Ena najveèjih skrivnosti filozofije je èas. Kaj so preteklost, sedanjost in prihodnost? Ena najveèjih skrivnosti kršèanstva je “realna navzoènost” v evharistiji. Kako je lahko Jezus Kristus navzoè danes? Obe skrivnosti sta po- vezani, saj je v evharistiji dogodek oddalje- ne preteklosti re-prezentiran ali posedanjen.1 ,3 7    A. N. Whitehead2 svoje filozofije ni razvil z namenom, da bi razlo`ila omenjeno skriv- nost kršèanstva, vsebuje pa sve`o refleksijo filozofske skrivnosti èasa. V središèu njegove vizije je naèelo ustvarjalnosti /creativity/, ki ga opisuje kot “mnoštvo, ki postane eno in se z enim pomno`i”. Vsaka “nova entiteta / entity/3 je hkrati skupek ‘mnoštva’, ki jo po- stavlja, in eno iz ‘mnoštva’, ki ga zapušèa.4 Mnoštvo je preteklost postajajoèe enitete, ta pa je zdru`itev svoje razloèene preteklosti. Vsaka sedanja dejanska entiteta je povezanost celotnega svojega preteklega sveta. Vsaka de- janska entiteta v njeni preteklosti je udele- `ena na sedanji povezavi vseh entitet v novo, sedanjo entiteto. Whiteheadova najosnovnej- ša metafizièna vizija tako v vsaki rastoèi en- titeti zagotavlja uèinkovito navzoènost vseh entitet njene preteklosti, tako bli`nje kot od- daljene. Ustvarjalnost je mnoštvo, ki postaja novo eno. To, da mnogo dejanskih entitet postaja nova dejanska entiteta, Whitehead vèasih raje opisuje kot zrašèanje /concrescence/ obèu- tij /feelings/ ali dojemanj /prehensions/.5 Ven- dar se pomen procesa s tem ne spremeni. Fi- zièno obèutje ali dojetje je naèin, kako pre- )&>?466:?  %       tekla dejanska entiteta deluje pri zrašèanju sedanje; je njena vzroèna uèinkovitost /causal efficacy/, ki jo dosega z dejansko imanenco v sedanji entiteti. Iz perspektive sedanje pri- godnosti /occasion/6 je dojemanje proces pri- lastitve “`e vzpostavljenih dejanskih entitet”.7 Filozofija organizma8 nam tako ka`e, kako so pretekle dejanske entitete uèinkovito ima- nentne v svojih naslednicah. Whitehead precej nadrobno razlaga, kako dojemanje uvaja pretekle dejanske entitete v novo. Analizira ga pod dvema vidikoma, objektivno danostjo in subjektivno formo. Oba enakovredno pripadata dojemanju in torej tudi dojemajoèi dejanski entiteti. Izbra- na obèutja preteklih entitet skupno oblikujejo objektivno danost za novo entiteto. Nova subjektivna forma je v veliki meri ponovno udejanjenje /reenactment/ subjektivnih form v objektivni danosti, tako da gre za tok ob- èutja z objektivne strani na subjektivno stran vsake entitete. Tako vsaka entiteta objektivno vkljuèuje obèutja iz preteklosti in mnoga od njih na novo udejanja. Na tej toèki se podrobno ustavljam, ker so jo najboljši sistematizatorji Whiteheadove misli zakrili ali celo zanikali. Ivor Leclerc, brez dvoma eden njegovih najboljših interpretov, je dopustil, da njegovo interpretacijo vodi vprašljiva klasifikacija fiziènih dojemanj kot naèina zaznavanja. Leclerc domneva (drugaèe kot sam Whitehead), da zaznavanje pome- ni “imeti v umu ideje kot podobe tega, kar je zunaj”.9 Pri zaznavanju v tem smislu je zaz- nano pasivno in zunanje. Whiteheada torej interpretira tako, da je pri fiziènem obèut-    # ju obèuten zgolj pogoj in danost za obèutje. Tako nadomesti njegov dinamièni dejanski svet, ki je ustvarjalnost v nenehni samokon- situciji v novih entitetah, z mrtvo preteklost- jo, nezmo`no zagotavljati realno vzroèno uèinkovitost. Ironièno je, da Leclerc, ko se sam obraèa k filozofiji narave, vidi, da vzroè- nost zahteva dejavnost vzroka, kar je s svo- jo temeljno vizijo ustvarjalnosti in imanence osvetlil prav Whitehead. Toda potem, ko je izkljuèil to stran njegove misli iz svojih prejš- njih interpretacij, ga Leclerc zdaj kritizira, ker ni uspel priskrbeti ustreznega nauka. Kljub slepoti njegovih interpretov Whi- teheadova vizija vzroène imanence vseeno os- taja privlaèna na veliko naèinov in izziva naše obièajne predpostavke, da ena dejanska en- titeta ne more biti dobesedno, ontološko, se- stavni del druge. Vsako prigodnost zanj vzpo- stavlja dobesedna, ontološka (a delna in ob- jektivna) notranja prisotnost vsake entitete iz njene preteklosti. Govor o “realni navzoènosti” v tem eseju navdihuje Whiteheadova vizija, a ga ne bom pretresal z besedili iz njegovih del. Namesto tega bom pod njegovim vplivom analiziral, kaj je vpleteno v naše izkustvo preteklosti in sedanjosti, da bi pokazal, kako preteklost resnièno obèutimo kot uèinkujoèe prisotno. 83        % Jezusovo `ivljenje, smrt in vstajenje so da- nes prisotni s tem, da se jih spominjamo. Ev- haristija je posebej oblikovana na naèin, da klièe te dogodke v spomin. Za nekatere krist- jane je to zadostna razlaga za realno navzoè- nost Jezusa Kristusa v zakramentu; toda za druge je pomanjkljiva, ker ne razlikuje ev- haristije od golega memoriala. Implikacija je, da je v golem memorialu navzoèa samo podoba tega, kar naj bi se zgodilo v prete- klosti, in da takšna podoba morda ni dejan- sko izpeljana iz preteklih dogodkov. Ljudi pogosto nagovarjajo varljive ali celo èisto iz- mišljene podobe. Èe je navzoèa samo podo- ba, potem povezava podobe in dogodkov, ki so morda se ali se niso zgodili, ni relevant- na. S tega vidika bi dogodki ne bili resniè- no navzoèi, tudi èe bi bila podoba toèna. Toda èe memorial vsebuje pravi spomin in ne le produkt podobe ali ideje, potem je navzoèe to, èesar se spominjamo, pretekli do- godek. Evharistija kot memorial je ponav- zoèenje Jezusa Kristusa, je obred, v katerem se Jezus posedanji. Jezusova realna navzoè- nost v poslediènem kršèanskem izkustvu je vsaj delno tovrstna.10 Vendar imamo pri ra- zumevanju, kako lahko deluje spomin, da preteklost napravi za uèinkovito navzoèo, ve- like ovire. Za zdravo pamet se zdi razvidno, da je to, kar je navzoèe/sedanje, prav to, kar ni preteklo, tako da govorjenje o navzoènosti preteklosti zaznavamo kot nesmiselno; ni dvoma, da v nekaterih pomenih “navzoèno- sti” noben pretekli dogodek ne more biti se- danji/navzoè. Od mnogih pomenov “navzoènosti” pri- dejo v poštev predvsem trije, ko jo po pra- vici odrekamo preteklim dogodkom. Na pr- vega ka`e izraz “moja sedanja subjektivite- ta /my present subjectivity/”. Tu imam v mi- slih svojo lastno subjektivno vpriènost /im- mediacy/. Po definiciji ne more biti niè razen te neposrednosti same in njenih formalnih vsebin navzoèe v tem smislu in seveda no- ben pretekli dogodek ni istoveten s to sub- jektiviteto. Torej moramo navzoènost te vrste odreèi preteklim dogodkom. Drugi in tretji pomen, ki ju ne moremo aplicirati na zgodovinske dogodke v prete- klosti, sta povezana z naèini navzoènosti, ko je nekaj drugega od lastne subjektivitete tej subjektiviteti sedanje. Drugi pomen tako is- toveti navzoèe z vsem, kar se pojavlja simul- tano s subjektiviteto. V svetu nekoga so v tem smislu navzoèi dogodki, ki se trenutno do- gajajo. Astronom lahko izraèuna, kje je zvez- da zdaj, za razliko od polo`aja, kjer je vid-     na na noènem nebu. Ob tem predpostavlja, da sta se od èasa, ko je zvezda oddala svet- lobo, ki nas zdaj dosega, relativna polo`aja zvezde in Zemlje spremenila. Zvezda ni nav- zoèa tam, kjer se zdi. Ker vsa èutna izkustva potrebujejo èas, do neke minimalne stopnje povsod velja razlika, ki je v primeru zvezde poveèana. Dogodki, ki v tem trenutku potekajo na hribu onkraj doline, niso istovetni s tistimi, ki so privedli do zvoka puškinega strela, ki se ga zdaj sli- ši iz tiste smeri. Pri vizualnem izkustvu do- godkov na razdalji enega metra je èasovni pre- skok neznaten. Vseeno ostaja princip, da nav- zoèega v tem pomenu, da se trenutno dogaja nekje v vesolju, blizu ali daleè, subjekt ne ob- èuti. V Whiteheadovem jeziku: soèasnosti se dogajajo neodvisno ena od druge. Tretji pomen navzoènosti je odvisen od èutnega izkustva. Karkoli `e reèe astronom o sedanjem polo`aju zvezde v prejšnjem po- menu, se v izkustvu nahaja tam, kjer jo vi- dimo. Tam se prika`e kot navzoèa /it pre- sents itself/. Fenomenološko je zvezda sedaj tam. Tudi èe imamo razloge za domnevo, da je v milijonih let, odkar je svetloba, ki je zdaj dosegla Zemljo, zvezda eksplodirala ali uga- snila, je še vedno navzoèa èloveškemu izkus- tvu tukaj in zdaj. V splošnejšem smislu “navzoèe” pogosto opisuje vse tisto, èesar se kdo zaveda preko tipa, sluha ali vida. Navzoèe je to, kar èuti predstavljajo /present/ kot tukaj-zdaj. Pri majhnih razdaljah to navadno istovetimo z navzoèim v drugem pomenu, vendar je filo- zofsko gledano to istovetenje odgovorno za precejšnjo zmedo. Strogo reèeno, navzoèe v smislu soèasnega ni nikoli navzoèe v smislu predstavljenega /presented/ in predstavljeno ni nikoli soèasno. 93 *     Te tri pomene navzoènosti imamo pogo- sto za edine dobesedne. S tem ne potrebu- jemo veè nobenega argumenta proti realni navzoènosti preteklega lika /figure/, ker ta po definiciji ni sedanja subjektiviteta, ni so- èasen in je prav to, kar ni veè podvr`eno pred- stavi skozi èute.11 Navzoènost preteklega lika lahko razumemo in upravièimo le s precej drugaènim pojmom navzoènosti, posebej pri- mernim za razmerje preteklega do sedanjega. Toda oblikovanje takega pojma navzoè- nosti preteklosti je odvisno od prekoraèenja druge ovire – te`nje po zanikanju realnosti preteklosti. Po tem pogledu je bilo to, kar je zdaj preteklo, nekoè realno, namreè ko je bilo sedanje; toda zdaj je realna samo seda- njost. Spominjani preteklosti priznavamo realnost v tem, da se je spominjamo, vendar je prostor te realnosti ekskluzivno znotraj se- danjosti. Spominjana preteklost posledièno nima bistveno drugaènega statusa od napaè- no zamišljene preteklosti. Postavlja se vprašanje, ali imajo pretekli dogodki realnost samo v sedanjih dogodkih ali imajo svojo lastno integriteto za sedanje dogodke kot danosti. Primer nam bo pomagal usmeriti pozornost na jedro prob- lema. V tem trenutku se spominjam pogo- vora, ki je potekal vèeraj. Jasno je, da pogovor ne poteka zdaj. Zdaj poteka spominjanje. Kakšen je potem status tega, èesar se spomi- njamo? Ima svojo realnost samo v tem, da se ga spominjamo, to je, ali mu sedanji akt spominjanja podeljuje realnost? Ali sedanja dejavnost trèi ob pretekli dogodek kot ob ne- kaj danega s svojo lastno neodvisno integri- teto, ki se mu spominjanje skuša prilagoditi? Fenomenološka analiza nakazuje, da spo- minjanje povezuje sedanjost z neèim do nje objektivnim, neèim z doloèeno vsebino, ne- èim, kar lahko bolj ali manj polno in toèno zapopade. Ko se spominjam, kaj se je zgo- dilo, delam napake. To bi bilo nemogoèe, èe bi spominjanje vzpostavljalo preteklost, ki se je spominja.    # Primere lahko pomno`imo. Lahko bi se skliceval na prevladujoèo podmeno zgodo- vinarjev, da se kljub nasprotnim konstruk- tivistiènim teorijam12 prej ukvarjajo z odkri- vanjem in rekonstrukcijo vidikov preteklih dogajanj kot s konstrukcijo ali ustvarjanjem preteklosti. Zgodovinski spisi se razlikujejo od leposlovja – vsaj po svoji nameri in po nor- mah, po katerih se jih ocenjuje. Utemeljenost objektivne danosti preteklo- sti je tako moèna, da se postavi vprašanje, za- kaj je njeno zanikanje tako vztrajno. Prob- lem predstavlja mesto /locus/. Kje je prete- klost zdaj? Predpostavka je, da je dano samo to, kar je nekje zdaj; to pomeni, da je real- no samo to, kar je navzoèe v treh pomenih, ki smo jih upoštevali zgoraj. Tako se izriše tesen krog. Samo sedanje/navzoèe je realno, ker je realno nujno sedanje/navzoèe. Zanikanje realnosti preteklosti je bilo po- gubno za filozofsko razpravo o uèinkoviti vzroènosti. Široko razširjen sporazum je, da je vzrok pred uèinkom kar pomeni, da je vzrok v preteklosti, ko je uèinek navzoè. Toda èe je preteklost realna samo toliko, kolikor ji sedanje daje realnost, potem veèine pome- nov “vzroka” ne moremo aplicirati nanjo. Realnost “vzroka” tako postane uèinek nje- govega uèinka! Po tem pogledu postane nav- zoèa realnost edini vzrok in povzroèa le sebe. Mnogi filozofi so enostavno opustili idejo “vzroka”, toda nemogoèe se je odreèi vsem pojmovanjem uèinka preteklih dogodkov na sedanje. Veèina tranzitivnih glagolov impli- cira takšen uèinek. Obèutek, da izkustvo iz- vira iz naših teles, bi morali brez vzroènosti imeti za iluzornega. Nasploh bi razlaganje dogodkov postalo brez pomena. Ker ima zanikanje realnosti preteklosti tako veliko posledic, ki so v nasprotju z zdra- vo pametjo in splošnim izkustvom, bi mo- rala biti intuicija, ki ga podpira, podvr`ena kritiènemu pregledu. Ta intuicija pravi, da mora realno biti nekje zdaj in da preteklo- sti ni nikjer. Preprost odgovor na to je, da je preteklost v preteklosti. Te`ava je v tem, da je ideja o “nekje” navezana na pojmovanja navzoènosti, o katerih smo razpravljali zgoraj, tako da je preteklost po definiciji izkljuèe- na kot mo`no mesto. Sporna toèka je v tem, da je pojmovanje o “nekje” zmedeno in da lahko, ko zmedo prese`emo, razpršimo navidezno samorazvid- nost, da se nanaša samo na navzoèe. Samo- razvidnost odseva zdravo pamet, po kateri se mesto nanaša na tridimenzionalen prostor, medtem ko sodobna fizika in filozofija obe zahtevata, da se definira v štirih dimenzijah, vkljuèno s èasom. V Whiteheadovem jeziku: razse`ni kontinuum kot potencialno mesto za vse polo`aje le`i pod preteklostjo in pri- hodnostjo tako kot pod sedanjostjo.13 Èe ta naèin mišljenja resnièno ponotranjimo, bi moralo biti mo`no prepoznati štiridimenzio- nalno preteklost kot mesto realnosti prete- klih dogodkov. Èe preteklost ne bi bila realna, ne bi bilo nikakršnega izhoda iz solipsizma sedanjega tre- nutka. Èe individualna prigodnost v trenutku svojega nastanka ne more imeti nobenega real- nega razmerja do strogo soèasnih dogodkov in èe fenomenološko dana navzoènost nima vzroka v preteklih dogodkih, potem mora biti èista projekcija. Samo s prepoznanjem prete- klosti kot tiste dane realnosti, s katero ima opravka vsaka navzoènost, se lahko izognemo tem absurdnim posledicam. :3  %    % Preteklost ni navzoèa v nobenem od treh zgoraj omenjenih pomenov, a je navzoèa v èetrtem, enako pomembnem smislu. Je vzroè- no navzoèa. Sedanjo vzroèno uèinkovitost pretekle realnosti lahko gledamo tudi s strani sedanjega novega udejanjanja, ki upošteva pretekle realnosti oz. jih (z Whiteheadovi- mi besedami) dojema /prehends/. Whitehead uèi, da je svet tako prepleteno povezan sku-     paj, da je vsaka pretekla aktualnost do neke, èetudi neznatne mere povzeta. Novi dogo- dek selektivno uteleša in udejanja elemen- te preteklosti. Selektivnost delno izhaja iz dejstva, da noben dogodek ne more udejanjiti vsega bogastva obèutja, ki mu je na voljo. Iz- haja tudi iz dejstva, da je selektivnost prete- klih realnosti `e dolgo nazaj zakrila veèino vidikov daljne preteklosti. Obstoj take pre- teklosti èutimo s svojo lastno popolno do- loèenostjo, toda veèina njenih doloèenih ob- èutij ni dostopna sedanjemu izkustvu. Zgo- dovinarji, ki verjamejo, da obstaja doloèe- na in ustaljena preteklost, išèejo informacije o njej. Pripravljajo dobro utemeljene pod- mene o preteklih likih, s katerimi se strinja- mo. Toda tega ne smemo pomešati s prvot- nim obèutjem realnosti preteklih dogodkov. V razmerju do ogromne veèine preteklih dogodkov je to prvotno obèutje vzroèno navzoèe za vsako novo prigodnost. Vzroèna navzoènost preteklosti je ontološko bolj te- meljna kot katerakoli druga oblika navzoè- nosti. Vsak dogodek je vzroèno navzoè v vsej sledeèi zgodovini.14 Vzroèna navzoènost je vsekakor realna. A ker je vsa preteklost navzoèa v tem smislu, je v primeru veèine zgodovinskih dogodkov neznatna. Èe je ideja navzoènosti doloèenega zgodovinskega lika na neki naèin pomembna, je to zaradi raznolikosti naèinov, kako raz- lièni pretekli dogodki prizadevajo sedanje. Tu nam ni v pomoè, èe govorimo o realni navzoènosti kot istovetni z vzroèno navzoè- nostjo nasploh. Pri tem imamo nekaj koristnih razliko- vanj. Najprej imamo razliko med zveznimi /contiguous/ in nezveznimi /noncontiguous/ preteklimi prigodnostmi. Zvezna prigodnost je neposredno pred to in ob tej, ki dojema. Polno bogastvo njenih obèutij je na voljo za udejanjanje. Celo tu se izvede selekcija, ker se mora integrirati z obèutji, izpeljanimi iz drugih zveznih prigodnosti, a tega ne omejuje nobeno predhodno dejanje selekcije. Pri tem obstaja mo`nost zelo široke kontinuitete ob- èutja. V enem trenutku bom, na primer, iz- kustvo verjetno do`ivljal zelo podobno (a ni- koli natanko) tako kot v predhodnem trenut- ku. Na drugi strani nezvezne prigodnosti èu-   Molitev obèestva s Kristusovimi besedami v trenutkih priprave na prejem njegovega telesa. Detajl iz Misala, foto: Janez Oblonšek.  # timo skozi selektivno posredovanje zveznih. Navadno ta selekcija vedno bolj omejuje nji- hov potencialni prispevek. Vendar ni neposredne povezave med bli- `ino in pomembnostjo prispevka. V neka- terih primerih zvezne prigodnosti nimajo ve- liko veèjega uèinka kot to, da posredujejo nova obèutja relativno oddaljene prigodnosti. Izkustvo dotika ponuja dober primer. @ivèni konèièi na koncih mojih prstov èutijo gro- bo površino. Njihova obèutja so posredovana skozi `ivèevje v roki do mo`ganov. Rezultat je obèutek tipa v mojih prstih. Lahko bi tudi rekli, da je to, kar neposredno èutim, obèutje zvezne prigodnosti v mo`ganih, ki v zame- no èuti svoje bli`nje in tako dalje. V tem je nekaj resnice, saj dejansko vemo, da lahko kirurški rez ali anestetik ustavita komunika- cijo obèutij v mojih prstih z mano. Toda to nas tudi zavaja. Kakorkoli `e je to, kar èu- tim, odvisno od posredujoèih dogodkov, je v navadnem pomenu besede vseeno obèutek v mojih prstih. Obe toèki lahko natanèno zdru`imo, èe reèemo, da èutim obèutek v pr- stih, kot so to obèutile povezane `ivène ce- lice, kot so te èutile druge in tako dalje. Obèutek v prstih je poseben primer vzroène navzoènosti. Kljub temu, da je pro- storsko-èasovno nekoliko oddaljen, je meni subjektivno navzoè z vpriènostjo in uèin- kovitostjo, ki manjka celo navzoènosti zvez- nih prigodnosti v mo`ganih. Oboje je vzroè- no navzoèe, toda za razlikovanje to obliko vzroène navzoènosti imenujem “realna nav- zoènost”. Vzroèna navzoènost pretekle ne- zvezne prigodnosti je realna, ko jo po pravici èutimo kot izvirni element obèutja, ki je po- memben za postajajoèo prigodnost, in ko vmesne prigodnosti delujejo prvotno za po- sredovanje teh elementov, kot izvirajo iz pre- tekle entitete. V primeru èutov struktura centralnega `ivènega sistema v zdravo delujoèem èloveš- kem telesu olajša neprestano realno navzoè- nost v osebnem izkustvu `ivènih konèièev. Drugi deli telesa so redko realno navzoèi, ra- zen ko gre kaj narobe. Toda realna navzoè- nost ni omejena na fiziološko osnovo. Naj- demo jo lahko tudi na podroèju spomina. Doloèena pretekla izkustva, posebej èe so bila èustveno intenzivna, še dolgo èasa vplivajo na èustveni ton naslednjih prigodnosti. Po takem izkustvu reèemo, da nikoli ne bomo isti, in skoraj dobesedno tako tudi je. Film Mo` iz zastavljalnice15 ponuja `iv in verjeten prikaz tovrstne realne navzoènosti. Zastavljalèevo izkustvo v nacistiènem kon- centracijskem taborišèu je oblikovalo èus- tveno razpolo`enje vseh njegovih kasnejših odnosov. Film razlaga to preko retrospekcij, ki namigujejo, da se je na odloèilnih toèkah svojega kasnejšega `ivljenja `ivo spominjal akutno boleèih izkustev, pre`ivetih v tabo- rišèu. Ta izkustva so bila zanj realno navzoèa. Tretji primer realne navzoènosti lahko vzamemo iz kolektivnega ameriškega izkustva umora predsednika Kennedyja. Kolektivnega izkustva ni ustrezno pojmovati kot vsoto in- dividualnih izkustev, kot bi se ta dogajala v relativni avtonomiji. Reakcije vsakega so medsebojno vplivale na reakcije drugih, nanje so še posebej vplivala sredstva obvešèanja, tako da je vzniknilo narodno razpolo`enje, ki je oblikovalo obèutja zelo raznolikih po- sameznikov. Do neke mere je to razpolo`enje trajno zaznamovalo kolektivno (in torej in- dividualno) ameriško obèutje o svoji iden- titeti. Od èasa do èasa (kot v primeru umora njegovega brata Roberta Kennedyja) je ta do- godek zopet postal kolektivno realno navzoè. Pogosteje je realno navzoè za posameznike. Realna navzoènost ponavadi vkljuèuje navzoènost relevantnih idej, ki se skozi potek èasa spreminjajo. Zgodovina povezanih idej globoko pliva na izkustva, kjer so pretekli do- godki realno navzoèi. Toda realna navzoè- nost preteklega dogodka je razlièna od pre- proste navzoènosti teh spreminjajoèih se idej.     To je naèin vzroène navzoènosti doloèenih elementov preteklosti, ki so imeli èustveno intenziteto in izvirnost vsebine. Dvignjeni so iz nejasnosti in neznatnosti, ko jih posta- jajoèa prigodnost osvetli in se nanje osredo- toèa. Posredujoèa izkustva, ki so jih zasen- èila, se na ta naèin preobrazijo v gole prena- šalce izvornih dogodkov. Obèasna obnovi- tev realne navzoènosti Kennedyjevega umora, na primer, prinaša v ospredje spreminjajo- èe se ideje. Toda to, kar je zares navzoèe, je vzroèno uèinkovit dogodek. ;3  %       Razprava je do sedaj pustila odprto mo`- nost, da realno navzoèi dogodki uèinkujejo samo preko posredovanja èasovno vmesnih dogodkov. To je lahko res in ‘zdrava pamet’ tako domneva. A `ivost in intenzivnost realne navzoènosti, ki ju obèasno poka`ejo nekateri pretekli dogodki, nakazujeta na neposrednej- še razmerje in nekatere spekulativne filozofije implicirajo to mo`nost. William James je imel predstavo, “da ob- staja skupen rezervoar zavesti, ta banka, iz katere vsi èrpamo in v kateri mora biti na neki naèin shranjenih tako veliko zemeljskih spominov”. James govori tudi o “kozmiènem okolju drugih zavesti”.16 To teorijo uporablja v svojih spekulativnih interpretacijah sposob- nosti medijev, ki naj bi imeli stik z duhovi umrlih. Henri Bergson, ki so ga prav tako zani- mali parapsihološki fenomeni, je uèil, da “je vsa naša preteklost ohranjena”.17 “Zavest im- plicira tako prostorski obstoj tega, kar je on- kraj naše sedanje zaznave, kot obstoj prete- klosti v spominu, ki se je dejansko ne zave- damo.”18 Zanj razlage ne potrebuje spomi- njanje, ampak pozabljanje.19 Tako kot James tudi Bergson ni predpostavljal, da je prete- klost shranjena v mo`ganih. Nasprotno, “naloga mo`ganov je zakriti nekoristne se- stavine”.20 “Mo`gani ne morejo biti skladišèa spominov, lahko pa vsebujejo mehanizme, s katerimi se spomin prevede v akcijo.”21 Za organizem je v trenutku pomembno, kaj se dogaja v trenutnem okolju, in ne kumula- tivna preteklost. “Naš odpor, da bi priznali integralno pre`ivetje preteklosti, ima torej svoj izvor v samem srcu našega psihiènega `iv- ljenja – razgrinjanju stanj, pri èemer nas naš interes spodbuja gledati to, kar se razvija, in ne tistega, kar je v celoti razvito.”22 Whitehead je delil to Jamesovo in Berg- sonovo vizijo preteklosti, ki je v sedanjosti uèinkovita ter dana za navzoèe izkustvo in v njem. Ideje ni razvijal za razlago neobièaj- nih izkustev v taki meri kot James ali Berg- son, a njegova misel enako kot njuna, le z veè- jo natanènostjo, odpira pot za podobne raz- širitve in aplikacije. V Whiteheadovem jeziku se vprašanje gla- si, ali lahko izkustvo vkljuèuje neposredovana dojetja nezveznih dogodkov. Verjel je, da nje- gov splošni nauk, da vsako izkustvo upošteva celotno preteklost, daje prednost stališèu, da obstajajo direktna ali neposredovana dojetja dogodkov, ki niso povezani. Toda priznal je, da trenutna fizikalna teorija ne vkljuèuje de- lovanja na daljavo. Zato je kot kontingentno dejstvo o našem svetu sprejel, da fizikalno povzroèanje v naši kozmièni epohi br`kone zahteva prostorsko-èasovno stiènost /conti- guity/. Vendar je videl dokaze, da mental- na izkustva lahko vplivajo na nas tudi iz do- loèene prostorske razdalje. Njegova glavna ilustracija je telepatija.23 Tudi èe bi imeli zadostne empiriène do- kaze za telepatijo, ki bi zagotavljali njeno sprejetje za realno, to samo po sebi ne bi zah- tevalo misli o delovanju na razdaljo. Tele- patska komunikacija bi lahko bila analogna govorjenju. Pri govoru se v zraku ustvarja- jo valovanja, ki posredujejo zvok poslušal- cu. Danes vemo, da misel spremljajo valo- vi razliènih vrst. Mo`no je, da ti valovi do- se`ejo sprejemnika, ki jih lahko pove`e s po-    # meni na podoben naèin, kakor slišimo po- mene v zvokih besed. Nekdo, ki sprejema te- lepatijo, a zavraèa delovanje na razdaljo, se lahko sklicuje na takšno teorijo. To ni nemogoèe, a èe nimamo apriornega ugovora proti delovanju na razdaljo, potem je najpreprostejša razlaga telepatije ta, da go- jenje misli ene osebe lahko neposredno vpliva na izkustvo drugega; oziroma, z drugega gle- dišèa, da lahko ena oseba neposredno dojema podobe izkustva drugega. Oèitna irelevant- nost razdalje in pomen posebnih osebnih afi- nitet v presenetljivejših poroèilih o telepa- tiji govorita v prid tej interpretaciji. Whitehead ne razpravlja o spominu v istih izrazih kot Bergson, toda njegova teorija do- jemanja nezveznih dogodkov osvetljuje tudi spomin. Vzemimo primer `ivega spominjanja preteklega izkustva. Pomislimo na redek pri- mer, ko se veliko podrobnosti ponovno po- javi z isto natanènostjo. Kako to preteklo iz- kustvo dose`e sedanjost? Obstajata dva naèina, kako je lahko to iz- kustvo posredovano. Prvi je preko mo`gan- skih celic. Mo`gani so izredno èudovit in kompleksen organ in nevarno bi bilo zaèr- tati meje, kaj lahko storijo. Toda te`ko si je predstavljati, kako se lahko preko njih po- sreduje kompleksna enotnost in integracija delov preteklega izkustva. Vsekakor ne bi mo- gla vsebovati takega izkustva nobena posa- mezna celica in te`ko je misliti, da bi ga po- sebno omre`je, ki ga je v delovanje spravil pretekli dogodek, v vmesnem èasu ohrani- lo tako malo prizadetega od kasnejših dogod- kov. Predstava, da ima vsako èloveško izkus- tvo uèinek na mnogo omre`ij v mo`ganih in da imajo ti v zameno kompleksen uèinek na kasnejša èloveška izkustva, je verjetna. Ni pa verjetno, da bi takšno izkustvo bilo perma- nentno ‘shranjeno’ v mo`ganih. Druga mo`nost posredovanja je preko za- porednih èloveških izkustev. Stiènost bi se pri tem stališèu vzdr`evala le, èe bi obstajala takšna zaporedna izkustva v spancu brez sanj, tako da veriga ne bi bila nikoli prekinjena. Ker se lahko izkustva, ki ga obravnavamo, v zavesti ne spomnimo mnogo let, moramo predpostaviti, da smo ga nezavedno èutili. To nezavedno obèutje bi moralo ohranjati izkustvo v vsem njegovem bogastvu in indi- vidualnosti, kakor se ga zdaj spominjamo. Tako bi moralo biti iz preteklosti vse, kar na primer lahko kasneje naèeloma priklièemo pod hipnozo, polno navzoèe v vsakem tre- nutku v nezavednem izkustvu. Nezavednemu bi s tem pripisali velikansko nalogo! Èe obstajajo apriorni razlogi za domnevo, da neposredno dojetje nezveznih prigodnosti ni mogoèe, moramo sprejeti eno od teh dveh teorij z vsemi njenimi te`avami. Èe ni aprior- nega razloga za zanikanje, da poleg vpliva mo`ganov in vmesnih izkustev obstaja tudi element neposrednega spominjanja pretekle- ga izkustva, potem je mogoèa mnogo prepro- stejša teorija, ki je bolj v skladu z introspek- tivno evidenco. Tudi èe obstaja neposredno spominja- nje izkustev iz nezvezne preteklosti, so nam ta pretekla izkustva obenem posredovana preko vmesnih dogodkov tako v mo`ganih kot v nezavednem osebnem izkustvu; vsa- ko izkustvo se namreè do neke mere obraèa na celotno preteklost. Zato ni mogoèe, da bi katerokoli izkustvo preprosto ponovno udejanjilo bli`nje ali oddaljeno preteklo iz- kustvo. Prièakovali bi tudi, da bo neposred- no dojetje preteklega dogodka imelo kak po- men le ob za ta nenavadni pojav posebej ugodnih pogojih. Obstajati bi morale, na primer, korelacije med neposrednimi do- jemanji nezveznega dogodka in aktivnostjo posameznega mo`ganskega omre`ja, pove- zanega s tem dogodkom. Parapsihološka literatura govori o še enem nizu izkustev, ki jih veèina ljudi ne deli. Dvom je tu razumljiv, a èe nimamo apriornih razlogov za zanikanje neposrednih dojetij mi-     sli in obèutkov iz preteklosti, bi dokaze mo- rali preiskati. Nekateri parapsihologi so, kot se zdi, sposobni dojeti podobe preteklih iz- kustev drugih oseb, po navadi s pomoèjo sti- ka s predmeti, ki so jih nosili. Nekateri se ‘spominjajo’ dogodkov v `ivljenju preteklih ljudi, kar je vodilo k teorijam o reinkarna- ciji. Dvom, ki ga prebujajo te trditve, je po- vezan s tem, da jih ne moremo razlo`iti v ok- virih posredujoèih polj ali dogodkov. Èe se dogajajo, so lahko le neposredna dojetja pri- godnosti iz `ivljenja drugih ljudi. Takšne in- dikacije obstoja kolektivnega nezavednega so razlo`ljive v okvirih nezavednih dojetij skup- ne preteklosti. Sir Alister Hardy verjame, da analogni fenomeni delujejo v `ivalskem svetu in so odigrali vlogo v evoluciji.24 Nujno je opozoriti na takšne nenavadne primere, da bi razlo`ili splošno hipotezo, da obstajajo dojemanja nezveznih prigodnosti. A èe je hipoteza resnièna, jo moramo pona- zoriti tudi na nespektakularen naèin v navad- nem izkustvu. Zgornji primeri nakazujejo, da subjekt do- jema preteklo izkustvo tako v okvirih vsebine ali objektivnih danosti kot tudi èustva ali sub- jektivne forme. Toda pri veèini dojemanj na- ših (tudi zveznih) preteklih izkustev v prvi vrsti èutimo njihovo subjektivno formo. Èus- tva se prenašajo od trenutka do trenutka iz- kustva, pogosto brez jasne indikacije njiho- vega izvornega objektivnega korelata ali iz- vora. Psihologi so nam vsadili v zavest, da na- ši emocionalni odzivi na nove situacije v mnogih primerih niso primerni zanje. To lahko razlo`imo s preteklimi izkustvi, katerih vsebino smo pozabili, a so njihova èustva še uèinkovita. Imamo tudi dokaze, da na subjektivno formo ali èustveno razpolo`enje navzoèega izkustva vpliva èustveno razpolo`enje dru- gih ljudi. Whitehead se v zvezi s tem nave- zuje na “instiktivno aprehenzijo tona ob- èutja v navadnem socialnem obèevanju”.25 Danes govorimo o vibracijah. Vèasih kdo èuti empatijo druge osebe na naèin, ki na- kazuje odziv na obèutja, ki je bolj nepo- sreden, kot ga lahko obrazlo`imo z orto- doksno interpretacijo fizièno posredova- ne stimulacije mo`ganov.   “Jagnje Bo`je, ki odjemlješ grehe sveta. Usmili se nas.” Detajl iz Misala, foto: Janez Oblonšek.  # <3 /   %    Dolga razprava o naèinu, kako so pretekli dogodki uèinkovito in izkustveno navzoèi, nam daje kontekst za obravnavo realne Jezusove nav- zoènosti. Ta je poseben primer splošnih prin- cipov. Èe dopustimo mo`nost neposredova- nega dojetja nezveznih dogodkov, lahko to ka- tegorijo apliciramo na Jezusovo navzoènost in poglobimo razumevanje njenega izkustva. Èe to mo`nost zanikamo, Jezusove realne navzoè- nosti še vedno ne moremo razumeti. Jezusova navzoènost v tem smislu je za raz- liko od navzoènosti Vstalega Gospoda ali Veènega Sina v tradicionalni teologiji red- ko jasno opredeljena. Morda se je trditev o navzoènosti preteklosti zdela preveè paradok- salna. Toda retorika pobo`nosti jo vsesko- zi nakazuje v molitvah in himnah, v branju Bo`je besede ter še posebej v liturgiji evha- ristije. Najbolj eksplicitno so v evharistiji po- navzoèeni dogodki Jezusove zadnje veèerje z uèenci in pasijona. Interpretacija evharistije je bila toèka gren- kih sporov znotraj kršèanstva. Rimokatoli- ki so vztrajali na transformaciji substance kru- ha in vina v substanco Jezusovega telesa in krvi. Luterani so se strinjali, da je navzoènost v substanci, a so zanikali, da to pomeni za- menjavo naravne substance kruha in vina. Kalvinisti so razmišljali bolj v okvirih duhov- ne navzoènosti za vernika, ki jo uèinkovito oznaèujeta kruh in vino. V luèi te dolge zgodovine nasprotovanja je presenetljivo, da danes teologi, ki predstav- ljajo te tradicije, ne vztrajajo pri svojih zgo- dovinskih formulacijah na naèin, ki bi raz- dvajal, ampak vidijo mo`nost širokega spo- razuma. Veliko se jih strinja, da je Jezus Kri- stus realno navzoè, da sta kruh in vino uèin- koviti znamenji njegovega telesa in krvi in da navzoènost ni odvisna od subjektivne vere udele`encev.26 Predhodna razprava o navzoènosti prete- klosti ka`e, da so ta skupna naziranja razum- ljiva in verodostojna, èe gledamo na zgodo- vinskega Jezusa ali na odloèilne in klimak- tiène dogodke njegovega `ivljenja. Do`ivetja ob kri`u, ki mu je sledilo vstajenje, so bili vse- kakor dogodki take intenzivnosti in pomem- bnosti, da so neizogibno vzpostavili realno navzoènost v kasnejšem izkustvu uèencev in vsake skupnosti, ki je zrasla okoli njih. Toda le-ta bi `e davno oslabela v trivialno vzroè- no navzoènost, èe se skupnost ne bi zavezala ponavljajoèim se obnovitvam dogodkov. Ob- navljanje realne navzoènosti je potekalo na mnogo naèinov, osredotoèalo pa se je na ev- haristijo, kjer je šlo za specifièno ponovitev v spominu in simbolièno ponovno udejanje- nje dogodka. Praviloma je prav v evharistiji drugaèe razpršena in nedoloèna Jezusova vzroèna navzoènost postala `iva, zavestno uèinkovita in s tem realna. Vsak obred ev- haristije je posredoval njegovo realno nav- zoènost kasnejšim obredom. V odnosu do sodobnih tendenc, da bi za- krament psihlogizirali, to razumevanje real- nosti preteklosti in njene vzroèno uèinkovite navzoènosti podpira teološki konsenz o nav- zoènosti, ki ni odvisna od subjektivnega sta- tusa vernikov. Verniki prepoznavajo obsto- jeèo vzroèno navzoènost. Preko simboliza- cije preteklega dogodka se ta vzroèna navzoè- nost stopnjuje do pomenljive uèinkovitosti. Simbolizacija je pri tem delno objektivna gle- de na subjektivni polo`aj posameznega ver- nika. Na subjektivne elemente tako uèinkuje Jezusova objektivna navzoènost. Vzroèna navzoènost je objektivno pred ponovnim udejanjenjem dogodka, to ude- janjenje pa stopnjuje navzoènost v realno na naèin, ki je delno objektiven za posameznega vernika. A subjektivni faktorji so enako po- membni. Brez ustrezne intencije ni realne navzoènosti in mera uèinkovitosti navzoèno- sti v posameznih vernikih je odvisna od nji- hove receptivnosti. Èeprav splošna vzroèna navzoènost ni odvisna od subjektivnih fak-     torjev, je realna navzoènost rezultat polarne interakcije objektivnega in subjektivnega. Subjektivna intencija in receptivnost pred- postavljata objektivno navzoènost in uèin- kovitost objektivne navzoènosti je odvisna od intencije in receptivnosti. Stopnjevana ob- jektivna uèinkovitost, ki je rezultat subjek- tivnih faktorjev, v zameno poglablja in oèiš- èuje intencijo ter poveèuje receptivnost. Medtem ko zavraèa psihologiziranje, ta po- gled na realno navzoènost nasprotuje tudi ma- giènim te`njam nekaterih tradicionalnih nau- kov. Prviè, realna navzoènost ni omejena na evharistijo ali na seznam zakramentov. Jezu- sova vzroèna navzoènost je povsod in ta vpliv lahko postane realna navzoènost tudi ob dru- gih prilo`nostih, ne le pri evharistiji. Drugiè, realna navzoènost je v celotnem dogodku evharistije in je osredotoèena na udele`ence. Ni v kruhu in vinu kot takem. Jezusova vzroèna uèinkovitost za elemente, èe jih gledamo v abstrakciji od udele`en- cev, je nepomembna. To ne pomeni, da so elementi odveèni, saj je udejanjenje sim- boliène ponovitve Jezuove veèerje z uèenci primeren in ustrezen naèin, da postane Je- zusova navzoènost realna. Toda kruh in vino sta prigodnost in ne utelešenje nje- gove navzoènosti. Tretjiè, evharistija ima tudi drugo vred- nost, ki ni le v izvrševanju Jezusove realne navzoènosti. Obèestvo /communion/ ude- le`encev med seboj in z Bogom je lahko po- membnejše kot njihov stik z Jezusom. O`iv- ljanje idej, povezanih z evharistijo, lahko `iv- ljenja udele`encev spremeni bolj kot Jezusovo realno ponavzoèenje. Èetrtiè, èeprav so bili zakramenti za ve- èino kršèanstva v središèu kot glavni dejavnik posredovanja in uresnièenja Jezusove vzroène navzoènosti, niso bistveni za kršèansko ek- sistenco – tako zaradi tega, ker lahko Jezu- sovo navzoènost uresnièujemo na druge na- èine, kot zaradi tega, ker se kršèanska eksi- stenca lahko pojavi, kjer Jezusova navzoènost ni realna. “Društvo prijateljev”27 ima enako pravico oznaèiti se za kršèansko kot kakšna druga skupina, kljub svojemu zavraèanju tra- dicionalnih zakramentov. Vendar dejstva, da Jezusova realna nav- zoènost ni omejena na evharistijo in da vse oblike kršèanstva niso vezane na uresnièenje te navzoènosti, ne odstranjujejo pomena ide- je. Za mnogo kristjanov je ta uèinkovita navzoènost pomembna, celo osrednja za krš- èansko `ivljenje. Jasnejše razumevanje, kako ta navzoènost deluje, lahko pomaga zmanjšati tako tendence, da jo razumemo magièno, kot popolno zavraèanje, ki je nastalo kot odziv na njeno zlorabo. Pomaga lahko dati prenov- ljeno realnost obhajanju maše tistim, za ka- tere je postala prazen obred. Potem se bomo morda bolj polno zavedli potencialnega pris- pevka evharistije za kršèansko `ivljenje in enotnost. ">5! * John B. Cobb (1925-) je filozof, teolog in pastor zdru`ene metodistiène Cerkve (prenovljene veje anglikanske Cerkve, ki je bli`je reformiranim Cerkvam). Je br`kone najvidnejši predstavnik procesne teologije, ki poskuša aplicirati procesno misel o razvojni naravi realnosti (postajanje, kreativnost pred statièno bitjo) na teološka vprašanja. V prièujoèem prispevku se na ta naèin dotika vprašanja evharistije, pri èemer podaja filozofsko razlago Jezusove realne navzoènosti, ki izstopa iz tradicionalnega jezika substance. Drug pomemben vidik tega teksta je ekumensko zbli`evanje evharistiène pobo`nosti razliènih Cerkva s tem, da daje skupna izhodišèa za razumevanje te skrivnosti. Seveda pa ga je potrebno razumeti iz teološkega ozadja, ki mu avtor pripada. Op. prev. 1. Angleška beseda present in druge sorodne izpeljanke (presence, to (re)present; iz lat. praesens, partic. prez. glagola praeesse – biti tu, prisostvovati) ima tako krajevni (“prisoten, navzoè”) kot èasovni (“sedanji”) pomen. V slovenšèini imamo uteèeno rabo izraza navzoènost za evharistièno priostnost Jezusa Kristusa. Zato se pri prevodu dr`im predvsem izraza navzoè in    #   njegovih izpeljank, oz. sedanji, ko je v ospredju èasovni vidik. Op. prev. 2. Alfred North Whitehead (1861-1947), angleški matematik in filozof, utemeljitelj procesne filozofije. V slovenšèini imamo zadnje poglavje njegovega osrednjega dela Process and Reality v prevodu M. Uršièa: Alfred N. Whitehead, Bog in svet. V: Poligrafi 3, št. 9-10 (1998), 265-278. Op. prev. 3. Entity (iz poznolat. entitas) pomeni v tem kontekstu neko bivajoèo enoto ali celoto, tako materialne kot duhovne narave. Op. prev. 4. Alfred N. Whitehead, Process and Reality: an Essay in Cosmology, New York: The Free Press; London: Collier Macmillan Publishers, 1978, 32. 5. Prehension, dejanje zapopadenja ali dojetja, moramo tu razumeti v širokem, ne le intelektualnem smislu. Op. prev. 6. Occasion (iz lat. occasio, prilo`nost) pomeni skupek okolišèin ali dogodkov, kar se pripeti, dogodi, oz. nastopa kot neka prigodnost (tu se naslanjam na zgoraj omenjeni prevod M. Uršièa). Op. prev. 7. Alfred N. Whitehead, n. d., 335. 8. Filozofija organizma ali organski realizem je Whiteheadov izraz za njegovo metafiziko, ki je kasneje postala znana kot procesna filozofija. Op. prev. 9. Ivor Leclerc, The Nature of Physical Existence, London: George Allen and Unwin; New York: Humanities Press, 1972, 273. 10. Noèem izkljuèiti drugih mo`nosti, na primer, da Bog posreduje Jezusovo navzoènost ali da je navzoè vstali Jezus, ki posreduje nova izkustva iz nebes, a se ta esej ukvarja le s po-navzoèenjem preteklih dogodkov. 11. Zabavno, a ne ravno rodovitno, je pomisliti, da so dogodki v naši preteklosti v sedanjosti opazovalcev iz drugih sonènih sistemov tako v drugem kot v tretjem pomenu navzoènosti. Tak opazovalec bi lahko zdaj opazoval, kako Janez Krstnik kršèuje Jezusa. Drugi, za katerega smo izraèunali, da je v naši sedanjosti v drugem pomenu, lahko sam izraèuna, da je zanj v tem trenutku v istem pomenu sedanjost Jezusov krst. 12. Konstruktivizem odloèno brani John W. Meiland, Skepticism and Historical Knowledge, Random House, Inc., 1965. 13. Alfred N. Whitehead, n. d., 103. 14. Prim. Alfred N. Whitehead, n. d., 350sl. 15. The Pawnbroker v re`iji Sidneya Lumeta (1964) je eden prvih filmov, ki se je ukvarjal z `ivljenjem pre`ivelih iz nacistiènih koncentracijskih taborišè po drugi svetovni vojni. 16. John J. McDermott, ur., The Writings of William James, Modern Library, Inc., 1967, 789-799. 17. Darcy B. Kitchin, Bergson for Beginners, C. Allen & Co., 1914, 246. 18. A. D. Lindsay, The Philosophy of Bergson, Kennikat Press, Inc., 1968, 167. 19. Henri Bergson, The Creative Mind, Ottawa, New Jersey: Littlefield Adams and Co., 1965, 153. 20. Darcy B. Kitchin, n.d., 246. 21. A. D. Lindsay, n.d., 176. 22. Harold A. Larrabee, ur., Selections from Bergson, Appleton-Century-Crofts, 55. 23. Prim. Alfred N. Whitehead, n. d., 468-70. 24. Sir Alister Hardy, The Living Stream: A Restatement of Evolution Theory and its Relation to the Spirit of Man, William Collins Sons & Co., Ltd., 1965, 253. 25. Alfred N. Whitehead, n. d., 469. 26. Prim. povzetek rezultatov dvostranskih pogovorov med svetovnimi konfesionalnimi dru`inami v Nils Ehrenstrom and Günther Gassmann, Confessions in Dialogue, World Council of Churches, 1972, 117-23. Zgodovina preseganja prevlade kategorije substance v rimskokatoliških krogih je povzeta v Joseph M. Powers, Eucharistic Theology, Herder and Herder, 1967. 27. Society of Friends je kršèansko protestantsko gibanje, bolj znano pod imenom “kvekerji”. Op. prev.