omogoča vecJo koncentracijo, s tem pa vecJo telesno zmogljivost. V odprtih stenah kot n. pr. v Travniku je del živcev v akciji, da paralizira zunanje dražljaje (vtisi globine, zračnosti). Nedvomno se tako odvrača pozornost od glavnega cilja, t. j., združiti vse sile v telesu za premagovanje mehanskih naporov. Pač pa pomeni ocena »skrajno težavno« v zaprtem svetu nekoliko več, saj je ne motijo sekundarni vplivi. Najbrž sem že nekoliko zašel. Nisem Vas hotel dolgočasiti niti ne zamuditi priložnosti. Vtisi s ture so za nas plezalce vedno dragoceni. Prilagam plezalno skico smeri, v kolikor se giblje po ziajedi. Podroben opis vzpona pa je natisnjen v nemškem vodiču po Karwendlu. • Rado Kočevar: WETTERSTEIN IN WILDER KAISER etošnje poletje (1953) smo bili alpinisti v zadregi. Dalj časa se je namreč govorilo o neki alpinistični odpravi v Zahodne Alpe. V ta namen smo se začeli že pozimi resno pripravljati. Cie je preplezal kar šest prvenstve­ nih smeri pozimi v Grintovcih. Tudi sam sem se po daljšem premoru spravil na plezarijo in v družbi z Mariborčani pristopil po zasneženem grebenu na Križ. Priprave so postajale vse bolj resne, posebno še ko je bil junija organiziran poseben kondicijski trening v Julijskih Alpah. Vse je bilo še nekako v redu, dokler niso prišli vmes bratski pla­ ninci iz juga, hoteč se tudi oni udeležiti jugoslovanske alpinistične »reprezentance«. Toda že sam trening je pokazal, da jim manjkajo še najosnovnejši pojmi plezialne tehnike kaj šele vaje. Tako so neka­ tere lahke smeri v Julijskih Alpah plezali kar dva dneva, medtem ko jih prepleza povprečen plezalec v nekaj urah. Mi smo zastopali mnenje, naj naš alpinizem zastopajo izkušeni alpinisti, kajti le ti lahko plezajo v tujini plezalne smeri, ki 'bi bile odraz današnjega alpinizma pri nas. Oni pa so vztrajali pri svojem in tako smo vsi lepo ostali doma. Treba je bilo nekaj ukreniti. Na Francijo zarodi pomanjkanja finančnih sredstev nismo mogli niti misliti. Ostale so na izbiro le bližnje avstrijske gore. Seveda pa smo bili tudi pri tem odvisni od pomoči svojega Planinskega društva in Planinske zveze. Zaradi uspehov, ki smo jih dosegli v kopni skali doma, smo se odločili alpinistično obdelati nekatera znana ostenja v Severnih Apneniških Alpah. Predvsem popularne klasične smeri, pa tudi sodobne vrhunske činitve . Po tolikih zmagah doma je že bil čas, da se predstavimo svetu ne le s tem, da imamo tudi pri nas lepe gore, ampak da imamo tudi mi lepe stene in dobre plezalce. Letošnji naš cilj je bil Wilder Kaiser, Karwendel in Wetterstein. Te tri gorske skupine so v Severnih Apneniških Alpah najbolj znane. 715 V stenah teh gora se je v desetletjih razvijala živahna alpinistična zgodovina. Tu so v skalah vklesana blesteča imena slavnih plezalcev. Tu merijo svoje sposobnosti plezalci raznih dežel. Sem prihajajo Italijani, čeprav imajo doma bajni svet Dolomitov. Tu smo srečali Francoze in Švicarje, ki se lahko postavijo še z večjimi gorami svojih štiritisočakov. V teh stenah smo spoznali, kako vratolomno se je povzpel alpinizem od klasičnih do sodobnih dni. Južna stena Schiisselkarspitze (2537 m) Od številnih wettersteinskih sten je ta najmarkantnejša. Sem­ kaj smo prišli po svoji varianti: Iz Lienza preko južne Tirolske in Brennerskega prelaza. Iz Innsbrucka po mikavni gorski železnici v Seefeld in od tam z avtobusom v dolino Geisstal. Do izhodiščne koče Erinnerungshiitte (Koče spominov) je dve uri hoda. Erinnerungs­ hiitte je pravzaprav majhen lesen bivak, namenjen izključno pJe­ zalcem. Tu smo bili sami, zato smo se počutili kot doma. Tedaj je v gorah razsajal snežni vihar, tako da prve dni nismo mogli na plezalne tur-e. Nekega dne smo šli ogledovat steno. Do nje je bilo dobre pol ure hoda. Pot drži po udobnem s travo poraslem grebenu, ki loči dolino Geisstal od Puitentala. Svet je precej razrit in sledovi erozij-e so vidni kakor malo kje drugje. Sama stena istopa iz grušča kakor zid. V steni ni plezalne smeri, kjer ne bi tičal prvi klin že nekaj metrov nad vstopom. Naklonina tega zidu znaša 80 do 90 stopinj, nekateri odstavki pa so celo previsni. Prvi pogled je naravnost odbijajoč. Nima zaman stena svojega »grozotnega« slovesa, saj vse stvari, ki jih med plezanjem izgube plezalci tu, odlete naravnost v grušč. Najlažji pristop na Schiisselkarspitze drži jz Oberreinthala iz severne, to je nemške strani. Drugi tak pristop pa je iz Wangscharte po vzhodnem grebenu. Oba pristopa pa sta zelo težavna (IV). V južni steni je danes šest plezalnih smeri, od katerih pa je le ena pete težavnostne stopnje, ostale so vse skrajno težavne, dve celo VI+ . Greben tvori državno mejo. šele četrti dan po našem prihodu se je toliko zjasnilo, da smo lahko vstopili v steno. Kunaver in Jeglič sta šla v južni steber Ober­ reinthalschofen, v smer H. Buhla. S Pintarjem pa sva izbrala kla­ sično smer Herzog-Fiechtl v južni steni Schiisselkarspitze. Ta smer me je mikala iz več razlogov: to je prvi vzpon čez steno, tu je tista znamenita nihajna prečka. Težave celotne smeri so še danes skrajno težavne. To veliko mojstrovino izpred štiridesetih let sem hotel spoznati. To je bila brez dvoma svoje čase najtežja plezalna tura v Vzhodnih Alpah in prva smer šeste težavnostne stopnje v svetu. Do sedaj se je to pomotoma pripisovalo smeri Solleder-Letenbauer v Civetti, ki je bila preplezana 1924. 1 1 Bergsteiger 1933/9. 716 Južna stena Schilsselkarspitze: l. Auckenthalerjeva poč; 2. Smer Herzog- Fiechtl z nihajno prečko; 3. Smer Aschenbrenner-Rainer Na težave sem bil pripravljen, kakor tudi moj mladi soplezalec Pintar Milan, ki se je začel uveljavljati šele :aa.dnja leta in mi je bil pri vseh plezalnih vzponih, kar sva jih opravila skupaj, prijeten tovariš. Mesec dni sva preje plew.la preko sten Savinjskih Alp. Ze takoj nad vstopom sva našla prve kline. Milan je lepo pre­ magal previsno poč. Hitro sva premagoval~ težave v prvem delu stene. Prvih 120 metrov drži smer po skoraj navpičnem stebru. Ključno mesto je gladka, mestoma previsna poč. Po težavnosti ne zaosooja za »vilicami« v Aschenbrennerjevi smeri v Travniku. Raz­ loček je v tem, da se v Travniku pleza več prosto, tukaj pa so v pomoč številni klini, zabiti mestoma z lesenimi zagozdami, kar je vsekakor predstavljalo varnejše plezanje. Ko sem varoval nad počjo, sem zagledal pod seboj tri nemške naveze. Zanimalo me je, kako bodo oni to preplezali. Iz poči sem najprej zaslišal neenakomerno sopihanje, nato pa zagledal sunkovito grabljenje z rokami za zabite kline. Ker tega nisem mogel več gledati, sem jo jadrno pobral naprej. Pri nas poznam alpiniste, ki vse drugače in varneje plezajo. Sreča je, da je v teh stenah mnogo klinov in solidna kamenina. Sicer bi bilo še več nesreč, kot jih dejansko je. Da bi taki plezalci pri nas plezali Cicovo varianto v Travniku ali raz Dedca, ni niti misliti. Od šestih plezalcev sem videl le enega, ki je tehnično ob­ vladal plezanje. 717 Na vrhu stebra je idealno mesto za ,počitek; tu sva počakala ostale. Nad nami so se košatili ogromni rumeni previsi. Preko njih je nekdo poskusil srečo. Zapuščena vponka je kazala mesto, od koder se je vrnil nazaj. Nad njo je velik gladek trebuh, kjer ni niti špra­ nje ne oprimka, više gori je še bolj blazno. S stolpa sva se spustila po vrvi, v silni: ekspoziciji na malo lašto. Ta je držala levo pod rumenimi previsi in prehajala v previsno poklino. Po njej sva splezala na dobro stojišče in obstala v zadregi. Po opisu bi moral tu nekje biti »Wandl-«, kjer se loči Aschenbren­ nerjeva varianta od originalne smeri. Nad seboj sva si-cer zagledala lestvico klinov, a misleč, da je to že varianta, sem 1 ~plezal levo v navpično gladko steno. Od začetka je šlo, nato pa sem obstal in s težavo zabil klin. Splezal sem seveda nazaj. Morala sva po poklini celih 40 metrov in nato šele levo. Tu nama je nadaljnjo smer kazala velika, mestoma previsna, deloma mokra zajeda. Bila je kar na­ ježena s klini.V celi smeri sem naštel 54 klinov. Ceprav je vse sku­ paj še hudo izpostavljeno, ni predstavljalo problema. Treba je bilo le pazljivo vpenjati obe vrvi. Sedaj sem zaslutil, da se bližava nihajni prečnici, kajti nad glavama so visele desetmetrske docela neprehodne strehe. In res me opis ni varal. Nič ni pomagalo, moral sem se zbasati v to mokro in skoraj oga'bno poklino. V lepih raz­ merah bi bilo to elegantno plezanje, tako pa je deževje prejšnjih dni tu pustilo svoje sledove. Dosegel sem klin za nihanje. Sledil je spust v Dillferjevem sedežu nazaj na stojišče. Sedaj pride tisto najtežje. Treba se je odgnati daleč od stene in zanihati v loku na drugo stran. Nikdar do sedaj še nisem nihal v steni. Za nas je bila to novost. Tudi posrečilo se mi ni, obstal sem sredi previsne plošče in le vrv me je držala k steni. Sele z največjo težavo sem se splazil na borno stojišče. Milan je kot drugi imel le to prednost, da sem mu lahko z vrvjo nekoliko pomagal. Vsa čast Herzogu in Fiechtlu, za tiste čase - leta 1913 - je bila to mojstrovina brez primere. Pri nas najtežja smer takrat je bila »dolga nemška« smer v severni triglav­ ski steni, domač alpinizem pa šele v povojih Tumovega pokreta. To mesto je danes v plezalnem svetu znano kakor kaka slovita smer v Dolomitih in, ima v zgodovini ,alpinizma velik pomen. Plezanje preko tega detajla med drugimi tudi pretresljivo opisuje znani nemški alpinist in pisatelj Leo Maduschka 2 , ki je bil tu priča tragedije. ». . . Sredi velike stene smo. Tovariš in jaz stojiva pred nihajno prečko. Odločilno mesto - osemmetrska stena je za nama - toda to, kar se kaže pred nama kot nadaljnji vzpon, je celo :zia skale vajeno oko neverjetno. Potem sva obesila vrv v klin - malo trda odločitev - odbijem se, viseč v vrvnem sedežu s stojišča, odletim v zrak, cele metre oddaljen od stene. Pod mano ni drugega kot zrak. Na oni strani grabim po prijemu, ki ga 2 Iz Maduschkove knjige: Junger iMensch im Gebirg, ki je izšla leta 1936, štiri leta po tragični smrti mladega pisatelja v steni Civette v Dolomitih. Gornji odstavek je prevedel Janko Blažej in ga skupaj z daljšim odstavkom objavil v Tribuni 15. marca 1952 pod naslovom: »Koča spominov«. 718 ni. Ne ujamem ničesar, odletim nazaj in pristanem v rokah tovariša. To se nekajkrat ponovi, potem ugotovim, da sem prenizko, zaniham višje in že sem na drugi strani. To je mesto, ki naredi na plezaka vtis kakor le malo drugih v skali.« Nemcem sva na njihovo prošnjo pustila vrv v prečnici. S tem sva jim znatno prihranila čas, pa tudi zoprno previsno poč. Midva sva nekaj časa počakala, nato pa plezala dalje, ker na majhnih sto­ jiščih ni bilo prostora za več ljudi. Teren je postajal boljši, to se pravi, bilo je več dobrih stopov in oprimkov. Sedaj je nastopil tisti del stene, kjer so se vrstili tudi estetski momenti plezanja poleg ekstremnih težav. Nekje sv.a se usedla na dovolj široko polico in uživala ob pogledih na skalne vrhove Wettersteina. Dva zanimiva kontrasta sta stopala pred oči: Na eni strani apneniški Karwendel, na drugi pa večno zasnežena pobočja Silvrette in Stubeiskih Alp. T.ako so v lepem razpoloženju minevale zadnje ure tega zani­ mivega plezanja. Prestopala sva s police na polico, nato pa plezala po vrsti kaminov proti vrhu. Številni zabiti klini pa so še vedno pričali, da ni konec težav, ki pa so znatno manjše od onih v spod­ njem in centralnem delu stene. Nekje se spomnim, ko je poličke zmanjkalo. Zabiti klin z obročkom je služil kot opora za spuščanje. Midva sv,a tu uporabila nam dobro znani Modčev škripčev poteg, pri čemer sva vzbudila pozornost pri nemški navezi. Ko sva dosegla vrh, je bilo sonce že daleč za grebeni Wetter­ ste ina. Obris koče v globoko doli ležečem Oberreintalu smo le s težavo razločili. Hitro je bilo treba sestopiti v Wangscharte. Toda zadnje nemške naveze ni bilo od nikoder. Začeli smo vpiti, a glas se je izgubljal le v odmevih nasprotne stene Gehrenspitzen. V skrbeh, da se jim ni kaj pripetilo, smo sklenili počakati na vrhu. Ure čakanja so tekle v negotovost in vrhove okoli nas je objela popolna tema. Nisem pričakoval bivaka na teh divjih grebenih. K sreči sva z Mila­ nom imela potrebno opremo v nahrbtniku. Na gruščnatem odstavku sva si iz kamenja napravila raven prostor in se pokrila z vrečo iz perlona. Šele okoli polnoči je v mesečini izplezala zadnja naveza. Okoli »Wandla« in »Pendla« so se dolgo mudili. Kjub vsemu so nas spra­ vili v dobro voljo, saj so odpadle vse skrbi. Odločili smo se počakati jutra. Zadnje ure so minevale v hudem mrazu in osvetljeni topli dom na vrhu Zugspitze bi se nam bil prilegel. V zgodnjih jutranjih urah smo začeli sestopati po grebenu na Wangscharte - škrbino, ki loči Schiisselkarspitze od Scharnitzspitze. Trikrat smo se spustili po vrvi preko previsnih odstavkov. Klini so stalni. Na škrbini smo se ločili, Nemci so se spustili na njihovo stran v Oberreintal, naju pa je še čakalo 100 metrov stene do grušča in »Koče spominov«. Tu sva šele videla, kako težaven imajo dostop do stene nemški plezalci. Iz Oberreintala do Wangscharte je skoraj tisoč metrov vzpona, nato jih čaka še spust preko južne stene škr­ bine, preden dosežejo steno Schiisselkarspitze. Kljub temu pa je 719 »promet« v tej steni dokaj velik. Skoraj ne mine dan, ne da bi bila kaka naveza v steni ... Ob nedeljah pa je v vsaki smeri razen onih dveh najtežjih kar več navez. Državna meja alpinistov tu ne moti. Nikjer ni nobene karavle ali graničarjev. Ni čuda, da je v teh gorah alpinizem tako razvit. Medtem ko imamo pri nas recimo deset ple­ zalcev za najtežje naloge, jih Nemci postavijo takih najmanj pet sto. Mi imamo tudi neko visoko številko alpinistov, toda vprašanje je, za kakšne smeri. Za ekstremne vzpone je potrebno poleg sistema­ tičnega plezanja tudi stanovitno urjenje. To manjka mnogim našim plezalcem, a tega ni mogoče doseči kar čez noč. V tem je slaba stran naše alpinistike, ki je le v ozkem krogu dosegla inozemski razvoj v kopni skali. »Kočo spominov« sva dosegla zgodaj zjutraj. Aleš in Tone sta nama že pripravila kakao. Potem sem se spravil k svojemu kuhal­ niku. V hipu sva pospravila velikansko porcijo riža z golažem, nato je sledil počitek. * Tisti dan sta bila v steni dva znana francoska plezalca. 2e dalj časa sta se potikala po Vzhodnih Alpah. V začetku poletja sta zapu­ stila domovino. Najprej sta se podala v Dolomite. Preplezala sta. med drugim tudi severno steno Velike Zinne. Tu ju je zalotil snežni vihar in sta morala prenočiti kar sredi stene. V Kaiserju sta pre­ plezala jugovzhodno steno Fleischbanka in zapadno steno Toten­ kirchla. Bila sta tudi v Karwendlu in hotela preplezati še ono slovito Rebitschevo zajedo v severni steni Laliderer, pa jima je baje slabo vreme preprečilo drzni načrt. Potem sta prišla v W etterstein. Ta dan sta vstopila v smer Peters - Haringer3 v južni steni Schiissel­ karspitze. Opoldne sta se že vrnila. V neki težavni zajedi se je prve­ mu plezalcu izruval klin, plezalec je odletel 20 metrov. Bil je lažje poškodovan in mi smo mu nudili prvo pomoe. Pripovedoval nam je o nesrečnem naključju in obenem kazal pretrgano nylon vrv. Druga vrv je padec zdržala. Njegov soplezalec, ki je prestregel padec, pa je imel ožgane dlani. Eden od njiju je poznal tudi Herzogovo smer, ki jo je plezal prejšnje leto. Strmela sva nad njuno prvovrstno opremo. Imela sta ce1o posebne vzmeti za urjenje prstov. Vreme se je medtem znova poslabšalo in naslednjega dne je zopet deževalo. Francoza sta -odšla v dolino. Za nju je bilo vseeno, saj se bosta vrnila, če ne prej, pa čez eno leto. V koči smo ostali sami in čakali ugodnega vremena. V tem pa nam je začel pohajati pro­ viant in nekega dne sem moral ponj v Seefeld. Sele čez nekaj dni se je ozračje umirilo. To pot sva se z Mila­ nom odločila preplezati levi del stene in sicer Auckenthalerjevo zajedo s Spindlerjevo smerjo čez plošče (Plattenschussweg). Ta smer se poleg Herzogove v steni največ pleza. Aleš in Tone pa sta se 3 Peters m Har,inger sta bila znana monakovska plezalca. Peters je med drugimi preplezal severno steno Grandes Jorasses v Zapadnih Alpah. V tej steni je tragično preminul Petersov soplezalec Haringer. Petersov opis tega vzpona je prevel Janez Gregorin v knjigi: V borbi z goro. 720 spravila v Aschen'brennerjevo smer, ki pa je pravzaprav le varianta Herzogove smeri z nekaterimi zahtevnejšimi detajli. Auckenthalerjeva zajeda je vstopna varianta Spindlerjeve smeri in je v wettersteinskem vodiču ocenjena s skrajno težavno (VI). Auckenthaler je bil mojster plezanja po počeh. Pred dvajsetimi leti je bil eden najpopularnejših alpinistov na Tirolskem. Zelo znana je njegova smer v severni steni Laliderer v Karwendlu 4 • Nesrečno naključje je hotelo, da se je smrtno ponesrečil ravno tu v južni steni Schiisselkarspitze. Ko je plezal to poklino, se mu je odtrgala skala. Ta mu je prerezala vrv in nesrečni plezalec je omahnil v grušč. Po njem nosi ta slovita poklina svoje ime. Poč je visoka dobrih 40 metrov in je mestoma previsna. Vidi pa se, da je zelo popularno mesto, kajti posamezni odstavki so kar nabodeni s klini. Seveda je plezanje ob varnih klinih neprimerno bolj udobno. Milan je varovan na dvojni vrvi vstopil v poč. Sam sem ostal kar na grušču in pripravil fotoaparat. Plezanje po poči je svoje vrste posebnost. Iz stranske oporne drže je treba hipoma zagozditi noge v poklino, nato pa stopiti v streme. Posebno tež_ak je izstop preko previsa na vrhu poči. Tu je treba kar pošteno zagra­ biti z rokami. Na stojišču sva našla kos vrvice, privezane za klin. V začetku nisva razumela, čemu so tu obrnili plezalci pred nama. Toda kmalu nama je 'bilo jasno, kajti naslednji raztežaj je še težav­ nejši od poči. Z Milanom sva tu dalj časa ugibala, kje naj bi nada­ ljevala plezanje. Nad seboj sva zagledala nekaj klinov, ki pa so držali le do velikega gladkega previsa. Po prvem poskusu pri klinih sva uvidela, da tu ni smeri. Zato sva se odločila na levo po kratki vesni prečnici v kratek, previsen kamin, ki ga je tvorila velika pre­ visna skala, prislonjena k steni. Ta raztežaj je tudi precej tvegan, saj je treba izplezati iz kamina na vrh skale brez klinov. Položaj je tako previsen, da v trenutku, ko držiš za blok, visi celo telo prosto nad prepadom. Naprej je lažje, ker je mnogo klinov. Udobno stojišče in lažji svet sta kazala, da sva že v Spindlerjevi smeri. Največje težave so bile za nama. Lepe razčlenjene plati so obetale zanimivo in krasno plezanje. Trdota skale me je spominjala na Šarlahovo smer v Vršičih nad Korošico ali pa na severno steno Ojstrice. Tu sva hitro plezala. Zadnji del je nekoliko težji in mestoma celo krušljiv. Toda povsod sva našla dovolj klinov. V splošnem pa ekstremnih težav, ki bi pre­ segale težavnost desne smeri v Dedcu, ni bilo. Ob pol treh popoldne sva že dosegla greben. Sestopila sva po isti smeri kot pred dnevi iz Herzogove smeri. Zaradi lepega vremena nisva hitela in sva kako uro žrtvovala razgledu tuje gore. Zvečer sva bila sama v koči. Aleša in Toneta je zajela noč v Aschenbrennerjevi smeri. Pozno popoldne so v kočo prišli še avstrij­ ski plezalci. Eden izmed njiju je celo poznal naše gore in povedal, da je njegov prijatelj Prein iz Leobna letos preplezal Aschenbren- ~ Glej članek Mitja Kilar: Dve smeri v Karwendlu, Pl. V. 1953/314. 721 nerjevo smer v Travnik.u 5 . Naslednjega dne so bili namenjeni v južno steno Schiisselkarspitze. Bili so začudeni, da dobro poznamo njihove gore in plezalne smeri. Naslednjega dne sta se iz stene vrnila Tone in Aleš. S tem se je zaključilo naše udejstvovanje v stenah Wettersteina. V krasnem vremenu smo se spustili preko Puitentala v Unter Leutasch. Bili smo dobre volje, ker se nam je načrt posrečil, in srečni, saj smo spoznali eno gorsko skupino več. Jugovzhodna stena Fleischbanka Naslednji naš cilj je bil Wilder Kaiser. To gorsko skupino sem sicer poznal že od preje. 6 Toda strme gladke plati in veličastne oblike gora so me znova mikale. Ostale so mi v spominu stene, ki jih je treba na vsak način preplezati. Se bolj kot v stenah Wetter­ steina so v kaiserskih stenah vklesana imena slavnih pionirjev ple­ zalstva. Ena oseba ima tu posebno mesto, Hans Diilfer, največji plezalec vseh časov. Kar je ta človek plezal tu pred štiridesetimi leti sam, so še danes neverjetne stvari, pred katerimi tudi najboljši sodobni plezalci snemajo klobuk. Wilder Kaiser se razlikuje od Karwendla in ta zopet od Wetter­ steina. Medtem ko Kaiserje odlikuje trdna skala, gladke in strmo odsekane stene, je za Karwendel značilno svojstvo, da so tu stene daljše, bolj krušljive in naporne. Wilder Kaiser je visoka plezalna šola z naravnost čudovitimi finesami plezalnih smeri. Kratke in kompaktne stene te gorske skupine so zato zgodaj zaslovele v alpi­ nističnem svetu. V Karwendlu so velike činitve. Tu ni možno vsto­ piti v steno opoldne po kosilu kot v Kaiserjih. Wetterstein je nekaj v sredi med Karwendlom in Kaiserji. Po dveh dneh počitka v Innsbrucku smo se odpeljali v Kufstein. Tu smo obiskali Paula Aschenbrennerja in kakor po navadi debati­ rali o plezalnih problemih. Zivo ga je zanimala njegova smer v Travniku. Nemal ,o se je začudil, da je le 11 krat ponovljena. Njegov brat Peter je oskrbnik koče na Stripsenjochu. Letos je vodil odpravo na Nanga Parbat. V njegovo kočo smo bili namenjeni. V vročem popoldnevu smo pešačili po pet ur dolgi Kaiserski dolini. Najhuje je bilo do Hinterbarenbada. V neki obpotni gostilni smo se z izvrstnim gi:isserskim pivom odžejali. Koča na Stripsenjochu je bila nabito polna. Ker smo bili name­ njeni prihodnjega dne v steno, nam je Peter Aschenbrenner takoj nakazal prenočišča. Tu smo videli, da uživajo plezalci prednost pri prenočevanju, če gredo na plezalne ture. Kako je pri nas v neka­ terih kočah vse drugače! Sam sem bil nedavno priča, kako je oskrb­ nik v neki naši visokogorski postojanki hotel vreči skupino alpini­ stov, ki jih je naslednjega dne čakala plezalna tura, iz sobe in to 5 Pl. V. 1953/617. 6 Janko Blažej: Witlder Kaiser, Pl. V. 1952/ 1. 722 Foto R. Kočevar Levo Herzogova smer Desno Aschen'brennerjeva smer N Nihajna prečka Foto R . Kočevar Začetek nihajne prečke v juž. vrh. steni Fleischbanka (Wilder Keiser). Zadaj Predigstuhl izročiti nekemu letoviščarju. Seveda je imel ta letoviščar mnogo več denarja kot tisti trije plezalci, katere je hotel seliti na skupno ležišče. Ceprav je bilo v koči na Stripsenjochu preko 150 gostov, je bil ob 10. mi popoln mir. Tu smo se ponovno spomnili nekaterih naših koč, kjer je ob štirih zjutraj živo kot kje v kaki vaški gostilni. Naslednjega dne smo se v najlepšem vremenu podali proti steni skozi Steinerne Rinne. Nismo bili ravno zgodnji in v stenah okoli nas smo že videli posamezne plezalne naveze. Posebno lepo smo videli plezalce v vzhodni steni Fleischbanka. Ker so stene kratke in strme in predaleč od poti, se pod njimi nabere mnogo rado­ vednežev in zijal, ki uživajo ob pogledih na plezanje. To je tudi ena izmed mikavnosti kaiserskih gora; oskrbniki znajo to izkoristiti v svojo korist. Mi smo bili tega dne namenjeni v jugovzhodno steno Fleisch­ banka in vzhodno steno stolpa Christa. Pri vstopu pa smo načrt spremenili, ker je Aleš zaradi nevarnega abscesa na vratu od ture odstopil. Odločili smo se v troje priplezati na Fleischbank. Jugovzhodno steno sta preplezala plezalca Rossi in Wissner 1925. leta. Pred njimi so jo mnogi poskušali, toda zaman. Med dru­ gimi tudi Emil Solleder, ki je znan po svoji smeri v Civetti v Dolomitih. 723 Prva leta je bilo število ponavljalcev te smeri zelo majhno. Le najboljši monakovski in insbruški plezalci so bili steni kos. Celih 20 let je bila to najtežja plezalna tura v Kaiserjih, toda danes je »kljub težavnosti postala modna tura« kakor pravi v svoji knjigi Kasparek. Prvih 100 metrov smo plezali brez vrvi, kar vsi hkrati in tako dohiteli mlado nemško navezo, ki je do tja rabila dobre pol ure. Prvi raztežaj, previsna poč, nam ni delala težav. Poznala se nam je izvrstna kondicija, ki smo jo pridobili v stenah Wettersteina. Nemški navezi smo bili tik za petami, čeprav sta bila tam dva v navezi, nas pa troje. Morali smo jih celo čakati na stojiščih. Samo plezanje v tej steni je lepše kot kjer koli drugje. Kjer ni bilo oprimkov, so sedeli odlični klini. Prvo ključno mesto je znano »prečenje na vrvi« (Seilquergang). Zopet je bilo treba zanihati na vrvi, toda tu je mnogo lažje kot v Herzogovi smeri. Stojišče na koncu je majhno in zelo zračno. Naprej preko previsa so bili zopet številni klini. Vse je bilo idealno lepo razen neznosne vročine, ki je vplivala naravnost moreče. Po vročini se ta stena da primerjati z južno steno Kogla v Kamniških Alpah. Ceprav smo plezali v samih srajcah, je kar lilo od nas. Nikjer ni bilo kake luknje z ledom, da bi se človek lahko oddahnil. Nemška plezalca sta zaradi vročine izstopila po Diilferjevem žlebu iz stene. Naslednji metri nad vrvno prečnico so bili tudi težki. Kratka prečnica v levo se mi je zdela najtežje mesto smeri. Treba se je bilo neznansko razkoračiti, viseč na komaj izraženih oprimkih. Pri tem tudi opazuješ med oziroma pod nogami snežišče in grušč pod steno. Sredi stene smo se za dve uri umaknili v senco Diilierjevega žleba. Tu smo pojedli vsak po eno limono :1 lupino vred, pa kljub temu ni dosti pomagalo. V vrhnjem delu stene se vrstijo navpične, mestoma previsne poči ... Iz Diilferjevega žleba smo se pa široki travnati polici vrnili v sredo stene. Mimogrede smo šli po polici malo predaleč in bi bili skoraj vstopili v Rebitschevo zajedo, ki je bila od tam kar nabodena s klini. Originalna smer pa gre 15 m bolj levo za nekim robom. Po 40 metrih bajnega plezanja po napeti prepokani lašti smo obstali na majhni navzdol viseči ploščadi. Klini v previsni poči so nam kazali nadaljnje plezanje. Tako smo plezali po poči do male lope. Neprestanega plezanja po počeh smo bili že domala naveličani. V treh letih jih nisem toliko preplezal kolikor tu v Tirolskih stenah. še kratka prečnica na desno nas je ločila 'Od lahkega sveta. Ti zadnji metri v steni so bili najbolj izpostavljeni in kočljivi. Izpostavljenost te stene je v celoti velika in jo nekateri pri­ merjajo s severno steno Velike Zinne v Dolomitih. Težavnost smeri je ista kot severna stena Dachla v Gesause. 7 7 Izjava znanega graškega alpinista Gselmanna, ki je preplezal mnogo znanih smeri v Avstriji in Dolomitih. Severno steno Dachla, ki je ena najtežjih v gorski skupini Gesause, sta v družbi graških plezalcev preplezala tudi naša plezalca Škerl Dane in Jezeršek Franc ob prHiki alpinistične odprave v poletju 1950. 724 Na vrhove Totenkirchla in Predigtstuhla so tudi prihajale posamezne naveze. Vse je bilo tako blizu, da bi se . z glasom lahko pogovarjali. Vsi vrhovi Kaiserjev so stisnjeni na kupu, v ozadju je le Zahmer Kaiser - Ukročeni cesar, ki pa je nižji od glavnih vrhov, tako da smo razločno videli veliko chiemsko jezero v Nemčiji. Na jugu so se videle zasnežene Visoke Ture. Po »gosposki poti« (Herr­ weg) smo hitro dosegli Steiner­ ne Rinne. Tu nas je že čakal Aleš s polno čutaro vode. Toda odžejal sem se šele, ko sem v Stripsenjochu spil štiri velike vrčke piva. Naslednjega dne smo že za­ puščali gorovje Divjega cesarja. Zapadna stena toliko želenega Totenk.irchla je tudi tokrat šla po vodi. Dolgo časa smo jo še ogledovali iz Kaisertala. Vračali smo se v domovino. Spotoma smo še v Kufsteinu peljali Aleša k zdravniku. Pre- nočili smo v Worglu kar za ne- Iz Auckenthalerjeve poči kimi deskami na postaji. Zju- traj smo ujeli brzovlak in se v nekaj urah prepeljali na Koroško. Tu sem izkoristil zadnji prosti čas in se s kolesom odpeljal na grob Franceta Herleta v Ziljsko dolino. Popoldne pa nas je »Tauernex­ pres« skozi Karavanški predor odpeljal v domovino. EPILOG Letošnje alpinistične odprave na Tirolsko se je udeležilo 6 članov AO PD Ljubljana-matica. Del odprave, ki sta jo sestavljala Milan ša ,ra m Igor Lev­ stek, se je podal v Karwendel, ostali štirje člani Milan Pintar, Aleš Kunaver, Anton Jeglič in jaz pa smo se podali v Weterstejn in Wilder Kaiser. Skupno smo preplezali šest plezalnih smeri - vse same skrajno težke ture. Danes lahko mirno trdim, da ima naša alpinistika visok nivo. Mislim, da tu ni pomembnejšega gorstva, kjer ne bi plezali naši plezalci. Začeli smo 1950 v Gesause jn nehali letos v Wettersteinu. Tudi to je za naš alpinjzem pomembno dejstvo. Avstrijci ne morejo trditi kaj takega o našili gorah. Seveda s temi uspehl in pridobitvami ne smemo biti zadovoljni. Naš !Prihodnji cilj so Zapadne Alpe. Ceprav dohod tja predstavlja večje težave, upam, da bomo že našli pravočasno izhod. Seveda brez kakršnih koli alpini­ stičnih šušmarjev. Tam je mesto za mladino, ki ne bo šla samo na - izlet, tem­ več bo tudi znala premagati vse plezalne probleme teh gora. 725