati možnosti za izvoz.
4.	Proizvodni program in kapacitete
4.1.	Obstoječe stanje
Analizirati obstoječe lastne kapacitete, stopnjo izkoriščenosti kapacitet, v kolikih izmenah in koliko dni letno teče proizvodnja. Po možnosti dati pregled instaliranih kapacitet in proizvodnje drugih proizvajalcev istovrstne proizvodnje.
4.2.	Nove, oz. povečane kapacitete
Prikazati kapacitete po izgradnji, število izmen in obratovalnih dni letno z navedbo programiranih količin proizvodnje za najmanj 5 let po začetku rednega obratovanja. Analizirati primernost izbrane kapacitete in oceniti čas potrebe po novi rekonstrukciji.
5.	Tehnološki proces
5.1.	Upoštevani tehnološki procesi
Prikazati, kateri tehnološki procesi so možni ter oceniti prednosti in pomanjkljivosti posameznih tehnoloških procesov. Pri prikazu tehnološkega postopka podati opis naravnih snovi, način njihovega prevoza in skladiščenje ter porabe v tehnolo-loškem procesu.
5.2.	Projekt izbranega tehnološkega procesa in opreme Utemeljiti optimalnost izbranega tehnološkega procesa, ki predstavlja tudi osnovo za tehnično dokumentacijo. Posebej utemeljiti izbrani tehnološki proces, posebno še, če gre za proizvodnjo po licenci ali sovlaganja z inozemskim partnerjem. Prikazati vključitev sodobnega znanja ter dosežkov domačega raziskovalnega dela in domačih surovin. Navesti in opisati ali investitor obvlada tehnologijo, ki jo je izbral, oziroma ukrepe za pridobitev znanja za obvladovanje nove tehnologije.
5.3.	Stroški razvoja, izdelave in uvedbe tehnologije.
5.4.	Normativi porabe surovin, materiala, časa, energije, vode, notranjega in zunanjega transporta. Navesti stopnjo izkoristka energije na sam investicijski objekt, kakor tudi za proizvode, ki se bodo proizvajali za tržišče.
Navesti ukrepe in rezultate raziskav, ki so bili upoštevani za čim bolj racionalno porabo energije.
6.	Ekološki vidiki investicije
6.1.	Vplivi na okolje zaradi predvidenih del
Opisati vse neposredne in posredne vplive investi^ cije na okolje. Opisane morajo biti predvidene fizične spremembe okolja, spremembe ekološkega sistema, spremembe naseljenosti in koncentracije prebivalstva, namembnosti in uporabnosti ostalih površin (zazidane in nezazidane površine), komunalne ureditve ter ostale spremembe osnovnih naravnih virov (Krajinske — scenske kvalitete, zrak. voda in drugo). Navesti tako negativne kot pozitivne vplive na okolje, tako z vidika lokalnih kot širših regionalnih družbenoekonomskih interesov. Posebno pozorno obravnavati vplive, ki so očitni. Vključiti tako primarne (neposredna posledica investicijskega projekta) kot sekundarne vplive (ostala infrastruktura povezana z investicijskimi naložbami).
6.2.	Škodljivi vplivi na okolje, katerim se ni mogoče izogniti ob nameravani investiciji
Opisati vse škodljive vplive (onesnaženje vode, zraka, onesnaženje s hrupom, poškodbe ekološkega sistema, škodljive vplive na estetske vrednosti okolja in človeka, itd.), tudi tiste, ki se lahko omejijo na nepomemben nivo, pa jih ni mogoče popolnoma eliminirati. Če bi škodljive vplive lahko zmanjšali z drugačnim načrtovanjem (izbira druge lokacije, drugačne tehnologije in drugačnih tehničnih rešitev ter podobno), navesti tehtne vzroke za odločitev za sprejeto investicijo.
6.3.	Kratkotrajni in dolgotrajni vplivi na okolje.
6.4.	Nepovratne spremembe v okolju.
6.5.	Predvideni ukrepi za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje.
6.6.	Opisati prednosti izbrane variante med ostalimi alternativami.
7.	Preskrba s surovinami
Dati materialno bilanco vseh vstopnih materialov po količini, fizikalnih in kemičnih lastnostih. Navesti, kako je z obstoječo preskrbo, kateri so dobavitelji. Posebej analizirati program bodoče preskrbe tako glede količin kot kvalitete, kakšne so možnosti nadomestitve preskrbe iz predvidenih virov, posebej analizirati preskrbo s surovinami iz uvoza.
8.	Preskrba z energijo in z vodo
Analizirati obstoječe stanje preskrbe in stanje po končani izgradnji. Kateri viri so. kolikšna je njihova obstoječa in bodoča kapaciteta. Navesti morebitna že pridobljena soglasja ah sklenjene sporazume in dogpvore za preskrbo z energijo in vodo.
9.	Lokacija
9.1.	Makrolokacija
Izbor glede na razvitost področja, surovinske baze, energetske vire, transportne pogoje, preskrbo z vodo, potrebno in razpoložljivo delovno silo, tržno absorbcijo proizvodov ali uslug, vključitev v okolje, potrebno infrastrukturo, itd.
9.2.	Mikrolokacija
Izbrana lokacija glede na sestavo tal, oz. nosilnost zemljišča, obstoječe objekte in naprave, pridobitev zemljišča, poseg v okolje, priključke vode, elektrike, ceste, industrijskega tira, kanalizacije, PTT, itd. Priložiti soglasja po zakonu o urbanističnem planiranju.
10.	Kadri in socialni pogoji
10.1.	Pregled potrebnih delavcev
Dati pregled proizvodnih in drugih delavcev po skupinah delovnih nalog in opra/il ter kvalifikacijski strukturi.
10.2.	Zagotovitev delavcev
— Prikazati razpoložljivo število delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela.
— Prikazati število manjkajočih delavcev, ki so na razpolago v neposredni bližini oziroma iz rela-\ tivno oddaljenega območja (dnevni prevozi).
— Prikazati število manjkajočih delavcev, ki so na razpolago v oddaljenih območjih republike
ali v drugih republikah z obrazložitvijo, kako so oziroma bodo zagotovljeni minimalni življenjski in kulturni pogoji zaposlitve.
10.3.	Izobraževanje in usposobitev delavcev
Navesti, kako bo investitor z različnimi oblikami izobraževanja zagotovil usposobitev delavcev in potrebne stroške.
10.4 Zagotovitev dela delavcem
Prikazati, v katerih temeljnih organizacijah združenega dela v okviru delovne organizacije oziroma v drugih organizacijah združenega dela bo zagotovljena zaposlitev za tiste delavce, katerih delo zaradi investicij ni več potrebno.
11.	Investicije
11.1.	Rekapitulacija investicij
I.	Osnovna sredstva
1.	gradbeni objekti
2.	domača oprema z montažo
3.	uvozna oprema z montažo
a) v tuji valuti z dinarsko protivrednostjo po uradnem tečaju
b) carina in drugi dinarski stroški uvoza
4.	ostalo
a)	v dinarjih
b)	v tuji valuti z dinarsko protivrednostjo po uradnem tečaju
5.	osnovna čreda
6.	dolgoletni nasadi Osnovna sredstva skupaj
II.	Obratna sredstva
Osnovna in obratna sredstva skupaj
III.	Druga potrebna sredstva Vsa sredstva skupaj (I.+II. + III.)
11.2.	Osnovna sredstva	'
11.2.1.	Gradbeni objekti
Izkazati investicije za proizvodne in spremljajoče objekte ter objekte zunanje ureditve, priključkov in infrastrukture. V posebni postavki izkazati ob upoštevanju terminskega plana rezerve za podražitve in fizične spremembe.
Izdelati nedvoumen celotni grafični in tekstualni prikaz objektov ter ureditev z oznako dimenzij elementov arhitekture, konstrukcije in instalacij. Upoštevati rezultate pripravljalnih del f8. člen zakona o investicijski dokumentaciji), gradbenih, sanitarnih in varstvenih zahtev ter zahtev tehnologije. Zasnova objektov in predračunski elaborat zagotavljata dokončen obseg in kvaliteto v nadaljnjem procesu realizacije.
11.2.2.	Domača oprema z montažo
Izdelati specifikacijo opreme in tehnoloških instalacij z navedbo vrednosti, izkazati stroške dobave (transport, zavarovanje in drugo) ter v dinarjih plačljivo montažo, posebej domače in posebej uvozne opreme in instalacij. Ob upoštevanju terminskega plana izgradnje posebej prikazati rezervo za podražitve in fizične spremembe.
Specifikacija za vso opremo, tako domačo kot uvozno, temelji na kompletnem projektu tehnološkega procesa, ki je tudi osnova za ostalo tehnično dokumentacijo z grafičnim in tekstualnim prikazom in kalkulacijskim elaboratom s specifikacijo opreme in naprav po tehnološkem procesu na podlagi predračuna in realnih ponudb.
11.2.3.	Uvozna oprema z montažo
Izdelati specifikacijo uvozne opreme in tehnoloških instalacij z navedbo vrednosti in vseh stroškov dobave od jugomeje v tuji valuti z dinarsko protivrednostjo po uradnem tečaju, po regionalnih področjih uvoza, z obrazložitvijo, zakaj se je investitor odločil za uvoz ravno iz tega področja.
Posebej izkazati montažo, plačljivo v tuji valuti z dinarsko protivrednostjo po uradnem tečaju. Posebej izkazati carinske in druge dinarske stroške uvozne opreme franko investicijski objekt. Posebej izkazati rezervo za morebitne podražitve in fizične spremembe v tuji valuti z dinarsko protivrednostjo po uradnem tečaju in za dinarske stroške.
V specifikaciji uvozne opreme in tehnoloških instalacij navesti veljavni uvozni režim ter v kakšni fazi je pridobitev soglasja za uvoz. Navesti opcijski rok za naročila ter dobavne termine.
11.2.4.	Ostalo
11.2.4.1.	Plačljivo v dinarjih
Izdelati specifikacijo stroškov za odkup zemljišča, odškodnine, nadomestila, izdelavo investicijske, tehnične in ostale dokumentacije (inženiring, nadzor investitorja, atesti, prevzemi, potni stroški, itd.), nakup tehnologije, vzgojo kadrov, zavarovanje izgradnje, druge režijske stroške investitorja, zagonske stroške, rezerva za podražitve v tem poglavju navedenih stroškov, itd.
11.2.4.2.	Plačljivo v tuji valuti
Specificirati stroške nakupa inozemske tehnologije, (postopka, znanja, licence), inženiringa in drugega v tuji valuti z dinarsko protivrednostjo po uradnem tečaju. Posebej izkazati stroške poizkusov v inozemstvu, vzgoje kadrov v inozemstvu, službenih potovanj, itd., vse v tuji valuti z dinarsko protivrednostjo po uradnem tečaju.
11.3.	Obratna sredstva
Izdelati izračun potrebnih trajnih obratnih sredstev.
11.4.	Druga potrebna sredstva
Prikazati druga potrebna sredstva, ki jih je treba zagotoviti ob realizaciji investicij kot na primer: sredstva za energetiko, depozit in inozemski kredit, interkalarne obresti, prispevek za zaklonišča, družbeni standard (stanovanja, itd.), itd.
12.	Terminski plan izgradnje
Izdelati grobi plan s prikazom časovnega poteka do začetka izgradnje in izgradnje do začetka rednega obratovanja. .
13.	Plan financiranja
13.1.	Rekapitulacija plana financiranja
Izdelati skupen tabelarni pregled po letih in vseh virih za vsa potrebna sredstva in to: lastne vire temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, sestavljenih organizacij združenega dela ter sovlaganja drugih organizacij združenega dela. Navesti vse domače kredite (poslovne banke, dobavitelji in drugi), tuje kredite (finančni, blagovni in drugi) ter druge vire.
13.2.	Lastna sredstva
Ugotoviti lastno udeležbo po veljavnih predpisih ter prikazati predvideno udeležbo vseh lastnih virov.
13.3.	Inozemski viri
Navesti predvidene inozemske kredite v tuji valuti z dinarsko protivrednostjo po uradnem tečaju ter zneska predplačil in medplačil. Navesti pogoje predvidenih inozemskih kreditov (obrestna mera, odplačilni rok, datum zapadlosti plačila prvega obroka, itd.).
V primeru sovlaganja s tujimi partnerji (sovlaganj in drugih oblik) je treba navesti obliko sodelovanja, razloge in prednosti za to obliko sodelovanja.
13.4.	Bančni krediti
Navesti predvidene kredite domačih bank in predvidene kreditne pogoje (obrestna mera. rok odplačila, datum zapadlosti prve polletne anuitete).
13.5.	Drugi krediti
Navesti predvidene kredite domačih dobaviteljev opreme izvajalcev investicijskih del, itd. Pri vseh navesti predvidene kreditne pogoje.
14.	Finančna uspešnost po investiciji
14.1.	Uvodna obrazložitev in zaključki
Obrazložiti pristop k izračunu finančne uspešnosti z navedbo izkoriščenosti kapacitet in finančne likvidnosti po posameznih letih ter dati glavne zaključke s komentarjem.
14.2.	Finačna uspešnost investicije
Izdelati plan bilance uspeha po sistemu in metodologiji. kot velja za bilanco uspeha v zaključnem računu, za najmanj dve polni koledarski leti rednega obratovanja ko dokončanju investicije. Izdelati izračune postavk bilance uspeha.
14.3.	Bilanca uvoza in izvoza
Prikazati predviden uvoz materiala ter izvoz izdelkov količinsko in vrednostno v tuji valuti z dinarsko protivrednostjo po uradnem tečaju za najmanj dve koledarski leti rednega obratovanja. Posebej prikazati in komentirati posreden uvoz in izvoz. Analizirati uvozne in izvozne cene ter carine in premije.
15.	Ocena investicijskega programa z obrambnega vidika
15.1.	Usklajenost nameravane investicije s smernicami in z vojaško-politično oceno pristojnih organov in
LO.
15.2.	Opis in prikaz situiranja objekta z obrambnih vidikov glede na mikro in makrolokacijo.
15.3.	Uporabna vrednost in pomembnost tehnološkega procesa, proizvodov, surovin in odpadnega materiala z obrambnega vidika, upoštevajoč kategorizacijo proizvodov in storitev po nomenklaturi za proizvodnjo in storitve v vojni.
15.4.	Možnosti za obVatovanje — proizvodnjo in storitve v vojnih razmerah, možnosti za poenostavitev tehnološkega procesa, dislociranja proizvodnje na varnejša območja, možnosti substitucije deficitarnih surovin in repromaterialov z domačimi, dosegljivimi v vojnih razmerah, možnosti za preusmeritev proizvodnje.
15.5.	Predvideni obseg proizvodnje na podlagi običajnih, standardnih zalog surovin in repromaterialov, odvisnost proizvodnje od regionalnih energetskih virov in možnosti proizvodnje na osnovi lokalnih in lastnih energetskih virov.
15.6.	Zahtevnost vzdrževanja in remonta tehnološke opreme, predvidene zaloge nadomestnih delov (za kakšno obdobje)
15.7.	Kvalifikacijska struktura delovne sile, možnost vključevanja in priučitve nove delovne sile v vojnih razmerah.
V investicijskih programih za objekte iz 85., 86., 87. in 88. člena zveznega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) je upoštevati tudi določila teh členov in določila odloka o določitvi objektov. ki sc morajo pri graditvi prilagajati potrebam ljudske obrambe (Uradni list SFRJ, št. 6/75).
B.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
1.	Povzetek investicijskega programa
Opisati namen investicije z ozirom na plan razvoja po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih in z oziroma na urbanistične programe in urbanistične načrte.
Navesti vlogo in mesto nameravane investicije v samoupravnih, družbenih, srednjeročnih in dolgoročnih dogovorih in sporazumih občine, republike in SFRJ in usklajenost nameravane investicije s samoupravnimi sporazumi v okviru gospodarskih asociacij, SIS družbenih dejavnosti in podobno.
2.	Splošni podatki o investitorju
2.1.	Osnovni podatki o investitorju naj obsegajo:
2.1.1.	naslov investitorja,
2.1.2.	vodilne delavce,
2.1.3.	organizacijsko strukturo in predmet poslovanja,
2.1.4.	obstoječa osnovna sredstva in opis tehnične opremljenosti,
2.1.5.	analiza zaposlenih.
2.1.6.	Navesti odgovorno ekipo, ki je izdelala investicijski elaborat, ekipo, ki je investicijski program pregledala, preučila ter ocenila in dala svoja strokovna mnenja vključno izjave organizacij in strokovnih delavcev, da prevzamejo odgovornost za podatke, stališča, predloge in mnenja o investicijskem programu.
2.1.7.	Investitorju, ki v svojem predmetu poslovanja nima registrirane družbene dejavnosti, ki je predmet tega elaborata, te točke ni potrebno obdelovati.
3.	Analiza investicijskega programa
3.1.	Viri finančnih sredstev in način odplačila
3.1.1.	Ocenitev investicijskih stroškov:
3.1.1.1.	Predračunska vrednost investicije po posameznih elementih
3.1.2. Tehnična struktura investicije v osnovna sredstva in dinamika vlaganj
3.1.2.1.	gradbeni objekti in dela,
3.1.2.2.	domača oprema z montažo,
3.1.2.3.	uvozna oprema z montažo z navedbo regije uvo-pa (zahodna, vzhodna) in obrazložitev, zakaj se jo investitor odločil za uvoz iz te regije,
3.1.2.4.	carina,
3.1.2.5.	ostali stroški v dinarjih,
3.1.2.6.	ostali stroški v devizah,
3.1.2.7.	parkovni nasadi,
3.1.2.8.	ostalo.
3.2.	Viri financiranja
3.2.1.	Viri financiranja in dinamika koriščenja najetih kreditov dinarskih in deviznih ter lastnih sredstev. Prikaz dinamike koriščenja finančnih virov. Našteti je potrebno vse vire financiranja in zaprošene kreditne pogoje.
3.2.2.	Terminski plan investiranja (začetek izgradnje, čas izgradnje, pričetek obratovanja).
3.3.	Vrednost predhodnih naložb in obratnih sredstev
3.3.1.	Tabelarno prikazati dosedanje vrednosti naložb v osnovna sredstva z viri in odplačljivimi roki.
3.3.2.	Za bolnišnicp in objekte družbenega standarda, ki za svoje poslovanje potrebujejo material in večje količine drobnega inventarja, navesti potrebe po obratnih sredstvih po končani izgradnji.
3.3.3.	Za objekte šolstva in vzgojnega varstva ter za stanovanjsko izgradnjo te točke ni potrebno obdelovati.
3.4.	Značilnosti in vrednosti gradbenih objektov, opreme, naprav, napeljav, montaže ter preostalih vlaganj v osnovna sredstva.
3.4.1.	V predračunski vrednosti morajo biti poleg stroškov v glavni, objekt zajeti tudi vsi ostali stroški, ki so z investicijo pogojeni. Predračunska vrednost naj zajema predvsem: vlaganje v osnovna sredstva in obratna sredstva, vključno z vsemi pomožnimi in infrastrukturnimi objekti, vse stroške v zvezi z varstvom okolja, vse stroške za šolanje kadrov, stroške za zagotovitev minimalnega družbenega standarda za novo zaposlene delavce in vse morebitne druge stroške.
3.4.2.	Investicijski program mora poleg strukture investicijskih stroškov vsebovati tudi: navedbo, po ka-trih cenah so ocenjena posamezna investicijska dela (cene, inflacijske stopnje, nepredvidena dela, itd., podražitve), dinamika izgradnje objektov, pogodbe, oziroma veljavne ponudbe z opcijskim rokom z izvajalci del in dobavitelji opreme, ki so v času sestave programa bile na razpolago.
3.5.	Oris tehnološkega procesa
Oris tehnološkega procesa ni potreben za šolstvo, otroško varstvo in stanovanjsko izgradnjo.
Pri ostalih objektih družbenega standarda pride v poštev tehnološki postopek, kolikor se uvaja nova dejavnost s specifičnim načinom dela, ki do sedaj ni običajen.
3.6.	Oris in analiza učinkov na okolje
Navesti škodljive vplive na okolje, katerim se ni mogoče izogniti ob nameravani investiciji. Opisati vse škodljive vplive (onesnaženje vode, zraka, onesnaženje s hrupom, poškodbe ekološkega sistema, škodljive vplive na estetske vrednosti okolja in človeka, itd.) tudi tiste, ki se lahko omejijo na nepomemben nivo, pa jih ni mogoče popolnoma eliminirati. Če bi škodljive vplive lahko zmanjšali z drugačnim načrtovanjem (izbira druge lokacije, drugačne tehnologije in drugačnih tehničnih rešitev ter podobno), navesti tehtne vzroke za odločitev za sprejeto investicijo.
3.7.	Lokacijska dokumentacija
K elaboratu naj bodo priložene kopije ustreznih soglasij, ki so potrebna po zakonu o urbanističnem planiranju.
3.8.	Vrednost naložb v infrastrukturo in družbeni standard
3.8.1.	Navesti vse potrebne objekte infrastrukture, ki jih je potrebno zgraditi za vključitev objekta v normalno poslovanje. Navesti tudi investitorja in financerja teh objektov.
3.8.2,	Kolikor pod 3. 8. J. navedenih potreb ni, predložiti potrdilo ustreznih upravljalcev infrastrukturnih objektov.
3.9.	Kadri in socialni pogoji
3.9.1.	Pregled potrebnih delavcev
Dati pregled delavcev po skupinah delovnih nalog in opravil ter kvalifikacijski strukturi.
3.9.2.	Zagotovitev delavcev
— Prikazati razpoložljivo število delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela.
— Prikazati število manjkajočih delavcev, ki so na razpolago v neposredni bližini oziroma iz relativno oddaljenega območja (dnevni prevozi).
— Prikazati število manjkajočih delavcev, ki so na razpolago v oddaljenih območjih republike ali v drugih republikah z obrazložitvijo, kako so oziroma bodo zagotovljeni minimalni življenjski in kulturni pogoji zaposlitve.
3.9.3.	Izobraževanje in usposobitev delavcev Navesti, kako bo investitor z različnimi oblikami izobraževanja zagotovil usposobitev delavcev' in potrebne stroške.
319.4.	Zagotovitev dela delavcem
Prikazati, v katerih temeljnih organizacijah združenega dela v okviru delovme organizacije oziroma v drugih organizacijah združenega dela bo zagotovljena zaposlitev za tiste delavce, katerih delo zaradi investicij ni več potrebno.
3.9.5.	Osebni dohodki posameznih kategorij delavcev
3.10.	Ocena investicije z obrambnega vidika
3.10.1.	Usklajenost nameravane investicije s smernicami in z vojaško-politično oceno pristojnih organov za LO.
3.10.2.	Opis in prikaz situiranja objekta z obrambnih vidikov glede na m ikro in makrolbkacijo.
V investicijskih programih za objekte iz 85., 86., 87. in 88. člena zveznega zakona o ljudski obram' (Uradni list SFRJ, št. 22/74) je upoštevati tudi določila teh členov in določila odloka o določitvi objektov, ki se morajo pri graditvi prilagajati potrebam ljudske obrambe (Uradni list SFRJ, št. 6/75).
3.11.	Trajanje izvajanja investicije in začetek izkoriščanja
Terminsko prikazati začetek investiranja in začetek izkoriščanja. Kolikor bo del objektov sposoben za investicijo pred dokončanjem celotne investicije — navesti te objekte in terminsko določiti začetek obratovanja.
C.	POSEBNA DOLOČILA
Ne glede na določila pod A in B te metodologije izdelava investicijskega programa ni obvezna za:
1.	zamenjavo osnovnih sredstev, s katero se ne pove-
čujejo proizvodne kapacitete,
2.	nabavo osnovnih *edstev iz sedme kategorije no-
menklature osnovnih sredstev, razen, če je ta nabava del novega investicijskega programa,
3.	gradbeno opremo in objekte, s katerimi se ne spre-
minja obseg proizvodnje in njihova skupna investicijska vsota ne presega zneska 1 milijon dinarjev.
V navedenih primerih zadošča sklep pristojnega samoupravnega organa investitorja.
4.	Za raziskovalne in laboratorijske dejavnosti ne glede na osnovno dejavnost delovne organizacije, se smiselno uporabi metodologija za družbene dejavnosti.
St. 402-030/76
Ljubljana, dne 7. aprila 1977.
Republiški sekretar za industrijo
Ivo Klemenčič, dipl. inž. 1. r.
475.
Na podlagi 10. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 6 seji dne 30. marca 1977 sprejela
SKLEP
o zuitijucnem računu Zveze skupnosti otroškega varstva SRS za leto 1976
I
Sprejme se zaključni račun Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1976, ki izkazuje:
—	čistih dohodkov	1.353,459.858,73 din
—	izdatkov	1.296,805.029,66 din
Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 56.654.829,07 din se razporedi med dohodke Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1977.
II
Ta sklep velja od dneva, ko je bil sprejet. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/71
Ljubljana, dne 30. marca 1977.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik
Marjeta Potrč 1. r.
476.
Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 6. seji dne 21. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977
I
Pravico do otroškega dodatka ima v znesku:
1.	— 260 din prvi otrok:
— 360 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada manjši od 1.200 din mesečno na družinskega člana;
2.	— 220 din prvi otrok;
—	310 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 1.200 do 1.400 din mesečno na družinskega člana;
3.	— 170 din prvi otrok;
—	230 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 1.400 do 1.900 din mesečno na družinskega člana;
4.	— 130 din prvi otrok;
—	180 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 1.900 do 2.200 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v štirinajstkratnem znesku katastrskega dohodka.
II
Pravico do posebnega dodatka ima v znesku:
—	105 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok;
—	60 din otrok, ki ima edinega hranilca.
Pogoji za pridobitev pravice iz prve in druge alinee te* točke so določeni $ pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Uradni list SRS, št. 15-670/76 in 9-479/77).
Pravico do posebnega dodatka k otroškemu dodatku iz druge alinee prvega odstavka te točke ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodki ne presegajo 700 din mesečno.
III
Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 700 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 7,70 kratnem znesku katastrskega dohodka.
IV
Dohodek iz kmetijske dejavnosti po prvem odstavku 5. člena pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči se upošteva, kolikor občan no dokaže, da tega dohodka nima. čc pride na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja več kot 1.100 dinarjev katastrskega dohodka letno.
V
Občani, ki so uveljavili pravico do otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku po tem sklepu najpozneje do 1 maja 1977, sicer sc jim s 1. majem 1977 ustavi izplačevanje otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L.maja 1977 dalje.
St. 193-1/71-77
Ljubljana, dne 21. aprila 1977.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik
477.
Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 6. seji dne 21. aprila 1977 sprejela
SKLEP	1
o višini otroškega dodatka za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1977
1
Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna (v nadaljnjem besedilu: drugih družin) imajo pravico do otroškega dodatka v znesku 160 din mesečno.
II
Težje telesno ali. duševno prizadeti otroci in otroci, ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do posebnega dodatka k otroškemu dodatku:
—	105 din mesečno, če so težje telesno ali duševno prizadeti;
—	60 din mesečno, če je roditelj, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, edini hranilec.
Pogoji za pridobitev pravice iz prve in druge alinee te točke so določeni s pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Uradni list SRS, št. 15-670/76 in 9-479/77).
Pravico do posebnega dodatka k otroškemu dodatku iz druge alinee prvega odstavka te točke ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodki ne presegajo 700 din mesečno.
III
L Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do otroškega dodatka, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka;
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 2.000 din oziroma 600 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
2.	Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei te točke, se lahko prizna pravica do otroškega dodatka, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
3.	Skupnost otroškega varstva v občini lahko v izjemnih primerih določi višji ali nižji otroški dodatek kot je določen v I. točki tega sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. Skupnost sprejema te sklepe v okviru sredstev na podlagi števila otrok in višine otroškega dodatka, določene s I. točko tega sklepa.
4.	Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
IV
Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 700 din mesečno s tem. da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 7,70 kratnem znesku katastrskega dohodka.
V
Dokazila o upravičenosti do otroškega dodatka po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 1. maja 1977, sicer se jim s 1. majem 1977 ustavi' izplačevanje otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan pc objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1977 dalje.
St. 554-3/72-77
Ljubljana, dne 21. aprila 1977.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik
Marjeta Potrč 1. r.
478.
Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 6. seji dne 21. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1977
I
Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 750 din, če družina občana, ki uveljavlja denarno pomoč:
—	izpolnjuje pogoje po prvi alinei I. točke sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977 oziroma
—	ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine do 1.200 din letno.
II
Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 350 din, če družina občana, ki uveljavlja denarno pomoč:
—	presega pogoje po prvi alinei I. točke sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977 oziroma
—	ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine 1.200 din in več.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1977 dalje.
St. 554-1/71-77
Ljubljana, dne 21. aprila 1977.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik
479.
Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in 66. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list. SRS, št. 14/76) je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 6. seji dne 21. aprila 1977 sprejela
PRAVILNIK
o spremembah pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči
1.	člen
V	pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Uradni list SRS, št. 15-670/76 in 18-821/76) se drugi odstavek 5. člena spremeni in se glasi:
»Dohodek iz kmetijske dejavnosti po prvem odstavku tega člena se upošteva, če letni katastrski dohodek na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja presega znesek, ki ga določi skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.«
2.	člen
V	7. členu sc drugi odstavek spremeni in se glasi:
»Šteje se, da občan oziroma zakonec preživlja starše, če dohodek starša ne presega zneska, ki ga določi skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.«
3.	člen
12. člen se spremeni in sc glasi:
»Pravico do posebnega dodatka imajo otroci, ki imajo edinega hranilca v primerih:
1.	ko obstaja zakonska zveza roditeljev, vendar eden izmed njiju ne more izvrševati dolžnosti preživljanja otrok, ker je:
a)	popolnoma nezmožen za delo in ni upokojenec;
b)	na odsluženju obvezne vojaške službe;
c)	na rednem šolanju;
č) na prestajanju prostostne kazni;
2.	ko zakonska zveza obstaja le formalno in eden izmed roditeljev ne izpolnjuje dolžnosti preživljanja ker>
a)	je zapustil zakonsko skupnost in je neznanega bivališča;
b)	s sodbo ali s poravnavo določena preživnina ni izterljiva.
Izpolnjevanje pogoja iz točke 2. a tega člena ugotavlja na predlog roditelja, komisija za denarne pomoči skupnosti otroškega varstva, ki si po potrebi priskrbi mnenje enote otroškega varstva ali krajevne skupnosti.«
4.	člen
Za 12. členom iz 3. člena tega pravilnika se doda nov 12. a člen, ki se glasi:
»Pravico do posebnega dodatka imajo otroci, ki imajo edinega hranilca zaradi:
a)	rojstva otroka izven zakonske zveze;
b)	razveze zakonske zveze;
c)	smrti enega ali obeh roditeljev.
V	primerih iz prvega odstavka tega člena ima otrok pravico do posebnega dodatka ob pogojih:
— da je roditelj, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada uveljavljal preživnino;
—	da znesek preživnine, pokojnine in drugih dohodkov otroka ne presega zneska, ki ga določi za vsako leto skupščina Zveze skupnosti.
Pristojna strokovna služba ali pristojen organ, ki ugotavlja pravico do posebnega dodatka v primerih iz točke a) in b) si priskrbi ugotovitve pristojnega organa skupnosti socialnega skrbstva v zvezi s preživljanjem otrok.
Pogoj iz prve alinee drugega odstavka tega člena lahko spregleda komisija za denarne pomoči skupnosti otroškega varstva, če edini hranilec navede razloge, zakaj ne uveljavlja preživnine.
Omejitev iz druge alinee drugega odstavka tega člena se ne upošteva v primeru, ko je otrok brez roditeljev zaradi smrti ali neznanega bivališča obeh roditeljev ali. če komisija za denarne pomoči skupnosti otroškega varstva spregleda ta pogoj zaradi socialnega stanja družine.«
5.	člen
Za 12. a členom iz 4. člena tega pravilnika se doda nov 12. b člen, ki se glasi:
»Določbe 12. in 12. a člena se upbrabljajo smiselno pod enakimi pogoji tudi v primerih ko:
—	ima otrok očima ali mačeho;
—	pripada pravica do otroškega dodatka za tuje otroke.«
6.	člen
Ta pravilnik začne veljati 1. maja 1977.
St. 193-3/72-77
Ljubljana, dne 21. aprila 1977.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik
Marjeta Potrč 1. r.
480.
Na podlagi zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/ 74) in 59. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/76), skleneta Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in Republiški zbor samostojnih obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o uresničevanju pravic in obveznosti delovnih ljudi, ki z delovnimi sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in delovnih ljudi, ki na podlagi zakona o blagovnem prometu oziroma zakona o gostinski dejavnosti, opravljajo to dejavnost po pogodbi, v skupnostih otroškega varstva
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost na podlagi določb obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73), delovnim ljudem, ki po 9. členu zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73) opravljajo gostinsko dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela ali drugo organizacijo in delovnim ljudem, ki po 26. členu te-
meljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67) opravljajo trgovsko dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje) določajo pravice in obveznosti, ki jih delovni ljudje in občani Uresničujejo v skupnostih otroškega varstva.
2.	člen
Pravice, ki si jih v skladu z določbo 1. člena tega samoupravnega sporazuma zagotavljajo delovni ljudje so zlasti:
—	organizirano družbeno varstvo otrok;
—	nadomestilo osebnega dohodka v času podaljšanega porodniškega dopusta ali skrajšanega delovnega časa po preteku 105 dni porodniškega dopusta;
—	denarne pomoči za vzdrževanje otrok (otroški dodatek, posebni dodatek k otroškemu dodatku, pomoč za opremo novorojenega otroka).
Delovni ljudje imajo pravice iz prvega odstavka tega člena v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot delavci v združenem delu.
Nadomestilo osebnega dohodka v času podaljšanega porodniškega dopusta ali skrajšanega delovnega časa se odmeri od osnove določene v prvem in drugem odstavku 4. člena tega samoupravnega sporazuma v skladu s splošnimi akti Zveze skupnosti otroškega varstva.
Pravice iz prvega odstavka tega člena imajo delovni ljudje, če izpolnjujejo obveznosti po tem samoupravnem sporazumu.
3.	člen
Delovni ljudje za uresničevanje pravic iz tega samoupravnega 1 sporazuma združujejo sredstva po veljavnih stopnjah prispevkov za otroško varstvo.
4.	člen
Delovni ljudje plačujejo prispevke za otroško varstvo od osebnega dohodka, ki ga ugotovi pristojni organ občine kot osnovo za odmero davka na podlagi družbenega dogovora o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je:
—	za delovne ljudi za katere se ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru v skladu z določili zakona o davkih občanov (pavšalisti) osnova za plačevanje prispevkov dogovorjena osnova za obračunavanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in otroško varstvo, določena s pogodbo o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost;
—	za delovne ljudi, ki prvo leto plačujejo prispevke v skladu s tem sporazumom in nimajo ugotovljenega osebnega dohodka ali dohodka po 1. odstavku ali po prvi alinei drugega odstavka tega člena, osnova za pla-prvi alinei drugega odstavka tega člena, je osnova za pla-hodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz leta pred letom, za katero se obračunava prispevek za otroško varstvo. V naslednjih letih se tudi tem delovnim ljudem določa osnova za plačevanje prispevkov po prvem odstavku ali po prvi alinei drugega odstavka tega člena.
5.	člen
Pravice in obveznosti po 2. členu tega samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem vpisa v register obrtnih delavnic in prenehajo z dnem izbrisa iz registra obrtnih delavnic.
6.	člen
Delovni ljudje imajo pravice in obveznosti iz 2. člena tega samoupravnega sporazuma tudi v času:
—	bolezni,
—	orožnih vaj,
—	preiskovalnega zapora do dni,
—	prestajanja zaporne kazni do 30 dni.
Obveznosti plačevanja prispevkov so delovni ljudje oproščeni, ko gre za primer iz prve alinee, prvega odstavka tega člena.
7.	člen
Osnova za plačevanje prispevkov v letu 1976 za delovne ljudi za katere se ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru v skladu z določili zakona o davkih občanov (pavšalisti) je 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1975.
8.	člen
Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1976.
St. 13-3-193-1/76
Ljubljana, dne 13. januarja 1977.
Za Republiški zbor samostojnih obrtnikov GZ Slovenije Predsednik
Matko Kavtičnik 1. r.
Št. 193-13/76
Ljubljana, dne 19. aprila 1977.
Za Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Predsednik skupščine Marjeta Potrč 1. r.
481.
Izhajajoč iz posebne družbene vloge mladinskega periodičnega tiska, ki jo ima le-ta pri oblikovanju estetskega, etičnega in nazorskega profila mladega človeka in ker se zavedajo pomembnosti tega tiska za vzgojnoizobraževalni proces, ki pomaga mlademu človeku, da se oblikuje v zrelo osebnost zavestnega samoupravi jalca v socialistični družbi, na podlagi 147. člena ustave SRS in upoštevajoč sklep o trajni družbeni podpori mladinskemu tisku, ki ga je sprejel Pro-svctnokulturni zbor Skupščine SRS, dne 13. 11. 1973:
1.	Ustanovitelji mladinske periodike:
Mladinska knjiga (kot ustanovitelj Cicibana, Pionirja in Pionirskega lista),
Republiška konferenca ZSMS (kot ustanovitelj Mladine),
Prirodoslovno društvo Slovenije (kot ustanovitelj Proteusa),
Zveza prijateljev mladine Slovenije (kot ustanovitelj revije Otrok in družina),
Založba Borec (kot ustanovitelj Kurirčka),
Glavni odbor ljudske tehnike, oziroma Zveze organizacij za tehnično kulturo (kot ustanovitelj Življenja in tehnike),
Tehniška založba Slovenije (kot ustanovitelj TIM), Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije (kot ustanovitelj Preseka),
Glasbena mladina Slovenije (kot ustanovitelj Glasbene mladine),
Zveza tabornikov Slovenije (kot ustanovitelj Tabora),
Univerzitetna konferenca ZSMS (kot ustanovitelj Tribune),
Univerzitetna konferenca ZSMS Maribor (kot ustanovitelj Katedre).
2.	Izdajatelji mladinskega tiska:
Mladinska knjiga (kot izdajatelj Cicibana, Pionirja in Pionirskega lista),
Založba Borec (kot izdajatelj Kurirčka),
Tehniška založba Slovenije (kot izdajatelj TIM in Življenje in tehnika),
Republiška konferenca ZSMS (kot izdajatelj Mladine),
Prirodoslovno društvo Slovenije (kot izdajatelj Proteusa).
Zveza prijateljev mladine Slovenije (kot izdajatelj revije Otrok in družina),
Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije (kot izdajatelj Preseka),
Glasbena mladina Slovenije (kot izdajatelj Glasbene mladine Slovenije),
Univerzitetna konferenca ZSMS Ljubljana (kot izdajatelj Tribune),
Univerzitetna konferenca ZSMS Maribor (kot izdajatelj Katedre),
Zveza tabornikov Slovenije (kot izdajatelj Tabora).
3.	Založniki mladln'ske periodike:
Mladinska knjiga (kot založnik Cicibana, Pionirja, Proteusa, Pionirskega lista, Mladine),
Založba Borec (kot založnik Kurirčka),
Društvo matematikov fizikov in astronomov (kot založnik Preseka),
CGP Delo (kot založnik revije Otrok in družina).
4.	Samoupravne interesne skupnosti:
Izobraževalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije Telesnokulturna skupnost Slovenije
Zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije Zdravstvena skupnost Slovenije Zveza skupnosti za zaposlovanje.
5.	Republiška konferenca SZDL Slovenije
6.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
7.	Gospodarska zbornica Slovenije
8.	Temeljne OZD, oziroma TOZD za proizvodnjo papirja za publikacije mladinskega periodičnega tiska:
a)	Tovarna celuloze in papirja Đuro Salaj — TOZD papir, Krško
b)	Združene papirnice Ljubljana-Vevče.
9.	Temeljne OZD. ki tiskajo publikacije mladinskega periodičnega tiska:
a)	CGP Delo — TOZD Grafika
b)	Mladinska knjiga — TOZD Tiskarna
c)	Tiskarna Kočevski tisk Kočevje
d)	Grafično podjetje Gorenjski tisk
e)	ČZP Dolenjski list Novo mesto
f)	CTP Pravica-Dnevnik — TOZD Tiskarna Ljudske pravice
g)	CGP Mariborski tisk — TOZD Tiskarna.
10.	Združene PTT organizacije Slovenije
11.	Ljubljanska banka
12.	Kreditna banka Koper
13.	Kreditna banka Maribor
(v nadaljnjem besedilu: podpisniki dogovora) sklenejo
DRUŽBENI DOGOVOR
o vlogi, razširjanju in financiranju mladinskega periodičnega tbka
1.	člen
Ta družbeni dogovor uvaja v skladu z družbeno vlogo mladinskega periodičnega tiska družbeno dogovarjanje o njegovi vsebinski usmeritvi, razširjanju, dostopnosti in financiranju mladinskega periodičnega tiska, opredeljuje pravice in obveznosti, naloge podpisnikov ter njihova medsebojna razmerja. Mladinski periodični tisk zajema po tem dogovoru naslednje publikacije: Ciciban, Pionir, Pionirski list, Otrok in družina (s prilogo Vrtec), Proteus, Kurirček, TIM, Življenje in tehnika, Katedra, Tabor, Glasbena mladina. Tribuna, Presek^ in Mladina (s prilogama Prizma in Mlada pota).
VLOGA VSEBINSKE USMERITVE IN RAZŠIRJANJE MLADINSKEGA PERIODIČNEGA TISKA (obveznosti podpisnikov)
2.	člen
Podpisniki se zavezujejo, da bodo z akcijo na vseh ravneh družbenega življenja zagotavljali mladinskemu periodičnemu tisku razvoj in takšno idejnopolitično, kulturno in strokovno usmerjenost, ki bo zagotavljala vsestranski ustvarjalni razvoj mladega človeka in uveljavljanje socialističnih in humanih vredno:.
v kulturnem, družabnem in osebnostnem oblikovanju doraščajočih generacij. Podpisniki bodo z družbenim vplivom na vsebinsko naravnanost publikacij mladinskega periodičnega tiska krepili tudi njihov kvalitetni nivo in z dogovorjeno in dostopno ceno ter s krepitvijo in razširjanjem distribucijske mreže povečali njihovo razširjenost v vsem slovenskem narodnem prostoru m zagotavljali dostopnost tega tiska najširšemu krogu predvsem mladim bralcem.
3.	člen
Izdajatelji se zavezujejo, da bodo pri oblikovanju programske politike in uredniškega koncepta publi-" kacij mladinskega periodičnega tiska skrbeli za to. da se bodo le-te uveljavile kot nepogrešljiv in ustvarjalen socialistični vzgojni dejavnik pri celoviti kulturni, estetski, osebnostni in družbeni rasti in oblikovanju mladega človeka.
Izdajatelji se zavezujejo, da bodo za vsako tekoče leto posebej v okviru rokov, za katei e se bodo dogovorili v odboru podpisnikov dogovora, pripravili letni program svoje publikacije, ki bo obsegal:
—	temeljne vsebinske zasnove,
—	poročilo o izvajanju programa preteklega leta in finančno poročilo,
—	skupno z založniki izdelajo po devetmesečnem periodičnem obračunu in na podlagi kalkulacij pred-1 log finančnega načrta publikacije za orihodnie ieto.
Ta program predolžijo v razpravo SZDL in samoupravnim interesnim skupnostim, podpisnicam tega dogovora.
Izdajatelji se tudi zavezujejo, da se bodo pri realizaciji letnega programa ravnali po stališčih, ki bodo sprejeta v tej razpravi. Morebitno neskladje v stališčih uredijo podpisniki v okviru odbora podpisnikov.
4.	člen
Samoupravne interesne skupnosti, podpisnice tega dogovora, se zavezujejo, da bodo v svoje programe vključevale programska izhodišča tistih publikacij mladinskega periodičnega tiska, katerih dejavnost sega na njihova področja in skozi katere se realizirajo dejavnosti, zaradi katerih so jih delovni ljudje ustanovili.
Tabela 1
Publikacije	KSS	ISS	KSS	Zveza 1 skup. otr. varst.	TKS	Zdr. skup. Slov.	Zveza skup. za zaposlov.
Ciciban	X	X		X	*		
Pionir	X	X	X		X		
Pionirski list	X	X		X	X	X	X
Mladina	X	X	X		X	' X	X
Proteus	X	X	X			X	
Otrok in družina	X	X	X	X		X	
Kurirček	X	X					
TIM	X	X	X				X
Življenje in tehnika	X	X	X	'			X
Glasbena mladina	X	X					
Tabor	X	X			X	X	
Tribuna	X	X	X				X
Presek		X	X				
Katedra	X	X					X '
— za posamezne publikacije mladinskega periodičnega tiska Imajo Interes tiste samoupravne Interesne skupnosti, ki so v tabeli označene z x.
Obvezujejo se tudi, da bodo za vsako publikacijo mladinskega periodičnega tiska določile matično samoupravno interesno skupnost (tabela 2), ki bo povezovala interese vseh samoupravnih interesnih skupnosti za določeno publikacijo in posebej skrbela za
njihovo redno	izhajanje.		Tabela 2
Publikacije	Matična SIS		Publikacije	Matična SIS
Ciciban	KSS	TIM	RSS
Pionir	ISS	Življenje in tehnika RSS	
Pionirski list	ISS	Glasbena	mladina KSS
Mladina	ISS	Tabor	TKS
Proteus	RSS	Tribuna	KSS
Otrok in družina ZSOV		Presek	RSS
Kurirček	KSS	Katedra	KSS
5.	člen
Podpisniki se zavezujejo, da bo v okviru svojih pristojnosti popularizirali mladinski periodični tisk in skušali zagotoviti čim širši krog naročnikov.
Izdajatelji in založniki publikacij mladinskega periodičnega tiska skrbijo za dobro razvito distribucijsko mrežo in za kvalitetno raven objavljenih prispevkov in za smotern prihodnji razvoj tega tiska, vključno z usmeritvijo na družbeno in strokovno utemeljene združitve sorodnih publikacij.
Republiška konferenca SZDL Slovenije bo prek svojih organov redno obravnavala letne in razvojne programske zasnove publikacij mladinskega periodičnega tiska, obenem pa si bo, zaradi izredne vzgojno-izobraževalne in kulturne vloge tega tiska, nenehno prizadevala za utrjevanje družbenega položaja mladinskega periodičnega tiska.
FINANCIRANJE MLADINSKEGA PERIODIČNEGA TISKA
6.	člen
Mladinski periodični tisk se financira iz:
a)	iz neto plačane realizacije od dogovorjene prodajne cene,
b)	sredstev, ki jih v okviru svojih programov, glede na izraženi interes v programskih usmeritvah posameznih publikacij, namenijo samoupravne interesne skupnosti, podpisnice tega dogovora,
c)	interne subvencije založnikov in izdajateljev in
d)	subvencije za papir.
7.	člen
Podpisniki se. zavezujejo, da oblikovanje prodajne in proizvodne publikacije mladinskega periodičnega tiska ne bo podrejeno vsem tržnim zakonitostim, ker sodi ta tisk, zaradi svoje vzgojnoizobraževalne in kulturne vloge, na področje posebnega družbenega pomena.
8.	člen
K boljšemu gospodarskemu položaju mladinskega periodičnega tiska prispevajo vse OZD in TOZD, podpisnice tega dogovora, ki sodelujejo pri njegovi proizvodnji in distribuciji in sicer tako, da dogovorjeno oblikujejo cene svojih storitev in zagotavljajo prioriteto pri njihovem izvajanju.
9.	člen
Izdajatelji in založniki mladinskega periodičnega tiska namenjajo temu tisku posebna sredstva v obliki internih subvencij, iz sredstev, ki jih je kot presežek
ustvaril pri drugih, v tem družbenem dogovoru zajetih publikacijah, ali iz drugih sredstev. Gre namreč za publikacije, ki imajo v okviru njihove izdajateljske, oziroma založniške dejavnosti poseben družbeni pomen in vzgajajo potencialne potrošnike njihove izdajateljske dejavnosti.
10.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se zavezuje, da bo predlagal skupščini, da zagotovi, da se TOZD, ki izdajajo publikacije mladinskega periodičnega tiska, zniža plačilo obračunanega davka iz dohodka TOZD in sicer za odstotni delež, ki ustreza razmerju med vrednostjo izdanih publikacij periodičnega tiska in celotnim dohodkom davčnega zavezanca.
Zavod SRS za šolstvo kot republiški upravni organ v sestavu republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje obravnava vsebinske zasnove publikacij mladinskega periodičnega tiska in s svojimi strokovnimi predlogi sooblikuje uredniške koncepte publikacij predvsem z vidika potreb vzgojnoizobraževal-nega dela z mladimi in na ta način uveljavlja mladinski periodični tisk kot porriemben učnovzgojni pripomoček v celotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu.
11.	člen
V okviru Gospodarske zbornice Slovenije se grafične, papirne in PTT organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela dogovorijo, da le-te zagotovijo dogovorjene cene pri izvajanju storitev za publikacije mladinskega periodičnega tiska.
(
12.	člen
Banke, oz. njihovi upravljal«, podpisnice tega dogovora se obvezujejo, da bodo po posebnih kriterijih odobrile benificirano obrestno mero pri kreditiranju priprave naklade publikacij mladinskega periodičnega tiska po največ 3 °/o obrestni meri. To se opredeli s posebnim sklepom.
13.	člen
Podpisniki tega dogovora z medsebojnim dogovarjanjem skupno določijo proizvodno ceno publikacij mladinskega periodičnega tiska, ki vsebuje dogovorjeno ceno papirja, tiskanja, PTT in izdajateljskih ter založniških storitev.
Prodajno ceno oblikujejo podpisniki z medsebojnim dogovarjanjem v okvira odbora podpisnikov in sicer tako, da poleg stroškov upoštevajo vlogo in pomen tega tiska, finančne sposobnosti kroga bralcev, ki jim je ta tisk namenjen in pomen njegove razširjenosti med mlado publiko.
Cene iz prejšnjih dveh odstavkov, ki se določajo praviloma najmanj za eno leto se sprejmejo s posebnim sporazumom med vsemi podpisniki.
Podpisnice tega dogovora se, v primeru, če bi nastopile med letom ali ob zaključku leta z dogovorjenim finančnim načrtom nepredvidene negativne razlike dogovorijo o solidarnostnem ukrepanju, ki ga izrazijo v aneksu k sporazumu iz prejšnjega odstavka.
14.	člen
Dogovorjeno negativno razliko, ki nastane med dogovorjeno proizvodno ceno in družbeno dogovorjeno prodajno ceno, pokrije delež sredstev, ki ga sporazumno, v odboru podpisnic namenijo samoupravne interesne skupnosti, podpisnice tega dogovora, po pred-
hodni razpravi o temeljnih vsebinskih usmeritvah posameznih publikacij in subvencije, oziroma olajšave iz
3.	in 10. člena tega dogovora.
15.	člen
Podpisnice ustanovijo odbor podpisnic družbenega dogovora kot stalno telo. Vsaka podpisnica delegira v odbor po enega svojega predstavnika. Odbor skrbi za uresničevanje dogovora, rešuje morebitna sporna vprašanja in skrbi za strokovno pripravo sporazumov in aneksov. Sedež odbora je pri Kulturni skupnosti Slovenije.
16.	člen
Ta družbeni dogovor in sklepi iz 13. in 14. člena se po sprejetju evidentirajo pri Zavodu SRS za cene,
17.	člen
Dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vsi podpisniki. Objavi se v Uradnem listu SRS.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA—SAVA
482.
Skupščina OVS Ljubljanica—Sava je na podlagi 14. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju OVS Ljubljanica—Sava za obdobje 1976—1980 na skupnem VI. zasedanju zbora uporabnikov voda in zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij dne 10. februarja 1077 sprejela
SKLEP
e povišanju tarif vodnega prispevka za leto 1977
1
Tarife vodnega prispevka razen tarife splošnega vodnega. prispevka se za leto 1977 povišajo za 15°/o glede na tarife za leto 1977, sprejete s samoupravnim sporazumom o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za območje OVS Ljubljanica—Sava za obdobje 1976—1980.
2
Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1977.
Skupščina Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava
Prodscdnik
Ivan Rupnik 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST MURA 483.
Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti za vodno območje Mure, 14. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976 do 1980 na vodnem območju Mure in 21. člena statuta OVS Mura je skupščina Območne vodne skupnosti Mura na V. zasedanju dne 31. marca 1977 sprejela
SKLEP
o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1977
I
Za zagotovitev nadaljnje dosledne izvedbe predvidevanj s sprejetim srednjeročnim načrtom razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju Mure, se za leto 1977 povečajo za 15 •/o vse tarife vodnega prispevka, ki jih predvideva samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 na vodnem območju Mure.
II
Skupščina pooblašča izvršni odbor' Območne vodne skupnosti, da ob upoštevanju določil sprejetega samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 na vodnem območju Mure z dne 12. 12. 1975 (Uradne objave občin Pomurja, št. 19/76) in sprejeto 15% povišanje vseh tarif vodnega prispevka iz predhodne točke tega sklepa, opravi izračun novih tarif vodnega prispevka, veljavnih za leto 1977, pri tem izračunu so dopustne smiselne ± zaokrožitve.
III
Sklep o uskladitvi tarif se skupaj z veljavnimi tarifami vodnega prispevka za leto 1977 objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah občin Pomurja.
IV
Ta sklep začne,veljati takoj, objavljene tarife vodnega prispevka pa se uporabljajo od 1. januarja 1977.
St. 0801-0/5-6
Murska Sobota, dne 31. marca 1977.
Skupščina Območne vodne skupnosti Mura
Predsednik
Štefan Hajdinjak, dipl. oec. 1. r.
484.
Na podlagi 43. člena statuta Območne vodne skupnosti za vodno območje Mure Murska Sobota in v smislu sklepa V. zasedanja skupščine Območne vodne skupnosti Mura z dne 31. marca 1977 objavlja izvršni odbor OVS Mura
TARIFE
vodnega prispevka, ki veljajo na vodnem območju Mure v letu 1977
	Vrsta vodnega		Polna tarifa	Popust- nlSka tarifa
Zap.		Enota	vodnega	vodnega
štev. 1.	prispevka: Splošni vodni	mere:	prlspev. za leto 1977	prispevka za leto 1977
2.	prispevek Vodni prispevek	%	1,15	—
	za izkoriščeno ali uporabljeno	kWh/din	0,0035	—
3.	vodo Vodni sprispevek	mn/din	0,75	0,35
	za onesnaženo vodo	E/din	25,00	9,00 oz. 13,00
Zap.	Vrsta vodnega	Enota	Polna tarifa vodnega	Popust- niška tarifa vodnega
štev.	prispevka;	mere:	prispev.	prispevka
4.	Vodni prispevek za pitno vodo	m’/din	za leto 1977 0,32	za leto 1977
5.	Vodni prispevek za naplavine (gramoz, pesek, mivka ipd.)	m’/din	14,00	
6.	Vodni prispevek od katastrskega dohodka iz 11. člena samoupravnega sporazuma — pod a) in b)	Vo	4,00	
	— pod c)	•/«	3,50	—
	— pod č)	"/o	2,50	—
Vsi zavezanci vodnega prispevka plačujejo polno tarifo vodnega prispevka od posameznih osnov, kot je to navedeno zgoraj.
Popustniki za izkoriščeno ali uporabljeno vodo so navedeni v 9. členu samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976 do 1980 na vodnem območju Mure, za onesnaženo vodo pa v 10. členu s tem, da tarifa v višini 9 din za E velja le za Tovarno lepenke Ceršak in Sladkogorsko tovarno papirja Sladki vrh.
St. 0801-0/5-7
Murska Sobota, dne 15. aprila 1977.
Predsednik
izvršnega odbora OVS Mura Ciril Osterc, dipl. inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
485.
Na podlagi 3. člena odloka o prenosu sredstev posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke v samoupravno interesno skupnost za področje komunalnega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 26/75), 150. člena statuta Skupščine mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 13/74) in 2., 15. ter 17. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 34/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 244. seji dne 5. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o usmeritvi sredstev posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke za leto 1976
I
Drugi odstavek IV. člena sklepa o usmeritvi sredstev posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke za leto 1976, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 80/76 se spremeni tako, da glasi:
»Sredstva je mogoče uporabiti za izdelavo tehnične dokumentacije in izgradnjo komunalnih objektov v Ljubljani.«
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1430/3-1976
Ljubljana, dne 12. aprila 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust I. r.
486.
Na podlagi 148. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela in družbe-
nopolitičnega zbora ter 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela
SKLEP
o izvolitvi člana Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Za člana Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane je bil izvoljen
dr. Peter Novak
St. 111-6/77
Ljubljana, dne 31. marca 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
BREZICE
487.
Na podlagi določil 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 12. aprila 1977 sprejela
ODLOK	k
o dopolnitvi odloka o urbanističnem redu za Jesenice n» Dolenjskem
1
Cona urbanističnega reda za Jesenice na Dolenjskem, ki je bila sprejeta z odlokom o urbanističnem redi. za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 12/75) se razširi na parcele št. 317/1, 317/2 k. o. Velika Dolina.
2
Predlog razširitve cone urbanističnega reda za Jesenice na Dolenjskem je izdelal Projektivni biro Re-gion Brežice pod št. 847/17-1976 v juliju 1976 in je sestavni del tega odloka.
3
Razširitev cone urbanističnega reda za Jesenice je stalno na vpogled pri referentu za urbanizem občinske skupščine.
4
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/76-4/5
Brežice, dne 12. aprila 1977.
Predsednik
Skupščina občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
488.
Skupščina občine Brežice je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 12. aprila 1977 sprejela
O D Iv O K
o zazidalnem načrlu šentlenart, kare D in E
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za Šentlenart, za kare D in E, ki ga Je izdelal Projektivni biro Region Brežice pod št. 846-U-76 v juliju 1976.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega dva kareja D in E ob cesti ob Vrbini in v izmeri 2,80 ha. 3 4
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanov, organizacijam združenega dela in drugim Samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščina občine Brežice, ki je pristojen za urbanizem.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Krško.
,	5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-5/76-4/5
Brežice, dne 12. aprila 1977.
489.	e
Na podlagi določil 17. člena statuta krajevne skupnosti Dobova, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi uspešnega referenduma z dne 20. marca 1977, po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) je svet krajevne skupnosti Dobova na seji dne 2. aprila 1977 sprejel
S K Iv E P
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Loče v krajevni skupnosti Dobova
1.	člen
Za območje vasi Loče se na podlagi odločitve občanov na referendumu 20. marca 1977 uvede samoprispe-' vek za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Loče v krajevni skupnosti Dobova.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo osmih mesecev in to od 1. maja do 31. decembra. Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju vasi Loče v krajevni skupnosti Dobova in sicer v naslednjih določenih
zneskih:
din
1.	lastniki stanovanjskih hiš	5.000
2.	delavci v del. razmerju jz OD	1.000
3.	upokojenci	400
4.	lastniki	osebnih avtomobilov	1.000
5.	lastniki	traktorjev	1.000
6.	lastniki	tovornih avtomobilov	10.000
7.	lastniki	konjev — od konja	500	*
8.	kmečka	skupnost Zibert-Petrigoj	5.000
9.	lastniki kmetijskih zemljišč pa 40 Vo od katastrskega dohodka
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka zaposlili ali pa pridobili motorna vozila ali konje.
Plačevanja prispevka so oproščeni občani, kot to določa prvi odstavek 10. člena zakona o samoprispevku.
4.	člen
Za zbiranje sredstev je zadolžen vaški odbor za izvedbo sofinanciranja. Nadzor nad zbiranjem sredstev in nadzor nad izvajanjem del bo vršil svet krajevne skupnosti Dobova.
5.	člen
Sredstva, ki sc zberejo od krajev, samoprispevka, so strogo namenska in se vodijo na žiro računu krajevne skupnosti Dobova, št. 51620-645-50337.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Izterjavo bo vršila davčna uprava pri SO Brežice.
7.	člen
Svet KS Dobova je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
8.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1977.
Dobova, dne 3. aprila 1977.
Predsednik sveta KS Dobova Vinko Čančer 1. r.
490.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in
ureditve cest na območju vasi Loče v krajevni skupnosti Dobova
Po sklepu sveta KS Dobova (Uradni list SRS, št. 6/77) z dne 2. marca 1977 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka dne 20. marca 1977.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od
7.	do 17. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma, vseh volilnih upravičencev. vpisanih v volilni imenik je bilo 191.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 185 volilcev. Za referendum je glasovalo 168. proti 17, neveljavnih glasovnic ni bilo, glasovalo pa ni 6 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 191 in glede na število veljavnih glasovnic (»ZA« referendum), kh-terih je bilo 168. je glasovalo 87.9 odstoka »ZA«.
Dobova, dne 21. marca 1977.
Predsednik	Predsednik sveta
volilne komisije	KS Dobova
Jože Urek 1. r.	Vinko Čančer 1. r.
CELJE
491.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 6. aprila 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta Staro mestno jedro v Celju
1
Javno se razgrne osnutek sprememb zazidalnega načrta Staro mestno jedro v Celju (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Osnutek zazidalnega načrta je grafično ponazorjen v projektu 107/76. ki ga je izdelal Razvojni center Celje v novembru 1976.
2
Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih sveta za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Center Celje.
3
Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 351-162/77-2
Celje, dne 6. aprila 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Marjan Ašič 1. r.
492.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 6. aprila 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta Polule
1
Javno se razgrne osnutek sprememb zazidalnega načrta Polule (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Zazidalni načrt je grafično ponazorjen v LD št. 816/76, ki jo je izdelal Razvojni center Celje v decembru 1976.
2
Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih sveta za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Pod gradom.
3
Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela' ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 351-78/77-8
Celje, dne 6. aprila 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
GROSUPLJE
493.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/73), 27. člena zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/73) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20, aprila 1977 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti, se štejejo:
1.	parcelacija zemljišč
2.	prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba.
3.	člen
Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka znašajo:
Za delo Za delo v oisarnl na terenu
	na uro din	na uro din
— samostojni geodetski izvajalec	100	120
— geodetski risar	70	—
— figurant	—	40
Materialni stroški in prevozni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Dohodki, ki se ustvarijo z dejavnostjo iz 2. člena, se zbirajo na poseben račun uprave Skupščine občine Grosuplje ter se uporabljajo za njeno redno dejavnost.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o soglasju k cenam za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 22/75). 6
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-3/77
Grosuplje, dne 21. aprila 1977.
494.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o delovnem času trgovin, mesnic, gostinskih obratov in gostišč, .trafik ter obrtnih delavnic
1.	člen
S tem odlokom se določa okvirni delovni čas za trgovine na drobno, mesnice, gostinske obrate in gostišča v sestavi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, zasebne gostilne in gostišča, kjer občani z osebnim delom in svojimi sredstvi samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: gostinski obrati), trafike ter obrtne delavnice.
Delovni čas družbenih in zasebnih obratov iz prejšnjega odstavka tega člena določajo samoupravni organi delovnih organizacij oz. lastniki zasebnih obratov, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe, potrebe turizma, načelo dobrega gospodarjenja in določbe tega odloka.
2.	člen
Trgovine na drobno morajo biti vsak delovni dan odprte:
1.	Najmanj 7 ur dnevno v neprekinjenem delovnem času vse delovne dni v tednu, razen sobote, med
7.	in 20. uro.
2.	Najmanj 7 ur dnevno v deljenem delovnem času vse delovne dni v tednu, razen sobote, med 7. in
18.	uro.
3.	Ob sobotah morajo biti vse trgovine na drobno odprte od 7. do 13. ure.
Najmanj do 16. ure mora biti odprta vsaj po ena trgovina z živili v naslednjih krajih: Šmarje, Višnja gora, Ivančna gorica, Šentvid pri Stični, Videm-Dobre-polje, Krka in Zagradec. Najmanj do 19. ure pa mora biti odprta ena trgovina z živili v Grosupljem.
Razpored poslovalnic, ki bodo odprte ob sobotah popoldan, določi organizacija združenega dela. Za naselja, v katerih so trgovine več trgovskih podjetij, pa se sporazumejo trgovska podjetja med seboj.
3.	člen
Mesnice morajo biti odprte vsak delovni dan od torka do petka najmanj od 7. do 12. ure in od 15. do
17.	ure, v ponedeljek od 7. do 12. ure in ob sobotah in dnevih pred prazniki neprekinjeno najmanj od 7. do 16. ure.
Prodajalne kruha morajo biti odprte vsak delovni dan od ponedeljka do petka naj man od 6. do 19.30 ure, ob sobotah pa najmanj od 6. do 16. ure.
Slaščičarne in trafike morajo biti odprte tako, kot je določeno za trgovine na drobno (t. odst. 2. člena).
Bencinske črpalke — servisi morajo poslovati v zimskem času, ki traja od oktobra do aprila, od 7. do
19.	ure, v letnem času, od maja do septembra, pa od 6. do 20 ure, razen servisa v Ivančni gorici, ki posluje neprekinjeno od 0. do 24. ure.
4.	člen
Minimalni delovni čas gostinskih obratov in gostišč je 7 ur in sicer v času med 7. in 24. uro.
Gostinska delovna organizacija oz. zasebni gostinec lahko podaljša delovni čas lokala samo na podlagi dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega zg gospodarstvo, na podlagi predhodnega mnenja pristojne krajevne skupnosti.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena so lahko gostinski lokali odprti vso noč v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od 30. aprila na 1. maj in od 28. novembra na 29. november.
5.	člen
Gostinska podjetja in gostišča, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, lahko poslujejo v zvezi z oddajanjem sob časovno neomejeno.
Delovni čas biiejev, ki poslujejo v okviru trgovskih delovnih organizacij, določi delovna organizacija, v katerem sestavu posluje bife, s tem da upošteva omejitve poslovnega časa, predpisanega za gostinske obrate in gostišča.
Za opravljanje gostinskih storitev na prireditvah se določi delovni čas ob izdaji dovoljenja po odloku o opravljanju gostinskih dejavnosti izven stalnih poslovnih prostorov.
6.	člen
Gostinski obrat je lahko en dan v tednu zaprt zaradi 'čiščenja lokala in zaradi tedenskega počitka osebju
7.	člen
Obrtne delavnice morajo biti odprte vsaj 7 ur vsak dan. razen sobote, ko morajo biti odprte vsaj 5 ur.
Brivnice in česalmce morajo poslovati vsaj od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure vsak delovni dan, lahko pa poslujejo tudi neprekinjeno non-stop. Zaradi čiščenja in tedenskega počitka delavcev so lahko brivnice in čcsalnice en dan v tednu zaprte.
8.	člen
Delovni čas mora biti objavljen na vidnem mestu v vsaki trgovini, mesnici, trafiki, gostinskem obratu oz. gostišču ali obrtni delavnici, poleg tega pa tudi zunaj lokala (na vratih oz. pri vhodu).
Objaviti je treba tudi obvestilo o dnevih, ko je gostinski obrat oz. brivnica ali česalnica zaprta v skladu s 6. členeom in 2. odst. 7. člena tega odloka. 9 10
9.	člen
Določitev delovnega časa je treba prijaviti za gospodarstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu,	'
Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, lahko v upravičenih primerili (adaptacija lokala, letni dopusti, bolezen osebja itd.) dovoli, da se posamezen obrat začasno zapre za manj kot 30 dni.
O začasni prekinitvi obratovanja je vodja obratovalnice dolžan ng vidnem mestu objaviti podatke, koliko časa bo obratovalnica zaprta in s čigavim dovoljenjem.
10.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če ne določi delovnega časa v skladu s tem odlokom
2.	če delovnega časa vidno ne objavi (8. člen)
3.	če delovnega časa ne priglasi pristojnemu organu (1. odst. 9. člena)
4.	če pri poslovanju ne upošteva delovnega časa, določenega s tem odlokom
5.	če poslovalnico začasno zapre brez dovoljenja upravnega organa (2. odst. 9. člena)
6.	če začasne prekinitve obratovanja ne objavi na vidnem mestu (3. odst. 9. člena)
Z denarno kaznijo od 10U do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
1.	odstavku tega člena.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 3.000 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik ali samostojni gostinec, če stori kakšno dejanje iz 1. odst. 10. člena tega odloka.
12.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odpiranju in zapiranju gostinskih obratov na območju občine Grosuplje (Glasnik, ši 30'56) in odlok o minimalnem poslovnem času gostinskih podjetij, gostišč in zasebnih gostiln na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 58/64).
13.	člen
Ta odlok začne veljati 1. julija 1977.
■St. 14-1/77
Grosuplje, dne 21. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
495.
Na podlagi 180. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) v zvezi z 73. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o poimenovanju podružnične osnovne šole Temenica * I
Podružnična osnovna šola Temenica se poimenuje po borcu NOV Milanu Mahnetu in je njen uradni naziv: Osnovna šola »Ferdo Vesel« Šentvid pri Stični — podružnična osnovna šola »Milan Mahne« Temenica.
II
Sklep o poimenovanju podružnične osnovne šole Temenica začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. '022-8/77
Grosuplje, dne 8. aprila 1977.
496.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Smarje-Sap (Uradni list SRS, št. 4/77) in izida referenduma dne 6. marca 1977 je zbor delegatov krajevne skupnosti Smarje-Sap na seji dne 18. aprila 1977 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmarje-Sap
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Šmarje-Sap, ki obsega naselja: Šmarje-Sap, Cikava, Sela, Paradišče, Podgorica, Zgornja Slivnica, Veliki vrh, Mali vrh, Tlake, Gaj niče in • Huda Polica.
2.	člen
Samoprispevek se predpisuje za sofinanciranje gradnje objektov po naslednjem programu:
din
—	dograditev otroškega vrtca v znesku 300.000
—	gradnja telovadnice v znesku	2,000.000
—	ureditev športnega centra v znesku 300.000
—	modernizacija krajevnih poti v znesku 400.000
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 7. 1977 do 30. 6. 1982.
Samoprispevek se plačuje v denarju in bo z njim zbrano 3,000.000 din.
4.	člen
Ocena vseh investicij navedenih v 2. členu tega sklepa znaša 7,100.000 din.
Nosilci investicij so: občinske samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, telesne kulture in krajevna skupnost Šmarje-Sap.
5.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
1.	po stopnji 1,5% od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in
delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnega dohodka,	i
b)	upokojeni občani od pokojnin,
c)	delovni ljudje in občani iz katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
2.	občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice:
a)	2 % od neto osebnega dohodka,
b)	1 % od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za davek.
Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek.
6.	člen
Samoprispevek sc ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega
dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2.000 din mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo.
7.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oz. od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odrrfera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za izvajanje del programa navedenega v 2. členu tega sklepa ter se zbirajo na zbiralni račun 50130-842-009-794 — krajevni samoprispevek občine Grosuplje s pripisom »za krajevno skupnost Šmarje-Sap«.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se te prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
10.	člen
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Šmarje-Sap, ki je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
O razdelitvi morebitnega presežka odloča zbor delegatov krajevne skupnosti.
11.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Šmarje-Sap
Franc Gruden 1. r.
IDRIJA
497.
Na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega zbora in zbora krajevnih skupnosti. dne 8. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem polletju 1977
Y
1.	člen
2.	člen
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena ter opremljena.
Dokler ne bo sprejet proračun občine Idrija za leto 1977 se potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna za leto 1977 začasno v prvem polletju 1977 financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1976.
2.	člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 °/o.
3.	člen
Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Idrija.
4.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1977.
5.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
Z dnem objave tega odloka preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Idrija za I. trimesečje 1977 (Uradni list SRS, št. 2/77).
3.	člen
Zaklonišča se gradijo v mestih in naseljih v skladu z načrtom graditve zaklonišč.
Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, se gradijo zaklonišča v mestih in naselji^, ki jih s posebnim sklepom določi svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Svet lahko sklene, da se mora zaklonišče graditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo tudi če so izven mest oz. naselij iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Zaklonišča se grade v skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč.
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezne evidence.
II. GRADITEV ZAKLONIŠČ
5.	člen
St. 400-5/77
Idrija, dne 3. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
498.
Zaklonišča se, kjer je to mogoče, gradijo kot dvo-namenski objekti: za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki, z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok.
Javna zaklonišča gradi občina kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov v skladu z' občinskim načrtom izgradnje zaklonišč.
Hišna in blokovna zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela gradijo investitorji zgradb.
Na podlagi 145. in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 157. in 159. člena zakona o ljudski obrambi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/76) in 229. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. aprila 1977 sprejela
ODLOK o zakloniščih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva pred zračnimi in drugimi napadi in vojnimi učinki se morajo na območju občine graditi zaklonišča. Graditev zaklonišč urejajo zakon o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), zakon o ljudski obrambi v Socialistični republiki Sloveniti (Uradni list SRS, št. 23/76) in ta odlok.
Zn zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se o’ ""Asrodni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za zaklanjanje prebivalstva se ne uporabljajo določbe tega odloka.
6.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko-obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnih zaklonišč pooblasti organizacijo združenega dela.
7.	člen
Pri stanovanjski izgradnji se grade zaklonišča praviloma v vsakem stanovanjskem objektu.
Občinski upravni organ za ljudskp obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da ni število stanovalcev v posameznih objektih večje kot 25.
8.	člen
Zaradi izvršitve obveznosti po tem odldku si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo oz. adaptacijo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravlja član občinskega štaba za civilno zaščito, odgovoren za zaklonišča ali organizacija * zdru-
ženega dela ali osebe, ki jih določi občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
Pred izdajo je treba ugotoviti ali so vrsta, zmogljivost in odpornost zaklonišča v skladu s predpisi in normativi o gradnji zaklonišč.
Kolikor za takšno ugotovitev v predloženi tehnični dokumentaciji ni opore, predlaga občinski upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne izdajo soglasja.
Inšpekcijo nad graditvijo zaklonišč izvajajo organi, ki opravljajo inšpekcijo v občini.
9.	člen
Za obstoječe objekte, ki jih je potrebno prilagoditi za zaklonišča za zaščito prebivalstva, določi konstrukcije in tehnične pogoje občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki se pri tem ravna po tozadevnih predpisih in normativih.
III.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE Z ZAKLONIŠČI
10.	člen
Zaklonišče je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki.
Javna zaklonišča vzdržuje občina.
Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organizacije.
Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb ali upravljale! stanovanjskih poslopij na podlagi odloka o investicijskem in tehničnem vzdrževanju skupnih prostorov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Izvod tega navodila mora biti na ustreznem mestu v zaklonišču.
11.	člen
Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo ustanovi ali pooblasti občinska skupščina.
Z zaklonišči v organizacijah združenega dela upravljajo samoupravni organi teh organizacij.
S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oz. organi za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini.
V hišah z mešanim lastništvom upravlja z zaklonišči samoupravna skupnost za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini.
Pri morebitni odtujitvi objekta, zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
12.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišč, mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 2% od skupne cene gradbenega dela stavbe.
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter drugimi stavbami v družbeni lastnini, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2«/o od skupne stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 °/o od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije.	*
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03°/» od vrednosti stavbe oziroma prostora.
13.	člen
Merila in način za ugotovitev vrednosti objektov iz četrtega odstavka prejšnjega člena so predpisana z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradno glasilo Skupščine občine Idrija, št. 2/73).
14.	člen
Zavezanci prispevka za zaklonišča iz četrtega odstavka 12. člena morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora na posebnem obrazcu pri davčni upravi Skupščine občine Idrija.
Dolžnost vložiti napoved je enkratna. Kolikor se vrednost naknadno spremeni za več kot 20”/o, je zavezanec prispevkov dolžan vložiti novo napoved. Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda davčna uprava, ki en izvod dostavi občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo, v vednost.
15.	člen
Prispevki za zaklonišča iz 12. člena se plačujejo na poseben račun občine.
16.	člen
Graditev, adaptacija in vzdrževanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev za zaklonišča in iz sredstev občinskega proračuna.
Graditev, adaptacija in vzdrževanje drugih zaklonišč financirajo investitorji oziroma lastniki.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi poslovnimi objekti v družbeni lastnini in organ, ki je * pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija obdrži del najemnine za tekoče vzdrževanje, zaklonišč.
V.	UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU
17.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča je mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne namene pod pogoji iz 167. člena zakona o ljudski obrambi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/76) in ob naslednjih pogojih:
—	da se nc uporabljajo prostori, ki so namenjeni za skladiščenje opreme za zaklonišča in prostori s filtrovcntilacijskimi napravami,
—	v zakloniščih je prepovedano imeti eksplozivne, strupene in vnetljive snovi.
18.	člen
Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišče v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati namen in čas uporabljanja zaklonišča, višino najemnine, vzdrževanje, prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zaklonišča.
Zapisnik o stanju objekta instalacij, inventarja in naprav pri izročitvi zaklonišča v uporabljanje je sestavni del pogodbe.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljalnih ukrepov oziroma ob razglasitvi vojnega stanja pogodba o uporabljanju zaklonišča preneha veljati ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka nima pravice zahtevati v takih primerih odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili.
Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik.
19.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti daje zaklonišča v uporabljanje predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih.
30 °/o sredstev najemnine za zaklonišča iz 18. člena sc odvajajo na poseben račun občine, na katerega sc stekajo prispevki za zaklonišča.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Vsi izdelani urbanistični načrti, ki še niso uresničeni ter zanje še niso izdana gradbena dovoljenja, sc morajo pred uresničitvijo revidirati. Zazidalni načrti, ki so bili realizirani ali so v realizaciji, se morajo dopolniti v smislu tega odloka.
Načrt graditve zaklonišč mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka.
21.	člen
Ce je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred dnevom uveljavitve tega odloka, je investitor gradbenega objekta dolžan plačevati prispevek za gradnjo zaklonišč po pogojih 2., 3., 4. in 5. odstavka 12. člena.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-5/77
Idrija, dne 8. aprila 1977.
499.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Idrija za leto 1977
1.	člen
S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju, občine Idrija v smislu 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe.
2.	člen
Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče:
a)	povprečna gradbena cena za ms stanovanjske površine znaša 4.400 dinarjev;
b)	povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo SOV« od vrednosti zgradbe.
Kot osnova za izračun vrednosti zgradbe se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,0 »/d od vrednosti zgradbe.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o povprečni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Idrija za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 13/76).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-8/77
Idrija, dne 8. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto šulgaj 1. r.
500.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in. 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa, parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišč za območje partizanske bolnišnice »Franja«
I
Da se zagotovi nemotena izdelava zazidalnega načrta, se razglaša splošna prepoved prometa, parcela-
čije, graditve in spremembe kulture zemljišč za območje partizanske bolnišnice »Franja«.
II
Prepoved prometa, parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišč zajema zemljišča, ki ležijo znotraj območja, ki je vrisano v pregledni karti v merilu 1 : 25 000.
Karta je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu SO Idrija, pristojnem za zadeve urbanizma.
III
Določbe tega odloka ne veljajo za geodetsko izmero in druga pripravljalna dela, ki so potrebna za izdelavo zazidalnega načrta ali za razlastitev zemljišč ali za omejitev drugih pravic na njih, če je to v splošnem interesu.
IV
Ta odlok velja za čas, dokler Skupščina občine Idrija ne sprejme zazidalnega načrta za območje iz drugega člena tega odloka.
•
V
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/77
Idrija, dne 8. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Snlgaj 1. r.
501.
Na podlagi 229. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije skupščine občine za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu
1
Ustanovi se komisija Skupščine občine Idrija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisijo sestavljajo delegati v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Idrija ter delegati organov občinske konference ZK Idrija, Občinske konference SZDL Idrija, Občinske sindikalne konference Idrija, Občinske zveze združenj borcev NOV Idrija, Občinske konference ZSMS Idrija in Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija.
2
Komisija spremlja izvajanje zakona o združenem delu in sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami v občini ter jim pomaga pri izvajanju zakona o združenem delu. Pri opravljanju te naloge komisija spodbuja aktivnost delavcev v temeljnih in drugih orga-
nizacijah združenega dela ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih in njihovih delegatov in delegacij pri izvajanju zakona o združenem delu, spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za njeno izboljšanje, daje potrebna pojasnila in sproža pobude za akte in ukrepe, s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem delu.
3
Komisija ima predsednika, podpredsednika in devet članov, ki se izvolijo izmed delegatov organov in družbenopolitičnih organizacij, navedenih v 1. členu tega odloka.
4
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-7/77
Idrija, dne 8. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
502.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 229. ter 235. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora, skupščine samoupravne interesene skupnosti za osnovno izobraževanje in skupščine občinske zdravstvene skupnosti Idrija dne 19. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Idrija
1. člen
Za območje občine Idrija se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa za izgradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji.
2.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se financira gradnja objektov po naslednjem pogramu:
Leto
začetka	Objekt
gradnje
1978 osnovna šola
Lokacija
Idrija
Ocena
investicijske
Vrednosti
58.650.000
1978 zdravstveni dom Idrija 40.000.000
3.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov, navedenih v prejšnjem členu, po cenah iz leta 1977 znaša 98.650.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 37.000.000 din, ostala investicijska sredstva v višini 61.650.000 din pa prispevajo:
a)	osnovna šola
—	solidarnostna sredstva (odprava posledic potresa)
—	amortizacija šolskih objektov
—	sredstva sedanjega samoprispevka
—	sredstva gospodarstva po določilih samoupravnega sporazuma o prioritetah
v obdobju 1976—1980 Skupaj
Sredstva iz samoprispevka Skupaj viri sredstev
b)	zdravstveni dom
—	prispevek regionalne zdravstvene skupnosti
—	prispevek republiške zdravstvene skupnosti
—	solidarnostna sredstva (odprava posledic potresa)
Skupaj
Sredstva iz samoprispevka Skupaj viri sredstev
din
10.000.000
4.300.000
2.350.000
10.000.000
26.650.000 32.000.000
58.650.000
25.000.	000 8.000.000
2.000.000
35.000.	000 5.000.000
40.000.	000
dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu.
,	6. člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
7.	člen
S samoprispevkom zbrane sredstva so namenska in se bodo uporabljala izključno za izvajanje del iz programa navedenega v 2. členu tega sklepa in se bodo zbirala na žiro računu skupnosti osnovnega izobraževanja z oznako za osnovno šolo in zdravstveni dom v Idriji (na posebnem računu).
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja organ, ki ga imenuje občinska skupščina.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje občinska skupščina.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 7. 1977 do 30. 6. 1982. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Idrija po stopnji 2 %> od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov,
2.	upokojeni občani od neto pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani od štirinajstkratnega katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
4.	delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke.
Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunani davek.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki- jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2.000 din mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni ddr hodek od kmetijske dejavnosti, če štirinajstkratni letni katastrski dohodek ne presega 2.500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih
8.	člen
Referendum bo v nedeljo 15. maja 1977 od 7. do 19. ure na glašbvalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Idrija, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku- Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v občini Idrija, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitične skupnosti, ki se nanašajo na družbenopolitični zbor. Občinska volilna komisija vodi referendum, ugotavlja rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju občine.
Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija.
Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme občinska skupščina, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine izjavila na referendumu za samoprispevek.
11.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Skupščina občine Idrija
Na referendumu, dne 15. maja 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje občine Idrija za sofinanciranje programa za izgradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji za dobo 5 let, to je od 1. 7. 1977 do 30 6. 1982
glasujem
»ZA«	»PROTI«
2ig
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
13.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovita samoupravna interesna skupnost za osnovno izobraževanje in zdravstveno varstvo občine Idrija.
14.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-2/77
Idrija, dne 19. aprila 1977.
»	Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
KAMNIK
503.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 231. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72), na 75. seji Izvršnega sveta občine Kamnik dne 7. aprila 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutkov novelacijc urbanističnega programa in urbanističnega reda za območje občine Kamnik ter urbanističnega načrta ureditvenega območja Kamnika in urbanističnega načrta ureditvenega območja Most in Komende 1 2 3
1.	Osnutki obravnavajo novelacijske predloge po projektu št. 2200/76 (novelacija urbanističnega programa in reda, ureditvenega območja Kamnika), št. 2201/ 76 (novelacija urbanističnega načrta ureditvenega območja Kamnika) in št. 2202/76 (novelacija urbanističnega načrta ureditvenega območja Most in Komende) izdelanih od Ljubljanskega urbanističnega zavoda Ljubljana.
2.	Osnutki novelacije urbanističnega, programa in reda ter urbanističnega načrta Kamnika in urbanističnega načrta Most in Komende bodo razgrnjeni 30 dni računano od dneva objave v Uradnem listu SRS v skupščinski dvorani II. nadstropje Skupščine občine Kamnik.
3.	Občani, krajevne organizacije, TOZD, delovne in druge organizacije, družbenopolitične organizacije in društva v navedenem času lahko pregledajo osnutke in k istim vlože ali dajo na zapisnik svoje pripombe in predloge v sobi št. 42/11. nadstropje Skupščine občine Kamnik.
Pregled osnutkov je mogoč vsak delovni dan med delovnim časom.
St. 351-4 77-4/50
Kamnik, dne 7. aprila 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Kamnik Alfonz Boltar, inž. 1. r.
LITIJA
504.
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge delovne skupnosti in skupnost samostojnih obrtnikov, zaradi financiranja neposrednih nalog krajevnih skupnosti in po določbah ustave SR Slovenije v členih 72., 74. in 144., statuta občine Litija v členih 136. in 137. ter L, 2. in 3. člena družbenega dogovora o združevanju sredstev v ljubljanski regiji za krajevrfe skupnosti, sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o financiranju nalog krajevnih skupnosti v občini Litija za obdobje 1976—1980
1.	člen
S tem samoiipravnim sporazumom je opredeljen način financiranja krajevnih skupnosti in način pridobivanja sredstev, ki jih je potrebno zagotoviti za dejavnost krajevnih skupnosti v letih 1976—1980.
2.	člen
Udeleženci sporazuma so: krajevne skupnosti na osnovi zbiranja sredstev iz različnih oblik samoprispevka, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela na osnovi sredstev, ki jih zagotovijo delavci na osnovi razporeditve svojega osebnega dohodka ali dohodka, samoupravne interesne skupnosti na osnovi nalog, ki jih opravljajo na območju občine, skupnost samostojnih obrtnikov na osnovi sredstev, ki jih po samoupravnem sporazumu prispevajo v te namene.
3.	člen
Udeleženci sporazuma na tej osnovi realizirajo osnovno zamisel ustave o celovitosti položaja delavca in njegovega standarda tako v kraju zaposlitve kot v kraju bivanja. Tako dogovorjena in zbrana sredstva se morajo namenjati za potrebe delovnih ljudi v kraju bivanja.
4.	člen
Udeleženci sporazuma se zavezujejo zbrati sredstva za namene krajevnih skupnosti vsakoletno po posebnem samoupravnem sporazumu, ki ga za vsako leto posebej sklenejo in v njem določijo višino sredstev. Izhodiščna osnova za zbiranje sredstev je leto 1976 s prispevkom 300 din na zaposlenega, ta znesek pa se, upoštevajoč gibanja cen, vsako leto valorizira. Število zaposlenih je poprečno število delavcev v preteklem letu.
Občinska skupščina predvideva določena sredstva v proračunu, odvisno od možnosti in načina financiranja skupščinskih nalog.
5.	člen
Udeleženci sporazuma svojo obveznost izpolnijo tako, da namenijo določeni znesek po zaključnem računu ali iz tekočega dohodka, sklada skupne porabe ali pa tako, da se odločijo za enodnevni zaslužek, razliko do obveznosti pa pokrivajo iz drugih, virov oziroma se dodatno dogovorijo za prostovoljno delo ali pa delavci neposredno prispevajo iz neto osebnega dohodka predvideno obveznosti, oziroma gre prispevek iz bruto osebnih dohodkov.
G. člen
Samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo naloge na celotnem območju občine v svojih finančnih načrtih predvidijo realizacijo nalog tako, da je iz njih razvidna razporeditev sredstev po posameznih namenih in krajevnih skupnostih.
7.	člen
Udeleženci se sporazumejo, da zbirajo sredstva v posebnem samoupravnem skladu za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. V ta sklad se stekajo vsa sredstva, ne glede na vire, razen tistih, ki jih zbere krajevna skupnost neposredno sama.
Finančno službo sklada vodi strokovna služba pri občinski skupščini (strokovna služba samoupravne komunalne skupnosti).
8.	člen
Usnova za zadovoljevanje sredstev so plani razvoja krajevnih skupnosti za obdobje 1976-80 kot globalni kriterij, medtem ko se neposredna delitev sredstev za posamezno leto izvrši na osnovi letnega razvojnega načrta in sklepa skupščine samoupravnega sklada, izhajajoč iz določil letnega samoupravnega sporazuma.
9.	člen
Sredstva se krajevnim skupnostim razdeljujejo takole:
—	35 % vseh zbranih sredstev se razdeljuje za financiranje tekočih nalog, kot so'razna vzdrževalna dela in sicer na osnov: števila prebivalcev, števila kilometrov c« .t ter po stopnji razvitosti krajevnih skupnosti in po določilih za katere se dogovorijo krajevne skupnosti,
—	5 °/o sc razdeli krajevnim skupnostim na podlagi njihovih obvez in sodelovanja v delegatskem sistemu. ter za funkcionalne izdatke,
—	55 n/o sredstev se deli na osnovi razpisa: na razpis se javijo krajevne skupnosti, ki imajo konkreten program investicijskih in drugih del ter zagotovljeno udeležbo iz drugih virov , v taki meri, da omogoča realizacijo vsega programa oziroma njegovega sestavnega dela,
—	5 % skupnih sredstev se razporedi v obvezno rezervo za nepredvidene oziroma premalo predvidene izdatke krajevnih skupnosti.
Predvidena delitev sredstev je planska predpostavka in seveda v posameznem primeru lahko odstopa, korična razdelitev pa je zato odvisna od konkretnih programov krajevnih skupnosti in sklepov skupščine samoupravnega sklada.
10.	člen
Za pospeševanje razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti sc udeleženci sporazumejo, da namenijo za posebne intervencije v takih krajevnih skupnostih oziroma izločijo iz sredstev, namenjenih za investicije po razpisu, najmanj 15°/o sredstev ■ zbranih v skladu, ki bodo uporabljena kot dodatna intervencija v krajevnih skupnostih, ki so manj razvite. (Posebni sklep, kot planski dokument, sprejmeta ga zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in organ upravljanja s sredstvi krajevnih skupnosti.)
11.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da zagotovijo sredstva najkasneje do konca polletja tekočega leta za katerega je sklenjen letni samoupravni sporazum oziroma v enem mesecu od dneva, ko so delavci delali za namene krajevnih skupnosti.
12.	člen
Krajevne skupnosti lahko konkurirajo za vse oblike sredstev le na osnovi programa dela, ki morajo biti usklajeni med samimi krajevnimi skupnostmi, predloženi pa udeležencem sporazuma. Programi morajo biti predloženi udeležencem najkasneje do 1. decembra tekočega leta za prihodnje leto.
Krajevne skupnosti so dolžne preko posebnega poročila predložiti udeležencem informacijo o realizaciji sporazuma, najkasneje do konca februarja leta, za katerega se sklepa nov samoupravni sporazum, krajevne skupnosti pa morajo dati poročilo o realizaciji sporazuma za preteklo leto.
13.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da je upravljanje s sredstvi organizirano po načelih: z delegiranjem delegatov iz krajevnih skupnosti določijo krajevne skupnosti skupščino sklada za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. Skupščino sestavlja 18 delegatov oziroma toliko kolikor je krajevnih skupnosti.
Skupščina izvoli petčlanski izvršni odbor. Tako skupščina kot izvršni odbor izvolita predsednika.
Krajevne skupnosti se dogovorijo, da sporazumno z drugimi udeleženci izvolijo tričlanski nadzorni odbor.
Neposredno skrb nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in letnih samoupravnih sporazumov ima izvršni odbor skupščine samoupravnega sklada.
Udeleženci se dogovorijo, da se izvrši konstituiranje po določilih tega člena najkasneje do konca januarja 1976. (Sestav teh organov je možen še drugače, lahko npr. direktno sodelujejo še drugi udeleženci sporazuma.)
14.	člen
Udeleženci pooblaščajo Službo družbenega knjigovodstva, da vodi evidenco in nadzor nad izvajanjem tega in letnih sporazumov.
15.	člen
Spremembe in dopolnitve sporazuma se opravijo tako, da se predložijo v odobritev udeležencem.
16.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da velja samoupravni sporazum za plansko obdobje 1976—1980.
17.	člen
Sporazum velja takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1976 do 31. 12. 1980.
St. 016-6/75
Litija, dno 29. decembra 1975.
Udeleženci: KS Litija — desni breg, KS Litija — levi breg, KS Šmartno, KS Kostrevnica, KS Primskovo, KS Stangarske poljane, KS Kresnice, KS Jevnica,
KS Ribče, KS Hotič, KS Vače, KS Sava, KS Polšnik, KS Jablaniška dolina, KS Dole, KS Gabrovka, KS Vin-tarjevec, KS Stanga, Predilnica Litija, Lesna industrija Litija, Industrija apna Kresnice, IUV TOZD Usnjarna Šmartno, KZ Litija, KZ Gabrovka — Dole, Cestno podjetje Ljubljana — terenski obrat Litija, Mercator TOZD Litija, DZS knjigarna Litija, Petrol servis Litija, Peko — poslovalnica Litija, Prodajalna krzna Šmartno, Centromerkur blagovnica Litija, Gostinsko podjetje Litija, Kovina Šmartno, Gostinsko podjetje Domžale prodajalna Litija, Splošno mizarstvo Gabrovka, Mesarija Litija, KZ Metlika pivnica Šmartno, TOZD Pletilja Litija, Pekarna center obrat Litija, Mizarstvo Litija, GOP »Komunala« Litija, GG TOZD GO Litija, Podjetje za PTT promet enota Litija, SAP enota Litija, Lekarna Kamnik enota Litija, Zdravstveni dom Domžale TOZD Litija, uprava Skupščine občine Litija, Osnovna šola Litija, Osnovna šola Šmartno, Osnovna šola Gabrovka, Posebna osnovna šola Litija, Delavska univerza Litija, SDK Ekspozitura Litija, Ljubljanska banka — enota Litija, Dom »Tišje« Šmartno, Vzgojno varstveni zavod Litija, Občinski svet zveze sindikatov Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Občinska konferenca ZKS Litija, Občinski odbor RKS Litija, Podjetje za PTT promet Ljubljana TOZD telekomunikacije Ljubljana, Občinska gasilska zveza. Borovo prodajalna Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost, Izobraževalna skupnost, Skupnost otroškega varstva, Skupnost socialnega skrbstva, Telesnokulturna skupnost, Kulturna skupnost, Občinska skupnost za zdravstvo, Interesna skupnost za zaposlovanje, GIP Beton Zasavje TOZD Litija.
505.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči,
graditve in parcelacije na območju občine Litija
1.	člen
Da se zagotovi nemotena izdelava zazidalnega načrta, se razglasi začasna splošna prepoved prometa z zemljišči, graditve in parcelacije zemljišč za potrebe stanovanjske graditve na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta. 2 3
2.	člen
Splošna začasna prepoved prometa z zemljišči, , graditve in parcelacije zemljišč zajema naslednje območje: celotno območje naselja Sava, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta po urbanističnem programu, sprejetem z odlokom (Uradni list SRS, št. 31/76).
3.	člen
Prepoved prometa z zemljišči, graditve in parcelacije ne zajema zemljišča, ki je urejeno z delnim zazidalnim načrtom.
Izvršni svet Skupščine občine Litija lahko na predlog odbora za prostorsko planiranje dovoli tudi gradnjo oziroma parcelacijo posameznih objektov, če gre
za pozidavo med obstoječimi stanovanjskimi hišami (10. člen odloka o urbanističnem programu za občino Litija — Uradni list SRS, št. 31/76).
4.	člen
Ta odlok velja za čas, dokler občinska skupščina ne sprejme zazidalnega načrta za območje iz 2. člena tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-16/71
Litija, dne 18. aprila 1977.
. Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
506.
Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v v stanovanjskem dospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) ter 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) in na predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S .tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju zgrajenem s solidarnostnimi stanovanjskimi sredstvi.
2.	člen
Družbeno pomoč daje Samoupravna stanovanjska skupnost Litija (nadalje: stanovanjska skupnost) v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, po določilih tega odloka in aktih ter sklepih stanovanjske skupnosti iz sredstev za družbeno pomoč, ki jih delovni ljudje združujejo pri stanovanjski skupnosti.
3.	člen
Družbena pomoč se:
—	uporablja za gradnjo ali nakup najemnih stanovanj v družbeni lastnini,
—	dodeljuje nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine,
—	dodeljuje občanom, ki gradijo družinsko stanovanjsko hišo ali kupujejo etažno stanovanje, za premiranje namenskih varčevalnih vlog pri poslovni banki.
4.	člen
Družbena pomoč je namenjena občanom, katerih dohodki na posameznega člana gospodinjstva ne presegajo višine dohodkov določene s tem odlokom in ki kupujejo, gradijo ali uporabljajo stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, ki glede na število članov gospodinj-
stva ter površine in opremljenosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja ustreza merilom po tem odloku.
II. POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE
5.	člen
Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in opremljenosti stanovanja.
Pravico do delne nadomestitve stanarine imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini, ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje določene s tem odlokom.
Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice.
Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do 80 %> stanarine.
6.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanja, ki po površini ne presegajo naslednjega normativa:
Število članov gospodinjstva
1
2
3
Površinski normativ v m1
do 28 do 42 do 57
4 in več	do 66
in na vsakega nadaljnega člana gospodinjstva do 10 m2
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30 °/o.
7.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 160 točk, razen če ne sklene drugače skupščina stanovanjske skupnosti ali po njenem pooblastilu izvršni odbor.
8.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine (glej priloženo tabelo).
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako. da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpiča v priloženi tabeli in deli s 100. 9 10
9.	člen
Delna nadomestitev stanarine predstavlja razliko med dejansko stanarino, ki jo plačuje nosilec stanovanjske pravice in znosno stanarino, izračunano po 1. odstavku tega člena.
10.	člen
glede na določbe 6. 7. in 8 člena tega odloka, dv-'n.t nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanov nirke pravice v naslednjih primerih:
a; če nosilec stanovanjske pravice oddaja stano-vanjc v podnajem,
b)	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene,
c)	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja,
d)	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva gradi stanovanjsko hišo ali počitniško hišo ali je lastnik stanovanjske ali počitniške hiše ali druge večje nepremičnine,
e)	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik avtomobila,
f)	če zakonec ni neopravičeno nezaposlen.
Določilo za avtomobile ne velja za invalide.
11.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri stanovanjski skupnosti na katere območju ima stalno bivališče. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. januarja za tekoče leto, oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba priložiti:
—	potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva zapre- . teklo koledarsko leto,
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva,
—	veljavno stanovanjsko pogodbo,
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja,
—	izjavo nosilca stanovanjske pravice, da stanovanje ne daje v podnajem, da stanovanjc ali dela stanovanja noben član gospodinjstva ne uporablja za poslovne prostore, da noben član gospodinjstva ne gradi ali ni lastnik stanovanjske hiše ali počitniške hiše in da noben član gospodinjstva ni lastnik avtomobila.
Višina letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in njegovih gospodinjskih članov sc izkaže s potrdilom organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti in državnega organa, družbenopolitične in druge organizacije, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva ter pismeno izjavo imetnika stanovanjsko pravice o drugih dohodkih, ustvarjenih v preteklem letu.
12.	člen
Organ stanovanjske skupnosti mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka.
Pritožbo zoper organa stanovanjske skupnosti vložijo imetniki stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe na izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti. Pritožba sc vloži pri organu, ki je odločbo izdal.
Delna nadomestitev za stanarino sc obravnava za dobo enega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
13.	člen
Upravičencem do delne nadomestitve stanarini? bo stanovanjska skupnost izplačevala subvencionirani del stanarine v trimesečnih obrokih za nazaj.
Najnižji znesek, do katerega se delno nadomestitev stanarine še izplačuje je 30 dinarjev mesečno.
Listo upravičencev do subvencije stanovanjska skupnost javno objavi na krajevno običajen način (oglasne deske, glasilo Občan).
III.	GRADNJA NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI
ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ
ZGRAJENIH S POMOČJO STANOVANJSKE SKUPNOSTI
14.	člen
Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi osebnimi dohodki, mladih družin, starih ljudi, upokojenih občanov, invalidov, borcev NOV, delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih in v družbenih dejavnostih, sodeluje stanovanjska skupnost z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj.
Natančnejše pogoje in merila o dodelitvi najemnih stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev stanovanjske skupnosti določa poseben pravilnik, ki ga sprejme zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
15.	člen
Za stanovanja katera so grajena s pomočjo sredstev stanovanjske skupnosti izdaja dodelitvene odločbe stanovanjska skupnost po sprejeti prednostni listi, družinam in občanom z nižjimi osebnimi dohodki, mladim družinam, starim ljudem, upokojenim občanom, invalidom, borcem NOV, delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih in v družbenih dejavnostih, če izpolnjujejo pogoje in merila posebnega pravilnika (drugi odstavek 14. člena).
16.	člen
Prednostno listo za pridobitev najemnega stanovanja sestavi komisija stanovanjske skupnosti na podlagi kriterijev in meril, ki jih določa splošni akt stanovanjske skupnosti.
Tako sestavljeno prednostno listo potrdi zbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jo javno objavi.
IV.	PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA
17.	člen
Z namenom, da se vpodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, lahko stanovanjska skupnost prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premijo na privarčevana sredstva.
Vloge za pridobitev premije obravnava in potrjuje komisija pri stanovanjski skupnosti po enotnih kriterijih pravilnika o premiranju namenskega varčevanji.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke ali občan, ki da neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja, se kaznujeta po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
VI.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 55-1162/72) in odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 9-462/75).
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/72
Litija, dne 18. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšck 1. r.
TABELA ZA UGOTAVLJANJE ZNOSNIH IZDATKOV ZA STANARINE ZA POSAMEZNE TIPE GOSPODINJSTEV GLEDE NA NJIHOVE LETNE DOKAZLJIVE DOHODKE ZA LETO 1977
	Dohodkovni razred			Število	Članov	gospodinjstva			
St.	letni DDG din	1	2	S	4	5	6	7	8
		Znosni izdatek za stanarine v °/o od letnih DDG							
1	8.499								
2	8.500—16.999	2,4							
3	17.000—25.499	5,1	0,7						
4	25.500—33.999	7,1	2,6						
5	34.000—42.499	8,6	4,1	0,9					
6	42.500—50.999	9,8 •	5,4	2,1	0,6				
7	51.000—59.499	10,9	6,4	3,1	1,7	1,0	0,5		
8	59.500—67.999	11,8	7,3	4,0	2,6	1,9	1,4	0,9	0,7
9	68.000—76.499	12,6	8,1	4,8	3,4	2,7	2,2	1,7	1,5
10	76.500—84.999	13,3	8,8	5,B	4,1	3,4	2,9	2,4	2,2
11	85.000—93.499	13,9	9,5	6,2	4,7	4,0	3,5	3,1	2,8
12	93.500—101.999	14,5	10,1	6,8	5,3	4,6	4,1	3,7	3,4
13	102.000—110.499	15,1	10,6	7,3	5,9	5,2	4,6	4,2	4,0
14	110.500—118.999	15,6	11,1	7,8	6,4	5,7	5,1	4,7	4,5
15	119.000—127.499	16,0	11,6	8,3	6,8	6,1	5,6	5,2	4,9
16	127.500—135.999	16,4	11,9	8,6	7,2	6,5	6,0	5,5	5,3
17	136.000—144.499	16,9	12,4	9,1	7,7	7,0	6,5	6,0	5,8
18	144.500—152.999	17,3	12,8	9,5	8,1	7,4	6,9	6,4	6,2
19	153.000—161.499	17,6	13,2	9,9	8,4	7,7	7,2	6,0	6,5
20	161.500—169.999	18,0	13,5	10,2	8,8	8,1	7,6	7,1	6,9
507.
Na podlagi 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) in 73. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) je občinska skupščina Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. aprila 1977 sprejela
0	D L O.K
o ustanovitvi samostojnega organa za kaznovanje prekrškov v občini Litija
1.	člen
Skupščina občine Litija ustanovi samostojni organ za kaznovanje prekrškov (v nadaljnjem besedilu: organ) občine Litija, s sedežem v Litiji.
2.	člen
Organ je za svoje delo odgovoren Skupščini občine Litija in ji mora poročati o svojem delu najmanj enkrat letno, na zahtevo občinske skupščine pa tudi večkrat.
3.	člen
Sredstva za delo organa zagotavlja občina.
Organ predloži pred sprejetjem proračuna občinski skupščini na podlagi predloga finančnega načrta organa, zahteve za sredstva, ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela.
4.	člen
Na podlagi odobrenih sredstev sestavi svoj letni finančni načrt in zaključni račun, katerega sprejme delovna skupnost organa, v soglasju z občinsko skupščino.
O sredstvih organa se vodi samostojno računovodstvo, z lastnim žiro računom, pri pristojni službi družbenega knjigovodstva.
5.	člen
Organ ima delovno skupnost, ki jo sestavljajo: sodnik za prekrške oziroma več sodnikov za prekrške in ustrezno število administrativno-tehničnih delavcev, ki so v delovnem razmerju organa.
6.	člen
Organ vodi predstojnik.
Predstojnik organa je lahko tisti, ki ima pogoje za sodnika za prekrške in 'ga po izvolitvi imenuje občinska skupščina.
7.	člen
Organ ima pečat okrogle obliko z naslednjo vsebino: Socialistična republika Slovenija. Skupščina občine Litija, sodnik za prekrške. V sredini pečata je grb Socialistične republike Slovenije.
8.	člen
Delovna skupnost organa sprejme samoupravne akte, na podlagi ustreznih zakonskih določil in družbenih dogovorov ter samoupravnih sporazumov. K sprejemu akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest daje soglasje občinska skupščina oziroma organ, ki ga ta pooblasti.
9.	$len
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/77
Litija, dne 18. aprila 1977.
Predsednik
1	Skupščine občine Litija
Jože Dcrnovšck 1. r.
508.
Skupščina občine Litija je na podlagi 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 23/74), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) in odloka Skupščine občine Litija o označevanju stanovanjskih in poslovnih zgradb (Uradni list SRS, št. 29/75), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju ceste v industrijski coni v Zagorici pri
Litiji
1.	člen
S tem odlokom se določi ime ceste, ki povezuje cesto št. 32Š (stari del) Litija—Breg in cesto št. 365 Litija—Šmartno pri Litiji in vodi ob industrijski coni v Zagorici.
2.	člen
Cesta, opisana v 1. členu tega odloka sc imenuje »Zagorica«.
3.	člen
Stanovanjske in poslovne zgradbe, ki imajo dostop iz prej omenjene ceste, sc s tem odlokom preimenujejo.
Po izdelani numeraciji bodo lastniki prej omenjenih objektov prejeli nove hišne tablice z oznako »Zagorica« in navedbo ustrezne številke.
4.	člen ,
Hišne številke v skladu s tem odlokom ter 3. in 6. členom odloka Skupščino občine Litija o označevanju stanovanjskih in poslovnih zgradb (Uradni list SRS, št. 29/75) določi pristojni občinski upravpi organ.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-2/66
Litija, dne 18. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dcrnovšck 1. r.
509.
Na podlagi 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
18.	aprila 1977 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odlokov
1. člen
1.	Preneha veljati odlok o določitvi naselij ali območij, za katere je potrebno izdelati urbanistični in zazidalni načrt, objavljen v Ur. 1. SRS, št. 39/67.
2.	Preneha veljati odlok o vzdrževanju stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za Investicijsko in tekoče vzdrževanje, objavljen v Ur. 1. SRS, št. 6/69.
3.	Preneha veljati odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš, objavljen v Ur. 1. SRS, št. 1/66.
4.	Preneha veljati odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, objavljen v Ur. 1. SRS, št. 36/73.
5.	Preneha veljati odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada, objavljen v Ur. 1. SRS, št. 43/73.
6.	Preneha veljati odlok o okvirnih količinah in vrsti lesa, ki pripada lastniku gozda za domačo uporabo, objavljen v Ur. 1. SRS, št. 19/66.
7.	Preneha veljati odlok o merilih in načinu financiranja krajevnih skupnosti, objavljen v Ur. 1. SRS, št. 26/72.
8.	Preneha veljati odlok o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada, objavljen v Glasniku št. 55/65 in spremembi, objavljeni v Ur. 1. SRS, št. 37/67 in 42/67.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-1/70
Litija, dne 18. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 510.
Na podlagi 12. v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119 67 in 27-255/72) ter 5. alinee 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 29. seji zbora združenega dela, 30. seji zbora krajevnih skupnosti in 30. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za zahodni del zazidalnega otoka BP 8 — Črnuče
.	1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za zahodni del zazidalnega otoka BP 8 — Črnuče, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 2113/76, februarja 1977.
Zazidalni načrt sestoji iz programskega in tehničnega dela v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Zahodni del zazidalnega otoka BP 8 obsega območje južno od Železniške proge Ljubljana—Kamnik, vzhodno od potoka Črnušnicc in zahodno od predvidenega priključka mestno obvozne ceste na avtocestni sistem.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim ljudem, organom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri organu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pristojnemu za urbanizem, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 4
4.	člen
- Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična Inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-45/75-5
Ljubljana, dne 30. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 511.
Na podlagi 7. in 154. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o nagradah in priznanjih občine Ljubljana šiška
1.	člen
Odlok o nagradah in priznanjih občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 6/76) sc dopolni tako, da se:
—	prvemu odstavku 4. člena doda stavek, ki glasi: »Poleg tega pa se dodeli še ena posebna denarna nagrada Skupščine občine Ljubljana Šiška«;
—	za tretjim odstavkom 4. člena se doda odstavek, ki glasi:
»Posebna denarna nagrada Skupščine občine Ljubljana Šiška v višini 10.000 din se podeli delavcu iz občine Kavadarci, ki je uspešen v temeljni organizaciji združenega dela na področju gospodarstva in je istočasno tudi aktiven družbenopolitični delavec.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-113-07/77
Ljubljana, dne 24. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
MOZIRJE
512.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem' polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 124. člena statuta občine IVTozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) no seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 15. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Mozirje za I. polletje 1977
1. člen
. Do sprejetja proračuna občine Mozirje za leto 1977, se bodo v I. polletju 1977 potrebe občinskih upravnih
organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna financirale na podlagi polletnega plana o razporeditvi dohodkov.
2.	člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati največ do višine 50 »/o izdatkov občinskega proračuna ža leto 1976, povečanih za 10,8 %>.
3.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1977.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna lahko skladno z določili 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti v SRS odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada.
5.	člen
Z objavo tega odloka preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 010-4/77-3
Mozirje, dne 15. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
513.
Na podlagi 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 14-664/74), 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74) in 4. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) je Skupščina občine Mozirje na skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 15. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem radiofotogra-fskem slikanju prebivalstva občine Mozirje
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša se v občini Mozirje izvede obvezno radiofotografsko slikanje vseh prebivalcev rojenih pred
15.	junijem 1953. leta.
2.	člen
Radiofotografsko slikanje na območju občine Mozirje bo opravljeno v času od 14. do vključno 22. junija 1977, skupaj 7 delovnih dni. 3
3.	člen
Radiofotografsko slikanje *e za zavarovance brezplačno. Stroški slikanja gredo v breme občinske zdravstvene skupnosti Mozirje. Stroški organizacije in priprave akcije pa bremenijo proračun občine Mozirje.
4.	člen
Radiofotografsko slikanje bo izvedel Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik po razporedu, ki ga pripravi oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje.
5.	člen
Po opravljenem slikanju se morajo na individualni poziv zdravstvenega zavoda pozvane osebe odzvati na kontrolni pregled’
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da daje po potrebi natančnejša navodila in sprejme ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka.
7.	člen
O tem, ali se bo izvajal radiofotografski program v razširjenem obsegu (B, C in D program), odloči skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje ob upoštevanju strokovnega mnenja ustrezne zdravstvene dejavnosti.
8.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor se ne udeleži radiofotografskega slikanja;
2.	odgovorna oseba delovne organizacije, ki ne dovoli ali prepreči udeležbo na radiofotografsko slikanje;
3.	kdor kakorkoli ovira normalen potek radiofoto-grafske akcije;
4.	kdor se ne odzove vabilu na kontrolni pregled, če gre za sum nalezljive bolezni.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 510-1/76-2/1
Mozirje, dne 15. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc šarb 1. r.
514.
Na podlagi 124. in 180. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 15. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih organih
I. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE
1.	člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti v občini Mozirje opravljajo občinski upravni organi, ki se organizirajo kot oddelki, uprave in krajevni uradi.
2.	člen
Občinski upravni organi so:
—	oddelek za občo upravo in družbene službe;
—	oddelek za notranje zadeve;
—	oddelek za gospodarstvo in finance:
—	oddelek za ljudsko obrambo;
—	oddelek za inšpekcijske službe;
—	davčna uprava;
—	geodetska uprava.
3.	člen
Oddelek za občo upravo in družbene službe:
—	opravlja upravne in strokovne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na varstvo vojaških vojnih invalidov in borcev NOV ter upravne zadeve, ki so s predpisi dane v pristojnost občinskemu upravnemu organu iz področja izobraževanja in vzgoje, kulture in prosvete, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva;
—	opravlja splošno pisarniško službo, evidenco zadev, hrambo in čuvanje arhiva, strokovno kadrovsko in personalno službo, službo ekonomata in vzdrževanje prostorov in stavb ter tehnično službo za občinske upravne organe, občinsko skupščino, izvršni svet in samoupravne organe uprave občinske skupščine;
—	je pristojen za odločanje v upravnih stvareh, za katere s predpisi n. določeno, kateri občinski upravni organ je stvarno pristojen za odločanje v posamezni upravni stvari;
—	skrbi za izvajanje določb zakona o upravnem postopku in o pisarniškem poslovanju upravnih organov v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih organizacijah, ki upravno odločajo;
—	skrbi za zakonitost dela SIS iz področja družbenih služb;
—	skrbi za izvajanje obrambnih priprav in ukrepov samozaščite na svojem delovnem področju.
4.	člen
Oddelek za notranje zadeve:
Oddelek za notranje zadeve neposredno izvršuje zakone in predpise, vodi upravni postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji v upravnem postopku in opravlja druga strokovna in upravna dejanja iz občinske pristojnosti; opravlja tudi strokovna — administrativna opravila za KS Mozirje v obsegu kot jih opravljajo krajevni uradi.
Upravne zadeve v pristojnosti oddelka za notranje zadeve so zadeve o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, varstvu'pred požarom, državljanstva, potnih listinah za prehod čez državno mejo in listinah o gibanju in muditvi v obmejnem pasu, prebivanju tujcev, osebnih izkaznicah, matičnih knjigah, osebnih imenih, prijavljanju bivališča in prebivališča, varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost občinskim upravnim organom za notranje zadeve.
Nadzoruje zakonitost dela občinske 'samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom.
Skrbi za izvajanje obrambnih" priprav in ukrepov s področja družbene samozaščite na svojem delovnem področju.
5.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance:
—	opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju industrije, kmetijstva, gozdarstva, trgovine, gostinstva, turizma, obrti, lova in ribolova;
—	proučuje razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v občini in pripravlja o tem analize, poročila, pripravlja osnutke družbenih planov prora-
čuna občine ter spremlja in analizira njihovo izvajanje ter predlaga potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvrševanja;
—	spremlja in analizira gibanje glede zadovoljevanja splošnih in skupnih potreb delovnih ljudi in predlaga potrebne ukrepe;
—	opravlja zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, na vodno gospodarstvo, označevanje imen naselij, ulic in hiš ter imenovanje naselij in ulic, na premoženjskopravne in delovne zadeve;
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na dokumentacijsko analitično in statistično službo, zlasti na urejanje in dajanje podatkov o statistični in analitični dokumentaciji, ki ima pomen za občino;
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje občinskega proračuna, finančnih načrtov skladov ter na nadzor nad računovodskim poslovanjem občinskih organov in organizacij, katerih sredstva so zagotovljena v občinskem proračunu;
—	skrbi za zakonitost dela SIS s področja gospodarskih dejavnosti;
—	skrbi za izvajanje obrambnih priprav in ukrepov samozaščite na svojem delovnem področju.
6.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo:
Opravlja upravne in storkovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, če s predpisom niso dana v pristojnost drugim občinskim upravnim organom, opravlja pa zlasti:
—	sodeluje pri izdelavi načrtov razvoja ljudske obrambe in izdelave vojnega načrta občine. Usklajuje, dopolnjuje obrambne načrte TOZD, KS in samoupravnih skupnosti z občinskim vojnim načrtom, tega pa z načrti širših DPS in oboroženimi silami;
—	skrbi za mehanizacijske zadeve in za prenos ukazov oziroma odredb o izvajanju ukrepov pripravljenosti ter odloka o mobilizaciji;
—	opravlja zadeve na pripravi vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja, prenašanja zaupnih podatkov civilnega sektorja; na organizaciji službe OJOS, na organizaciji centra za O JO A ter skrbi za organizacijo opravljanja in strokovno usposabljanje kadrov;
—	pripravlja organizacijo, opremljanje in strokovno usposabljanje občinskih enot in štaba civilne zaščite in usmerja organiziranje, opremljanje, usposabljanje in delovanje drugih enot in štabov civilne zaščite ter samozaščite prebivalstva;
—	opravlja upravne in vojaško strokovne zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč in objektov posebnega pomena za ljudsko obrambo;
—	vodi evidenco in opravlja zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo delovnih ljudi, ob-članov in OZD, obveznostjo služiti v OZ, službi OJOA, obveznostjo usposabljanja in učenja za obrambo in zaščito ter odloča na prvi stopnji v upravnem postopku v teh zadevah;
—	opravlja strokovne zadeve v zvezi s pridobivanjem mladine za vojaške poklice;
—	skrbi za izvajanje varnostno zaščitnih ukrepov pri obrambnih načrtih;
—	imenuje komisijo za ocenitev zdravstvene sposobnosti občanov in delovnih ljudi glede njihove razporeditve v vojni;
— opravlja strokovni nadzor nad zavezanci izvajanja določb zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe.
7.	člen
Občinski štab za teritorialno obrambo:
Je samostojni strokovni organ za vodenje štabov in enot teritorialne obrambe na območju občine. Komandanta občinskega štaba imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe Slovenije na predlog sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja strokovne zadeve v zvezi z organiziranjem, opremljanjem, strokovnim usposabljanjem in uporabo enot in štabov teritorialne obrambe v občini. Usmerja organizacijo, opremljanje, strokovno usposabljanje in delovanje enot in štabov v krajevnih skupnostih. Sodeluje z upravnim organom za LO in drugimi upravnimi organi za izvajanje skupnih nalog.
8.	člen
Oddelek za inšpekcijske službe:
opravlja vse zadeve inšpekcij iz občinske pristojnosti, zlasti pa zadeve inšpekcijskega dela, gozdarske inšpekcije, kmetijske inšpekcije, tržne inšpekcije, inšpekcije cestnega prometa, sanitarne inšpekcije, veterinarske inšpekcije, živinorejske inšpekcije, elektroenergetske inšpekcije, gradbene, komunalne in urbanistične inšpekcije, vodnogospodarske in požarne inšpekcije in zadeve inšpekcij, ki jih določajo predpisi in niso po zakonu organizacijsko vezane na drug organ.
Če oddelek za inšpekcije ni v stanju zagotoviti izvajanje inšpekcijskega nadzora za posamezno inšpekcijsko področje v okviru oddelka, sme predstojnik oddelka za inšpekcije v soglasju z Izvršnim svetom SO Mozirje skleniti dogovor za opravljanje nalog nepokritega inšpekcijskega področja z drugo občino ali z medobčinskim inšpekcijskim organom; sme pa tudi prevzeti opravljanje nalog iz posameznega inšpekcijskega področja druge občine, če s tem soglaša IS.
9.	člen
Davčna uprava:
—	opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti;
—	zbira podatke in vodi evidenco o dohodkih posameznih vrst prispevkov in davkov, sestavlja predračune in zaključne račune dohodkov o posameznih virih' oziroma Vrstah davkov in prispevkov;
—	proučuje in analizira davčno politiko v občini in pripravlja predloge za usklajevanje in izpolnjevanje na tem področju;
—	opravlja zadeve davčne inšpekcije in davčne kontrole;
—	vodi postopek o prekrških, za katere tako določa zakon, ter opravlja posamezna dejanja v upravnem postopku po pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter opravlja druge upravne zadeve na tem področju;
—	vrši izterjavo davkov in prispevkov za SIS in za druge upravičence, če je to s predpisi tako določeno;
—	skrbi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju.
10.	člen
Geodetska uprava:
opravlja zadeve geodetske službe iz občinske pristojnosti; pri tem:
—	planira in koordinira izvajanje geodetske službe na območju občine;
'— skrbi za izdelavo načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc iz pristojnosti občine;
—	vodi in vzdržuje katastre, načrte in druge evidence, za katere je pristojna občina;
—	vodi in vzdržuje geodetsko-prostorsko dokumentacijo za območje občine;
—	nadzoruje izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki ga vodijo komunalne in druge organizacije združenega dela glede podatkov, pomembnih za zbirni kataster komunalnih naprav v občini;
—	odloča o zadevah geodetske službe v upravnem postopku na prvi stopnji;
—	sodeluje pri usmerjanju raziskovalne dejavnosti na področju geodetske službe;
—	opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem geodetske službe v geodetskih organizacijah;
—	opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti, ki so mu naložene po zakonih in drugih predpisih ter po sklepih občinske skupščine.
11.	člen
Za opravljanje določenih zadev iz pristojnosti občinskih upravnih organov delujejo krajevni uradi s sedeži v Rečici ob Savinji, Nazarjah, v Gornjem gradu, v Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Solčavi.
Krajevni uradi opravljajo naslednje zadeve:
—	vodijo matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdajajo izpiske iz teh razvidov;
—	izdajajo zdravstvena spričevala za živino, če so za to pooblaščeni;
—	opravljajo prijavno odjavno službo in vodijo register prebivalstva;
—	sprejemajo vloge občanov za organe občinske skupščine;
—	dajejo pravno pomoč za zaprosilo državnih organov;
—	izdajajo potrdila, ki jih v skladu s predpisi terjajo občani in nudijo občanom pravno pomoč in nasvete;
—	opravljajo administrativna in druga stokovna opravila za krajevne skupnosti in za delegacije KS za skupščino občine in za samoupravne interesne skupnosti, če krajevna skupnost nima lastne strokovne službe;
—	opravljajo druge zadeve po predpisih in opravila, ki jih naloži izvršni svet, občinska skupščina, svet krajevne skupnosti ali občinski upravni organ pristojen za posamezna področja;
—	vršijo dostavo uradnih pošiljk, če se dostava ne izvaja po poštni službi, krajevni urad vodi šef krajevnega urada, ki ga imenuje po predlogu sveta delovne skupnosti organov uprave občine Izvršni svet Skupščine občine Mozirje za dobo 4 let. Po preteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Če se posamezne krajevne skupnosti odločijo, da bodo svoja strokovno administrativna opravila opravljale s svojo lastno strokovno službo, lahko na predlog svetu delovne skupnosti uprave izvršni svet v soglasju s svetom prizadete krajevne skupnosti odredi,
da dela posamezni krajevni urad le določene dneve v tednu ali določene ure na delovne dni zato, da se v teh dneh doseže racionalna izraba delovnega časa.
Nadzor nad strokovnim delom krajevnih uradov opravlja predstojnik oddelka za notranje zadeve, ki je tudi disciplinski starešina, nad delavci krajevnih uradov.
12.	člen
V delovno področje občinskih upravnih organov spada tudi strokovno in administrativno delo za občinsko skupščino, izvršni svet in njuna delovna telesa, če njihove službe nimajo sistemiziranih potrebnih delovnih mest.
Delo iz prvega odstavka tega člena opravlja tisti občinski upravni organ, v čigar delovno področje spadajo zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, izvršnega sveta in njunih delovnih teles.
13.	člen
Zaradi uspešnega izvrševanja nalog in opravil iz delovnega področja občinskih upravnih organov se znotraj teh organov v okviru potrebe in smotrnosti lahko ustanovijo notranje organizacijske enote.
14.	člen
Za obravnavanje načelnih in drugih pomembnejših vprašanj iz delovnega področja občinskih upravnih organov ali posameznega upravnega organa se lahko ustanovi kolegij kot posvetovalni organ predsednika izvršnega sveta oziroma predstojnika upravnega organa.
Za proučevanje posameznih vprašanj, izdelavo predpisov ali za izdelavo posameznih elaboratov in analiz ter za izvedbo določenih operativnih nalog, za dajanje mnenj in predlogov se lahko v občinskem upravnem organu ustanovijo strokovne komisije.
15.	člen
Oddelek vodi načelnik oddelka, upravo načelnik uprave (v nadaljnjem besedilu predstojnik), krajevni urad pa šef krajevnega urada.
Predstojnik oddelka za gospodarstvo in finance ima namestnika, ki ga imenuje izvršni svet občinske skupščine.
Predstojnik organizira delo in skrbi za uspešno izvrševanje nalog organa, katerega predstojnik je.
Predstojnik skrbi zlasti za pravilnost in zakonitost dela za racionalno poslovanje in za zboljšanje delovnih metod in tehnike poslovanja.
Predstojnik izdaja odločbe v upravnem postopku v upravnih stvareh, za katere je pristojen občinski upravni organ.
Predstojnik je pooblaščen, da za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev pooblasti drugo uradno osebo istega organa, če za to izpolnjuje pogoje.
16.	člen
Predstojnik je osebno odgovoren za delo občinskega upravnega organa, ki ga vodi. Dolžan je poročati občinski skupščini oziroma izvršnemu svetu o stanju na določenem upravnem področju in o delu občinskega upravnega organa, če občinska skupščina ali izvršni svet to zahteva.
Na zahtevo občinske skupščine oziroma izvršnega sveta so predstojniki občinskih upravnih organov dolžni pojasnjevati vprašanja iz delovnega področja njihovih upravnih organov in dajati odgovore na vprašanja delegatov.
17.	člen
Kadar je predstojnik občinskega upravnega organa odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča njegov namestnik. Kjer pa tega ni, pa delavec občinskega upravnega organa, ki ga določi izvršni svet občinske skupščine na predlog predstojnika.
Obvestila in podatke o delu občinskega upravnega organa daje predstojnik ali delavec, ki ga on določi.
II. SAMOUPRAVLJANJE DELAVCEV V OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH
18.	člen
Občinski upravni organi, službe občinske skupščine in službe izvršnega sveta veljajo glede samoupravljanja za en sam organ (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost).
19.	člen
Pravice samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v delovni skupnosti s samostojnim odločanjem z odločanjem v soglasju s predstojniki občinskih upravnih organov v soglasju z izvršnim svetom ter s tem, da v okviru svojega upravnega organa dajejo mnenje in predloge glede vseh vprašanj s področja notranjih razmerij, programov dela in o drugem, o čemer odloča predstojnik organa iz 21. člena. ’
’	20. člen
Delavci delovne skupnosti samostojno:
—	urejajo uporabo sredstev skupne porabe in odločajo o uporabi teh sredstev;
—	volijo in odpoklicujejo člane organov delovne skupnosti;
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v upravnih organih, kadar je to z zakonom ali splošnim aktom delovne skupnosti tako določeno.
21.	člen
Delavci delovne skupnosti v soglasju s predstojniki občinskih upravnih organov:
—	sprejemajo splošne akte o delitvi sredstev delovne skupnosti in o osebnih dohodkih, o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter druge splošne akte s katerimi se urejajo notranji odnosi v delovni skupnosti;
—	odločajo o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu kadar je to z zakonom ali s splošnim aktom tako določeno;
—	skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev, za zboljšanje organizacije dela in tehnike poslovanja ter za zboljšanje svojih delovnih pogojev;
—	odločajo o objavi in razpisu prostih delovnih mest;
—	izvajajo ukrepe s področja SLO, civilne in družbene samozaščite;
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih razmerij v delovni skupnosti, kadar je to z zakonom ali splošnim aktom tako določeno.
22.	člen
Delavci delovne skupnosti v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine:
—	odločajo o notranji organizaciji in sistemizaciji uprave občine Mozirje;
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun delovne skupnosti;
—	odločajo o drugih zadevah, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
23.	člen
Predstojnik občinskega upravnega organa samostojno:
—	organizira in vodi delo v okviru delovnega področja upravnega organa;
—	daje delavcem navodila za delo;
—	izvršuje pravice s področja disciplinske odgovornosti delavcev, ki so mu dana po zakonu;
—	odloča o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v mejah zakonskih pooblastil in v skladu z določbami splošnih aktov delovne skupnosti;
—	določa program dela upravnega organa s predhodnim mnenjem delavcev organa;
—	odloča o drugih vprašanjih, za katere je to določeno z zakonom ali splošnim aktom in o katerih ne odločajo delavci organa samostojno ali v soglasju s predstojniki.
24.	člen
S splošnim aktom delovne skupnosti se določi, katere izmed pravic in dolžnosti pri uresničevanju samoupravljanja delovnih ljudi v delovni skupnosti izvršujejo delavci na zboru delovnih ljudi, katere pa na svetu delovne skupnosti.
Svet delovne skupnosti kot skupen organ samoupravljanja se oblikuje tako. da ga sestavljajo delegati delavcev vseh upravnih organov.
i
25.	člen
Če se ne doseže soglasje na dana mnenja in predloge, ki jih predlagajo delavci predstojniku upravnega organa po 18. členu ali če se v zadevah, o katerih odločajo delavci iz 20. člena tega odloka v soglasju s predstojniki ne doseže soglasje, se zadeva predloži izvršnemu svetu občinske skupščine, ki o spornem primeru dokončno odloči. Če izvršni svet ne odloči v 30 dneh po predložitvi zadeve velja splošni akt ali odločitev kot so jo sprejeli delavci delovne skupnosti. Če se ne doseže soglasje v zadevah iz 21. člena o katerih odločajo delavci skupnosti v soglasju z izvršnim svetom odloči o sporu dokončno Skupščina občine Mozirje.
26.	člen
'Sredstva za delo občinskih upravnih organov se določajo skladno z zakonom o sredstvih za delo upravnih organov oziroma skladno z družbenim dogovorom o zagotavljanju sredstev za delo državnih organov v SR Sloveniji.
27.	člen
Sredstva, ki jih občinski upravni organi uporabljajo za redno dejavnost, se zagotavljajo v občinskem proračunu.
Za svojo redno dejavnost uporabljajo občinski upravni organi tudi dohodke, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo.
III. KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Določbe tega odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih veljajo smiselno tudi za občinskega sodnika za prekrške.
29.	člen
Upravni organi se morajo organizacijsko oblikovati in prilagoditi svoje delo določbam tega odloka do 31 12. 1977.
30.	člen
7 uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep občinskega ljudskega odbora Mozirje o pooblastitvi
predstojnikov upravnih organov občinskega ljudskega odbora Mozirje, da lahko pooblastijo drugega uslužbenca istega organa za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev (Uradni vestnik Celje, št. 15-166/60) in vsi še veljavni predpisi, ki so urejali organizacijo uprave Skupščine občine Mozirje.
31.	člen
V primeru, da se uveljavi družbeni dogovor o ustanovitvi medobčinskega inšpekcijskega organa, ki ga je sprejela Skupščina občine Mozirje na svoji seji dr.c 27. 12. 1975, nehajo veljati določbe 8. člena tega odloka.
32.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-9/76-2/1
Mozirje, dne 15. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
515.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77 na seji dne 7. aprila 1977 sprejel
S K I, E P
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske soseske Prevrat—Slovenske Konjice
I
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice, daje v javno razgrnitev osnutek zazidalnega načrta stanovanjske soseske Prevrat—Slovenske Konjice, ki ga je izdelal zavod za urbanizem Velenje pod številko P. 117/77.
II
Osnutek zazidalnega načrta stanovanjske soseske Prevrat—Slovenske Konjice se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa.
III
Osnutek zazidalnega načrta bo razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance občine Slovenske Konjice ter bo na javni vpogled v uradnih dneh.
IV
K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan, organizacija združenega dela in druga zainteresirana samoupravna organizacija ali skupnost.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/72-2/3
Slovenske Konjice, dne 7. aprila 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepcj, dipl. inž. 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 516.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 126. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 14. aprila 1977 sprejela
ODLOK o zvišanju stanarin
1.	člen
Stanarine na območju občine Šentjur pri Celju se z veljavnostjo od 1. junija 1977 zvišajo do 30%.
2.	člen
Osnova za določitev stanarine v letu 1977 je vrednost stanovanj, ugotovljena z odlokom Skupščine občine Šentjur pri Celju o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 13-571/73) s tem, da ostane valorizacijska vrednost točke nespremenjena in tako izračunana stanarina povišana za 25% v letu 1975 in 20 % v letu 1976.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-5/77-4
Šentjur pri Celju, dne 14. aprila 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
517.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 13. in 14. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah
obremenitve letnega dohodka gospodinjstva s stanarino za uveljavitev pravice do delne
nadomestitve stanarine kot družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
1.	člen
Dopolni se odlok o stopnjah obremenitve letnega dohodka gospodinjstva s stanarino za uveljavitev pravice do delne nadomestitve stanarine kot družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, Št. 22/75).
2.	člen
V	6. členu odloka se v zadnji vrsti prvega odstavka besedilo »ocenjeno do 130 točk« spremeni tako, da se glasi: »ocenjeno do 135 točk.«
3.	člen
V	7. členu se prvi odstavek dopolni s stavkom:' »Tabela je sestavni del tega odloka.«
*
4.	člen
Spremeni se Tabela za ugotavljanje izdatkov za stanarine v % od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstev za leto 1975, ki je sestavni del odloka tako, da se glasi:
»TABELA ZA UGOTAVLJANJE ZNOSNIH IZDATKOV ZA STANARINE v % OD LETNIH DOKAZLJIVIH DOHODKOV 5
St.	Dohodkovni razred Letni dohodek din	1	Število članov v 2	3	4			gospodinjstvu 5	6		7	8
Gospodinjstva /		Znosni	izdatek	za	stanarine v %		od letnih DDG		
1.	8.499								
2.	8.500—16.999	1,8							
3.	17.000—25.499	4,5	0,2						
4.	25.500—33.999	6,5	2,1						
5.	34.000—42.499	8,2	3,6	0,4					
6.	42.500—50.999	9,2	4,9	1,6	0,2				
7.	51.000—59.499	10,3	5,9	2,6	1,3	0,1			
8.	59.500—67.999	11,2	6,8	3,5	2,2	1,5	1,0	0,5	0,3
9.	68.000—76.499	12,0	7,6	4,3	3,0	2,3	1,8	1,3	1,1
10.	76.500—84.999	12,7	8,3	5,1	3,7	3,0	2,5	2,0	1,8
11.	85.000—93.499	13,3	9,0	5,7	4,3	3,6	3,1	2,7	2,4
12.	93.500—101.999	13,9	9,6	6,3	4,9	4,2	3,7	3,3	3,0
13.	102.000—110.499	14,5	10,1	6,8	5,5	4,8	4,2	3,8	3,6
14.	110.500—118.999	15,0	10,6	7,3	6,0	5,3	4,7	4,3	4,1
15.	119.000—127.499	15,4	11,1	7,8	6,4	5,7	5,2	4,8	4,5
16.	127.500—135.999	15,8	11,4	8,1	6,8	6,1	5,6	5,1	4,9
17.	136.000—144.499	16,3	11,9	8,6	7,3	6,6	6,1	5,6	5,4
18.	144.500—152.999	16,7	12,3	9,0	7,6	7,0	6,5	6,0	5,8
19.	153.000—161.499	17,0	12,8	9,4	8,0	7,3	6,8	6,4	6,1
20.	161.500—169.999	17,4	13,0	9,7	8,4	7,7	7,2	6,7	6,5
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-9/77-3
Šentjur pri Celju, dne 14. aprila 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
518.
Na podlagi zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. januarja 1977 sprejela
ODLOK
o preskrbi z industrijsko vodo v občini Šentjur pri Celju
1.	člen
Z namenom, da se na območju občine zagotovi smotrna raba in izkoriščanje vode za tehnološke namene v proizvodnji (industrijska voda) ter da se na ta način sprostijo določene količine pitne vode, se s tem odlokom ureja sistem za dobavo industrijske vode (v nadaljnjem besedilu: sistem).
Preskrba z industrijsko vodo je možna le na način in ob pogojih, ki jih predpisuje ta odlok in na njegovi podlagi izdani predpisi..
2.	člen
Za vire industrijske vode se po tem odloku štejejo reka Voglajna s pritoki in vodna akumulacija Tratna.
Za vir industrijske vode se šteje tudi podtalna voda na območju vodotokov iz prvega odstavka tega člena, če se ne uporablja kot vir pitne vode.
3.	člen
Za uporabnika industrijske vode (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) se po tem odloku šteje fizična ali pravna oseba, ki gospodari z objekti oziroma napravami, ki se oskrbujejo z industrijsko vodo.
4.	člen
Za upravljalen sistema (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) se po tem odloku šteje vodno gospodarska organizacija za porečje Savinje.
Objekti in naprave za dobavo industrijske vode so osnovna sredstva vodno gospodarske organizacije.
5.	člen
Za objekte in naprave sistema se štejejo naprave za zajetje, črpanje, čiščenje, hramba in akumulacija industrijske vode ter omrežje z vodomeri.
6.	člen
Industrijska voda se lahko odvzema samo preko objektov in naprav navedenih v 5. členu tega odloka.
7.	člen
Uporabnik sc lahko izjemoma oskrbuje z industrijsko vodo tudi po začasnih priključkih iz vodnih virov navedenih v 2. členu tega odloka, za kar pa mora skleniti z upravljalcem posebno pogodbo. 8 9
8.	člen
Upravljalec mora dovoliti industrijsko vodo vsem (uporabo), ki jo potrebujejo in izvršiti priključek na to vodo, če je zmogljivost sistema zadostna.
Priključek oziroma uporaba industrijske vode brez dovoljenja upravljalca ni dopustna.
9.	člen
Priključek na sistem lahko izdela le upravljalec na stroške uporabnika.
S priključitvijo na sistem prevzame uporabnik vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka iz
predpisov, izdanih na njegovi podlagi in pogodbe med upravljalcem in uporabnikom.
10.	člen
O vsaki napaki na priključku mora uporabnik nemudoma obvestiti upravljalca.
11.	člen
Priključke z vodomeri vzdržuje upravljalec na svoje stroške. Upravljalec pa ima pravico zahtevati povrnitev škode, ki je nastala na priključku po krivdi uporabnika.
12.	člen
Upravljalec je dolžan nepretrgoma dobavljati industrijsko vodo vsem uporabnikom in skrbeti za nemoteno delovanje objektov in naprav
Upravljalec je dolžan brez odlašanja odpra- jti vsako okvaro ali pomanjkljivost na objektih in napravah in to v času, ko popravilo najmanj ovira redno dobavo industrijske vode.
13.	člen
O vsaki prekinitvi dobave industrijske vode zaradi popravil ali vzdrževanja sistema mora upravljalec obvestiti uporabnika.
14.	člen
Upravljalec ima pravico, da nadzoruje naprave za odvzem industrijske vode, ki so sicer v upravljanju uporabnikov, da lahko takoj prepreči morebitno prekomerno in nepotrebno uporabo ali izgubo industrijske vode.
15.	člen
Upravljalec sme prenehati dobavljati industrijsko vodo uporabniku samo, če uporabnik odjent vode odpove ali če sc popravljajo vodovodne naprave.
16.	člen
V izjemnih primerih (neugodne hidrološke razmere in drugo) lahko upravljalec v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za komunalne zadeve, omeji uporabo industrijske vode.
Omejite/ uporabe industrijske vode mora biti uporabnikom pravočasno sporočena, da ne bi nastala nepotrebna škoda za uporabnike.
17.	člen
Ob izdaji lokacijskih dovoljenj za objekte, ki rabijo industrijsko vodo, mora dati upravljalec ustrezno soglasje ali to soglasje odreči, če zmogljivost sistema ne dopušča predvidene porabe.
18.	člen
Upravljalec zaračunava uporabnikom odškodnino za dobavljeno vodo. Odškodnina se plačuje po m" dobavljene vode.
Uporabniki so obvezni plačati upravljalen minimalne količino vode, določene s posebno pogodbo tudi v primeru če vode ne uporabljajo.
19.	člen
Objekti in naprave za preskrbo z industrijsko vodo, ki so bili zgrajeni do uveljavitve tega odloka in so osnovna sredstva uporabnikov, se lahko s pogodbo prenesejo na upravljalca.
Če ne pride do prenosa naprav na upravljalca, ostanejo še naprej osnovna sredstva uporabnika, vendar se tudi za te objekte in naprave smiselno uporabljajo določila tega odloka.
\
20.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka opravlja občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
21.	člen
S splošnim aktom upravljalen se podrobneje uredi način in določijo pogoji za rabo in izkoriščanje industrijske vode.
22.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	uporabnik, če odvzema industrijsko vodo mimo objektov in naprav sistema (ti. člen);
2.	uporabnik, če odvzema industrijsko vodo po začasnem priključku iz vodnega vira pa ni sklenil z upravljaleem posebne pogodbe (7. člen);
3.	uporabnik, če priključi industrijsko vodo iz sistema brez dovoljenja upravljalen (prvi odstavek 8. člena);
4.	upravljalec, če ne dovoli uporabe industrijske vode (8. člen).
Z denarno kaznijo od 50 do 300 dinarjev se kaznu-tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
23.	Člen
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori kakšno dejitinje iz 22. člena tega odloka.
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-50/77-3
Šentjur pri Celju, 14. aprila 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
VRHNIKA
519.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/74) jo Skupščina občine Vrhnika na 19. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča v občini Vrhnika za leto 1977
.1. člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča, kot osnova za Izračun dohodka od stavbnega zemljišča pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 uporabne stanovanjske površine znaša 4.760 din.
Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 15 % od vrednosti zgradbe.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,5 «/o od vrednosti zgradbe.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča v občini Vrhnika za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 17/76).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/1-010-04/76
Vrhnika, dne 12. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Hran ko Stergar, dipl. inž. 1. r.
520.
Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 45. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67, 12/67 in 30/68), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) na 19. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o potrditvi tržnega reda
1.	člen
Odlok o potrditvi tržnega reda (Uradni list SRS, št. 31/76) se v 4. členu spremeni tako, da se glasi:
Denarne kazni iz 3. člena izterjajo takoj na mestu pristojni inšpektorji in pooblaščene uredne osebe službe javne varnosti.
Pristojni inšpektorji in pooblaščene uradne osebe službe javne varnosti uporabljajo pri izterjavi izrečene kazni določbe 185. člena zakona o prekrških.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/1-010-018/76
Vrhnika, dne 12. aprila 1977
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Z
521.
Na podlagi 437. člena zakona o združenem delu, 8. člena zakona o knjižnicah (Uradni list SRS, št. 11/65) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. it. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 19. skupni seji vseh zborov dne 12. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k spremembi imena Ljudske knjižnice Vrhnika
1.	člen
Skupščina občine Vrhnika daje soglasje k spremembi imena Ljudske knjižnice Vrhnika v Cankarjevo knjižnico Vrhnika.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2/6-02-06/76
Vrhnika, dne 12. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
ŽALEC
522.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji dne 7. aprila 1977 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske soseske Nad Tovarno v Preboldu
I
Na javni vpogled ža trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta stanovanjske soseske Nad Tovarno v Preboldu.
II
V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Nad Tovarno v Preboldu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela, ali druga samoupravna organizacija ali skupnost.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Prebold.
St. 350-2/77-6
Žalec, dne 7. aprila 1977.-
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan I. r.
POPRAVEK
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Vel. Obrež v KS Dobova (Uradni list SRS, št. 4-144/77) se deveti člen spremeni in glasi:
»Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1977.«
Predsednik sveta KS Dobova
Vinko Cančer 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mostec v KS Dobova (Uradni list SRS, št. 4-146/77) se deveti člen spremeni in glasi:
»Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1977.«
Predsednik sveta KS Dobova
Vinko Cančer 1. r.
V vsebinskem kazalu Uradnega lista SRS, št. 7 z dne 31. 3. 1977 se na strani 401 pod št. 335 in 338 besedilo pravilno glasi:
335. Odločba o ugotovitvi, da določba statuta SGP »Gorenje« iz Radovljice ni v nasprotju z zakonom.
338. Odločba o oceni samoupravnega sporazuma ...
VSEOINA
Stran
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
466.	Odločba o odpravi določbe statuta Skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja	v SRS	473
467.	Odločba c odpravi odloka Skupščine mesta Ljubljane
o splošnih pogojih za dobavo toplotne energije Iz vročevodnega omrežja	476
468.	Odločba o ugotovitvi, da samoupravni splošni akt o
sistemizaciji delovnih mest In razvrstitvi v obračunske razrede hotela »Slavlja« v Mariboru ni bil v skladu z ustavo In zakonom	476
izvrsni svet skupščine sr Slovenije
469.	Odlok o splošni prepovedi graditve na območju Pod-
srede—Tisovca—Bistrice—Kunšperka s predvidenim osrednjim spominskim parkom	Trebče	477
Stran
470.	Odlok o povečanju najmanjšega osebnega dohodka
za leto 1977	477
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
471.	Pravilnik o zavarovanju premoženja v organizacijah
združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v državnih organih	478
472.	Navodilo o evidenci in katastru raziskovalnih in pri-
dobivalnih prostorov	479
473.	Navodilo o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj
pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj	483
. /
474.	Minimalna metodologija za izdelavo investicijskih
programov	483
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
475.	Sklep o zaključnem računu Zveze skupnosti otroškega
varstva SRS za	leto 1976	488
476.	Sklep o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977	488
477.	Sklep o višini otroškega dodatka za otroke iz kmečkih
in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1977	.	439
478.	Sklep o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1877	490
479.	Pravilnik o spremembah pravilnika o pogojih za pridobitev pravice	do denarnih pomoči	490
480.	Samoupravni sporazum o uresničevanju pravic in ob-
veznosti delovnih ljudi, ki z delovnimi sredstvi v lasti ojčanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in delovnih ljudi, ki na podlagi zakona o blagovnem prometu oziroma zakona o gostinski dejavnosti, opravljajo to ciejavnost po pogodbi, v skupnostih otroškega varstva	491
481.	Družbeni dogovor o vlogi, razširjanju in financiranju
mladinskega periodičnega tiska	492
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
482. Sklep 0 povišanju tarif 1977 (Ljubljanica—Sava)	vodnega	prispevka za	leto	495
483. Sklep 0 uskladitvi tarif 1977 (Mura)	vodnega	prispevka za	leto	495
484. Tarife vodnega prispevka, moč ju Mure v letu 1977	ki veljajo na vodnem		ob-	495
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
485.	Sklep o spremembi sklepa o usmeritvi sredstev poseb-
nega dela kreCitnega sklada Ljubljanske banke za leto 1976 (Ljubljana)	496
486.	Sklep o izvolitvi člana Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane	436
487.	Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem redu za
Jesenice na Dolenjskem (Brežice)	496
488.	Odlok o zazidalnem načrtu Scntlenart, kare D in E
(Brežice)	497
489.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinan-
ciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Loče v krajevni skupnosti	Dobova (Brežice)	497
490.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Loče v krajevni skupnosti Dobova (Brežice)	498
491.	Sklep o Javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta Staro mestno Jedro v Celju (Celje)	498
Stran
492.	Sklep o Javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta Polule (Celje)	498
493.	Odlok o cenah za geodetske storitve (Grosuplje)	499
494.	Odlok o delovnem času trgovin, mesnic, gostinskih
obratov in gostišč, trafik ter obrtnih delavnic (Grosuplje)	499
495.	Sklep o poimenovanju podružnične osnovne šole Temenica (Grosuplje)	500
496.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Smarjc-Sap (Grosuplje)	501
497.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v prvem polletju 1977 (Idrija)	502
498.	Odlok o zakloniščih (Idrija)	502
499.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro-
ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Idrija za leto 1977 (Idrija)	504
300. Odlok o splošni prepovedi prometa, parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišč za območje • partizanske bolnišnice »Franja« (Idrija)	504
501. Odlok o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije skupščine občine za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (Idrija)	505
302. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Idrija	• 505
503. Sklep o javni razgrnitvi osnutkov novelacije urbanističnega programa in urbanističnega reda za območje občine Kamnik 'tor urbanističnega načrta ure-uitvenega območja Kamnika in urbanističnega načrta
ureditvenega območja Most in Komende (Kamnik) 507
504.	Samoupravni sporazum o financiranju nalog krajevnih skupnosti v občini Litija za obdobje 1976—1980	507
505.	Odlok o začasni splošni prepovedi prometa z zemlji-
šči, graditve in parcelacije na območju občine Litija	509
506.	Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Litija) 509
507.	Odlok o ustanovitvi samostojnega organa za kaznovanje prekrškov v občini Litija	512
508.	Odlok o imenovanju ceste v industrijski coni v Zagorici pri Litiji	512
509.	Odlok o prenehanju veljavnosti odlokov (Litija)	512
510.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zahodni tlel
zazidalnega otoka BP 8 — Črnuče (Ljubljana Bcži-ffrad)	513
511.	Odlok o dopolnitvi odloka o nagradah in priznanju
občine Ljubljana Siska	513
512.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Mozirje za I. polletje 1977	513
513.	Odlok o obveznem radlofOtografskem slikanju prebivalstva občine Mozirje	514
514.	Odlok o občinskih upravnih organih (Mozirje)	514
515.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnegft načrta
stanovanjske soseske Prevrat — Slovenske Konjice (Slovenske Konjice)	518
516.	Odlok o zvišanju stanarin (Šentjur pri Celju)	519
517.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stop-
njah obremenitve letnega dohodka gospodinjstva s stanarino za uveljavitev pravice do delne nadomestitve stanarine kot družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Šentjur pri Celju)	519
518.	Odlok o preskrbi z industrijsko vodo v občini Šentjur
pri Celju	>	520
Stran
519.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro-
ških komunalnega urejanja zemljišča v občini Vrhnika za leto 1917	521
520.	Odlok o spremembi odloka o potrditvi tržnega reda
(Vrhnika)	521
521.	Sklep o soglasju k spremembi imena Ljudske knjižnice Vrhnika (Vrhnika)	522
Stran
522.	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske soseske Nad Tovarno v Preboldu (Žalec) 522
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka
za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Vel. Obrež v KS Dobova (Brežice)	522
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka
za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mostec v KS Dobova (Brežice)	532
;
v
I
(
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor m odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1877 240 din Inozemstvo 450 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke - Uredništvo In oprava Ljubljana. Veselova 11. poštni predal :n»'Vl] - Telefon direktoi. uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701 orodaja preklici in naročnine 23 578 — Žiro račun 60100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, SL 421-1/72
/