23___
Volk in pes.
(Bssen.)
Prigodi se, da pride sestradan volk v do-lino, kjer sre<5a dobro rejenega psa Šarka. „0 da bi ne bil bolan kakor sem, zual bi za moje zobe!" misJi volk J, sam 7 sebi, a ne go-; TOri kakor misli, nego prij&zno posdrnvi psa, rekoč: ,,Kako si. dragi | moj Šarko ? Šniencej pri tlžh. skoraj bi ta ne poznal. Debel si in okrogi>[ kakor valec. A^pri ineni je to dru-gačc; komaj da životarim. Sub sem in slab kakor paj&vina v joseni. VidiS, temii je kriva moja slaba hrana ! — nKaj hrana!" reče mu Sarko, ,,kriv si sam, da si tako izmršavil. Čimn je, da se klatiš po gozdih in brlogih, kjer ui najti dolit« hvane, ter ti je treba po vse nofi stikati, da se najčš do si-tega vsaj za pol dne, a še to ti <"asi izpodleti. Pgi imamo boljSe življsnje. Gospodarji nas pazijo, Ijnbijo in dobro red4° — BTo je to, ali povčdi mi kako povražujete psi to dobroto svojim gospodarjem V" — rVarujemo jim Mše in premoženje, iatorftj nas gospodarji imajo radi ter nam skrbo za dober in tečen živež." — ,,Nu to je dobro; tudi jaz bi rad čuval gospodarja. ako mi bi dajal dobre hrane, kakor jo daje tebi tvoj gospodar. Slabo ti ni, to se ti vidi na lion." Tako reče \olk ter gre s psoui. da si poišče gospodarja, pri kateiem bi stopil v slnžbo.
Gredoč ugleda volk debelo vrv okoli pasjega vratii. nVrv okoli vrati, čimu je to. dragi moj Sarko Vu — ,.Vrv! I kaj bi to? Vrv mi je privftzal gospodar, da me oatii pripne ua dvorižče, da se ne klatim po ves dan po vasf in sosedDJih hiSah." — nTakisto! nu pofclej si t,i rob (suženj) svojemu gospodarja ter ntmaš svoliode svojeiatt življenja. Idi svojim potem, jai dalje ne grem. Robovati ni me volja, svoboda mi je čez vse. V svobodi cvete življenje in prava sreča vsacemu. ki je po krivem ne rabi. Bodi tebi sužnost, moni svoboda, pak mirna Bosna!                              po gteivm I. T.