KDOR GLEDA V PRIHODNOST, BO GLASOVAL ZA ZDRUŽITEV SLOVENSKIH ŽELEZARN
GLAVNI DIREKTOR TUGOMER VOGA O ZDRUŽITVI:

♦ ♦
i ♦ ♦
X ♦ ♦
% X X
X ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
% ♦ ♦
: ♦ ♦
:
»... Nikdar ni bila tako jasna orientacija podjetij, da iščejo rešitve v skladu s svojimi proizvodnimi programi in se ravnajo po zahtevah tržišča. Integracija v gospodarstvu se na samoupravni podlagi intenzivneje uresničuje, vse bolj se uvaja nova tehnika in rodobna tehnologija, nastajajo nove velike tehnično ekonomske grupacije in to na podlagi interesov samih proizvajalcev, čeprav integracija poteka še vedno zelo počasi v primerjavi z dejanskimi potrebami in možnostmi, zlasti v okviru vse Jugoslavije.
Integracija je imperativ modernega gospodarstva. Mi pa v tem v primerjavi z gospodarstvom razvitih držav še mnogo zaostajamo. Prav tako se moramo zavedati, da se brez večjih integracijskih gibanj ne bomo mogli enakopravno vključiti v mednarodno delitev dela ...« (iz referata tovariša Tita na IX. kongresu ZKJ).
Stori
ZELEZAR
Posebna številka, 12. 9. 1969
Kmalu se bomo odločali za zdpuževanje podjetij slovenskih železarn. Zato je prav, da se člani naših delovnih skupnosti podrobneje seznanijo in medsebojno spoznajo, da bi lahko svobodno in bez dvomov ocenjevali namene in cilje integracije, ki je pred nami.
V dolgoročni perspektivni razvoj železarstva, tako v Sloveniji kakor tudi v Jugoslaviji, se podjetje vključuje z ožjo specializacijo proizvodnje. S programom razvoja, ki je v teku, je začrtana osnova perspektive tehnološke usmeritve podjetja.
Z uresničitvijo investicijskega programa bo doseženo:
—	modernizacija in mehanizacija proizvodnje ter izboljšani delovni pogoji,
—	povečanje proizvodnjih kapacitet,
—	uvedba najsodobnejših metod dela v tehnologiji valjarstva in livarstva, ki bodo omogočile znižanje proizvodnih stroškov.
Vse to pa sestavlja šele solidno osnovo za nadaljnjo specializacijo. in finalizacijo proizvodnje, kot je začrtana v skupnem usklajenem razvojnem programu slovenskih železarn. V pripravah za integracijo slovenskih železarn se postavlja osnovni po-
goj dovršitev investicij po 47. natečaju in prilagoditev proizvodnih kapacitet potrebam integriranega podjetja z nekaterimi dodatnimi investicijskimi vlaganji kot zaokrožitev investicij po tem natečaju.
Hitrejša uresničitev tega programa je torej gospodarska in tehnološka nujnost, da se podjetje lahko kot enakopraven partner vključi v združeno podjetje.
Materialni učinek vseh vlaganj kakor tudi dodatnih sredstev, ki so potrebna za zaokrožitev v tehnološkem in gospodarskem smislu podjetja, pa se za leto 1969 odrazil v indeksih ta-
kole:
celotni dohodek	257
amortizacija	378
neto dohodek	260
osebni dohodek	122
stopnja akumulacije	13
rentabilnost z ozirom na vložena sredstva	60,8	%
ter ekonomičnost za	41,0	%
Navedeni materialni učinki bi pomenili dokaj solidno osnovo za bodoča vlaganja v modernizacijo podjetja, predvsem pa za krepitev finalizacije posameznih delov proizvodnje.
Ko razmišljamo o združevanju slovenskih železarskih podjetij, ki je pred nami, v združeno podjetje, moramo predvsem izhajati iz okoliščin, v katerih se trenutno nahajamo.
Skupna značilnost za vsa podjetja je, da še nismo investicijsko dograjeni zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, da še nismo uspeh dokončno povezati vse nastajajoče kapacitete v okviru special, programa, da bi s tem dosegali najbolj racionalno proizvodnjo, ter da nismo še do kraja izkoristili vse možnosti katere bi lahko dosegli v združenem delu tako na področju raziskovanja, tehnološkega napredka, razširitve tržišča ter oblikovanja usklajene razvojne politike.
Vse te prednosti pa so začrtane v modelu združenega podjetja, za katerega se bomo odločali na referendumu.
Železarna Štore vidi svoj neposredni interes v koordinaciji proizvodnega programa tako v valjarstvu kot v livarstvu na eni strani, na drugi strani pa širše možnosti v skupnem povezovanju ostalih predelovalnih kapacitet v kovinsko predelovalni industriji.
Drug pomen integracije pa je tudi v tem, da močne zdrave baze finančno zmorejo uveljaviti dosežke znanosi in tehnike in da na teh osnovah gradijo svoj napredek in konkurenčnost.
Osnovna vsebina združevanja mora počivati na ekonomskih medsebojno povezanih interesih.
Možnosti, katere daje tako združevanje, pa se v glavnem odražajo v povezovanju proizvodnih procesov, tehnološko-znan-stvenem raziskovalnem delu, skupnem programiranju, izgradnji skupnih obratov, unifikacij, standardizaciji in racionalizaciji proizvodnje.
Jasno nam mora biti, da sta kvaliteta in čas združevanja odvisna od stopnje zavesti vseh subjektivnih činiteljev, ki v takem procesu odigravajo odločilno vlogo, istočasno pa tudi od sposobnosti ocenjevanja gospodarske nujnosti in koristnosti takšnega združevanja.
Osebno sem prepričan, da bomo v dani situaciji in glede na začrtane perspektive, ki bodo dobile potrditev v skupnih naporih druženega dela, podpirali naš pristop k združenemu podjetju, ker nam je s tem podana večja sigurnost in boljša bodočnost.
Naši sodelavci o integraciji
NECEMAR Boris, dipl. inž.; tehnični direktor:
Menim, da je združitev slovenskih železarn eden izmed ukrepov, ki so nujno potrebni, če hočemo dvigniti naše slovensko železarstvo na tak tehnični in ekonomski nivo, da se bo lahko uspešno vključilo v potrebe našega gospodarstva. Tržišče išče naše izdelke po cenah in v kvaliteti, ki ustrezajo cenam in kvaliteti na svetovnem tržišču. Pot do takega cilja ni lahka, zlasti še, če hočemo istočasno zagotoviti primeren življenjski standard članom delovnega kolektiva. V ta namen je potrebno uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. Sem pa spadajo tudi ekonomske prednosti, ki jih nudi usklajeno delo sorodnih podjetij. Združitev nam bo omogočila uskladitev proizvodnega in investicijskega programa in racionalizacijo dela v raznih oblikah.
Združeno podjetje slovenske železarne bo organizirano kot združeno podjetje in bo imelo naslov:	»ZDRUŽENO POD-
JETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE« ali krajše »SLOVENSKE ŽELEZARNE«.
Združeno podjetje bodo sestavljale:
železarna Jesenice,
železarna Ravne in
železarna Store, kot tovarne in direkcija s strokovnimi službami.
Tovarne bodo predstavljale zaokroženo tehnološko, ekonomsko in samoupravno celoto. Tovarne bodo delovne skupnosti tovarn upravljale neposredno in prek svojih organov.
Poslovanja združenega podjetja bo vodila in koordinirala direkcija, ki jo bodo sestavljali generalni direktor in strokovne službe, katerih dejavnost bo obsegala naslednja področja:
—	trg in tržne raziskave,
—	proizvodno-razvoj ne raziskave in razširjeno reprodukcijo,
—	finančno kreditno,
—	tajništvo.
Združeno podjetje pa bo opravljalo za tovarne v njenem sestavu zlasti naslednje funkci-je:
—	enotne tržne raziskave za usklajeno tržno orientacijo proizvodnje,
—	usklajeno proizvodno-raz-
HALER Ferdo, asistent za proizvodnjo v valjarni:
Združitev slovenskih železarn sovpada v čas, ko se podjetja združujejo, tako pri nas kot v svetu. Združujejo denarna sredstva, delijo delo po specialnostih, investicije nalagajo skupno, in smotrno, skupno raziskujejo tržišča in podobno. Prepričan sem, da nam je nemoten razvoj zagotovljen le v združenem podjetju slovenskih železarn, tako v tehničnem kot v ekonomskem smislu.
GUCMANDL Jože, skupinovo-dja vlivališča jeklarne:
V	zvezi z združitvijo slovenskih železarn velja pregovor »V slogi je moč«. Mislim, da uspehi bodo, če bomo vsi delali.
GORJANC Franc, obratovodja jeklarne:
V	združitvi je moč.
vojno politiko razširjene reprodukcije,
—	združevanje in usklajevanje raziskovalne dejavnosti,
—	enotno oblikovanje finančno kreditne politike in skupni nastop pri denarnih zavodih.
—	združevanje in delitev komercialnih funkcij oskrbovanja in prodaje,
—	enotno usklajeno izdelavo splošnih aktov združenega podjetja in tovarn v sestavu združenega podjetja za urejanje notranjih odnosov,
—	enoten nastop v združenjih, predstavniških in drugih organih.
Z ustanovitvijo združenega podjetja bodo ostale železarne samostojne. Vsaka železarna bo imela pravico, da kot pravna oseba samostojno nastopa na tržišču, da samostojno pridobiva pravice, prevzema in izpolnjuje dolžnosti, da samoiniciativno širi poslovno dejavnost, da samostojno deli in pridobiva dohodek in da samostojno odloča o uporabi sredstev. Vendar bodo morale železarne, kadar bodo nastopale samostojno, upoštevati splošni interes združenega podjetja. Za uresničitev integralnega razvojnega programa pa bodo železarne morale težiti k nadaljnji združitvi vseh tistih funkcij poslovanja, ki bodo omogočile nadaljnjo modernizacijo in razširjeno reprodukcijo, večji poslovni uspeh in nadaljnjo materialno osnovo poslovanja.
MARKOVIČ Rajko, direktor kadrovskega sektorja:
O združitvi slovenskih železarn menim, da je dogodek, ki veliko pomeni za naš nadaljnji obstoj in razvoj. Usklajevanje proizvodnega programa in delitev dela, ne samo na področju proizvodnje, ampak tudi na področjih, ki so pogoj za uspešno proizvodnjo, pomeni zvišanje produktivnosti dela, zmanjšanje stroškov poslovanja in s tem izboljšanje življenjskih pogojev železarjev.
V	združitvi vidim pomemben napredek, če bomo uskladili naše kadrovske programe, predvsem programe izobraževanja kadrov za potrebe vseh treh železarn. Prav tako medsebojno dopolnjevanje organizacije dela, urejevanje samoupravnih aktov in podobno.
V	krogu, v katerem delamo, mislim, da so bile informacije o utemeljenosti združitve dovoljne in mislim, da se bo iz tega lahko vsakdo odločil, ker izbira res ni težka, ko se1 odločamo ali za hitrejši razvoj in boljši jutrišnji dan, ali za počasno životarjenje.
KOVAČ Alojz, topilec v livarni I:
Smatram, da je združitev gospodarsko zelo koristna, ker zagotavlja enoten nastop na tržišču. Mislim, da bo združitev postavila našo črno metalurgijo na čvrste noge.
OZEK Franc, delovodja v me-han. delavnici:
Združitev železarn je nujno potrebna za obstoj črne metalurgije, za boljše gospodarjenje in medsebojno delitev dela. Združitev bo koristna le na enakopravni osnovi vseh treh železarn. Le na tak način bomo lahko dosegli predviden uspeh. Analize nam dovolj zgovorno kažejo ekonomsko utemeljenost, vendar se bo šele sčasoma pokazalo, kakšne rezultate bo združitev prinesla. Sama pripravljenost železarjev namreč ni dovolj. Na boljšo prihodnost železarstva vplivajo tudi drugi dejavniki in razumevanje vseh gospodarstvenikov za napore črne metalurgije. O utemeljenosti in gospodarskih interesih združitve sem dovolj informiran.
VREČKO Karl, elekrovarilec na elektroplavžu :
Mnenja sem. da nam združitev slovenskih železarn mora prinesti boljše rezultate. Z združeno močjo približno 12.000 delavcev se bomo lahko bolj učinkovito vključili v mednarodno delitev dela. Posamezne tovarne lahko izgubljajo svojo moč na domačem in tujem tržišču — le skupen nastop bo po mojem prinesel izboljšanje za slovenske železarne. O namenih združitve sem bil dovolj informiran.
Samo združene slovenske železarne bodo
predstavljale čvrst steber v slovenskem gospodarstvu
Organizacija združenega podjetja
ZAVEST NAŠIH ŽELEZARJEV JE DOVOLJ VISOKA, DA VEDO, DA JE SAMO V POVEZANOSTI SLOVENSKIH ŽELEZARJEV NJIHOVA MOČ IN BODOČNOST
SESTANEK PRED REFERENDUMOM NA RAVNAH
V soboto 23. avgusta je predsednik koordinacijskega odbora za združevanje slovenskih železarn Gregor KLANČNIK, direktor Že-družbeno-političnih organizacij vseh železarn in po sklepu odbora, lezame Ravne na predlog predstavnikov samoupravnih organov in sklical sestanek predstavnikov samoupravnih in upravnih organov ter družbeno-političnih organizacij železarn Jesenice, Ravne in Štore. Sestanka v Domu železarjev na Ravnah se je udeležilo čez 80 železarjev iz vseh treh železarn, navzoči pa so bili tudi član izvršnega sveta SRS inž. Ivan Zupan, predsednik odbora sindikata industrije in rudarstva Jože Globačnik, direktor metalurškega instituta inž. Lojze Prešeren in številni predstavniki tiska.
Ko je predsednik koordinacijskega odbora Gregor Klančnik pozdravil vse navzoče in povedal, kaj je namen sestanka, je
NASI SODELAVCI
MAHNE Danijel, obratovodja mehnične delavnice :
V svetu so se integracijski procesi pričeli v dobi, ko je ekonomika pričela stagnirati. Pri nas pa je v večji meri integracijo podkrepila družbena in gospodarska reforma, ki je v razvoj naše družbe vnesla strožja merila ekonomike in tako prisilila podjetja k gospodarnejši politiki poslovanja. Razdrobljenost proizvodnje, pestrost proizvodnega programa, male serije, antarhičnost podjetja pa zahtevajo ogromno fiksnih stroškov ter tako povišujejo cene proizvodov, kar pa na tržišču, ni moč več plasirati. Vsi ti razlogi govorijo v prid združevalnim procesom, ki ustvarjajo ekonomsko močnejša podjetja.
Smatram, da se je proces integriranja slovenskega železarstva pričel dokaj kasno. Priprave za integracijo trajajo precej časa kar pa nam daje večjo garancijo, da bodo problemi res temeljito in vsestransko raziskani. Področja v katerih se združujemo, dovolj velika prostost posamezne železarne v Združenem podjetju, enotna tržna orientacija, vsklajena in specializirana proizvodnja in raziskovalna dejavnost nastopi napram finanč-
nim.	gospodarskim in predstavniškim organizacijam, enotni program razvoja v proizvodnji in samoupravljanju ter vsklaje-nost internih aktov nam dajejo večjo garancijo napredka in obstoja železarstva, s tem pa tudi nadalnjo rast družbenega in osebnega standarda zaposlenih. Vendar smatram, da nam sam akt združitve ne bo prinesel boljše bodočnosti, temveč bo potrebno še nadalje vlagati vse napore za večje učinke dela, večjo tehnološko disciplino ter izvršiti kvalitetne premike v proizvodnji.
O vsem tem je: bilo napisanih več člankov in publikacij, in-
prebral uvodni referat. Za njim je spregovoril Tugomer VOGA, direktor železarne Štore, ki je v zgoščenih besedah predstavil
0 INTEGRACIJI
formacije so izšle v splošnem in internih časopisih, izdelana je bila vrsta študij in aktov, ki obravnavajo vso problematiko, vsled tega mislim, da je informiranost zajela širok krog in vse področje.
Vsled tega — čeprav ne v kratkem času — pa si obetam od združitve napedek in boljši obstoj.
VALDMAN Štefka, vodja organizacijskega biroja:
Če so nam jasni cilji združitve, tj. predvsem usklajen razvoj (investicijski in tehnološki), delitev proizvodnega programa in specializacije, skupne raziskave zunanjih in domačih tržišč in na bazi tega enotna prodajna politika, enoten nastop pri bankah in državnih organih itd., so jasne tudi ekonomske prednosti združitve, ki bodo nedvomno pripomogle k trdnejši materialni bazi za razvoj železarstva v Sloveniji. Ob boljših uspehih podjetja pa seveda lahko računamo. Tudi z rastjo družbenega standarda zaposlenih in boljšimi pogoji dela. Vsled tega je združitev celo nujna, ne samo umestna.
ŠARLAH Franc, livarska šola:
Združitev slovenskih železarn je za nas zelo pomembna. Tvegano bi bilo preusmerjati pro-izvodnjio, zato imamo upanje za obstoj in napredek le v združitvi. Pripravljeni smo s skupnimi močmi premagovati morebitne začetne težave in biti dobri delavci tudi v novem združenem podjetju. Po vseh informacijah je pred nami jasna slika, v kak-' šne težave bi lahko prišli v nasprotnem primeru. Zato smo soglasni, da se združimo. V informacijah o združitvi pa smo podčrtali odstavek, ki pravi, da se lahko opravijo morebitni premiki delavcev v drugo tovarno
štorsko železarno in težave ter probleme, s katerimi se je železarna srečevala in se še srečuje. Poudaril je, da se poslovni rezultati izboljšujejo in že nakazujejo pozitivni uspeh. Govoril je tudi o nadalnjem razvoju, investicijskih vlaganjih, proizvodnem programu in proizvodnih ter poslovnih rezultatih.
Sam akt združevanja še ne' bo pomenil boljšega položaja za železarno, šele bolj usklajeno, bolj racionalno in načrtno delo med slovenskimi železarnami in nadaljnje povezovanje s kovinsko predelovalno industrijo Sloveni-
združenega podjetja le s privolitvijo prizadetega.
ROZMAN Franc, delovodja elektroplavža :
Združitev slovenskih železarn pozdravljam ter vidim v tem boljšo perspektivo. Mislim pa, da bo potrebno v prihodnje več zavzetosti in resnosti.
RAMŠAK Marjan, asistent, elektroplavž :
Predložene analize dokazujejo, da je združitev ekonomsko upravičena, torej tudi koristna. Praksa bo pokazala, če so strokovne analize slonele na realnih dejstvih. Menim, da bi v nazivu podjetja Združene slovenske železarne lahko izpustili besedo »slovenske« in s tem že v zasnovi nakazali, da se podjetje nima namena zapirati v ozke republiške meje.
O utemeljenosti in gospodarskih interesih združitve sem dovolj informiran.
ARZENŠEK Anton, mehan. delavnica — strugar:
Mislim, da bo integracija pripomogla k boljšemu materialnemu stanju slovenskih železarn
je je jamstvo za uspeh je nadaljeval direktor Voga. Trenutni finančni rezultati posamezne železarne ne bi smeli povzročati dilem pri združevanju, ta različnost naj bo spodbuda, da probleme čimprej odpravimo in dosežemo napredek, kajti perspektiva združenega podjetja je zelo ugodna. Mi hočemo delovati v združenem podjetju, kajti z nastankom tako močne asociacije, bodo poleg drugega nastopili tudi drugačni odnosi navzven, je zaključil govornik.
Direktor železarne Jesenice mag. inž. Peter KUNC je govoril o povojnem razvoju podjetja.
(Nadaljevanje na 4. strani)
in da se bo dal marsikateri problem zadovoljivejše reševati s skupnimi napori. Zato sem prepričan, da pomeni združitev korak naprej v slovenskem železarstvu.
O združitvi in pomenu pa menim, da sem premalo obveščen. Informiran sem samo po našem glasilu »Štorski železar«.
ČEHOVIN Jurij, delovodja v livarni I:
Združitev se mi zdi utemeljena ter zato pozdravljam enotni ukrep vseh treh slovenskih železarn.
CIZELJ Jože, delovodja v strugami valjev valjarne:
O združitvi slovenskih železarn sem dovolj informiran. Mislim, da bo združitev uspela le takrat, če se bodo vsi držali pogodb in dogovorov.
SLOMŠEK Jože, paznik plina na elektroplavžu :
Od združitve železarn pričakujem izboljšanje našega položaja. Človek stremi vedno k boljšemu — zato združitev podpiram.
Sestanek na Ravnah
(Nadaljevanje s 3. strani) Proizvodnja je v jeseniški železarni v zadnjih sto letih rasla cd 1 000 ton na 326 000 ton doseženih lani.
Zatem je govoril o prizadevanjih delovnega kolektiva za rekonstrukcijo železarne in o doseženih proizvodnih in poslovnih rezultatih ter pri tem poudaril, da letos tekoče poslovne izgube ne bo. Ko je direktor predstavljal železarno, je omenjal tudi vzroke za slabe poslovne rezultate, ki so poleg nekaterih subjektivnih in drugih slabosti, tudi v prepočasnem izvrševanju prve faze rekonstrukcije podjetja, ki bi morala biti zaključena že do leta 1966 oziroma 1967. V drugi fazi rekonstrukcije, je nadaljeval direktor Kunc, bo potrebna izgradnja nove hladne valjarne, nadaljnja prizadevanja pa bodo morala biti usmerjena v še večjo specializacijo in v pospešeno povezovanje s kovinsko-predelovalno industrijo.
Ko je direktor železarne Ravne Gregor KLANČNIK predstavljal svoj delovni kolektiv, je naglasil, da so tudi v Mežiški dolini pričeli taliti jeklo že pred 350 leti. Proizvodnja surovega jekla v železarni Ravne se je dvignila od 7 000 ton med obema vojnama na 150 000 ton letos, v letu 1970 pa že predvidevajo od 200 000 do 230 000 ton proizvodnje surovega jekla. Gospodarska reforma, je naglasil direktor Klančnik, je Ugodno vplivala tudi na poslovne rezultate v njihovem delovnem kolektivu, medtem, ko letos beležijo ponoven vzpon!. Zatem je direktor
Klančnik govoril o sedanjih poslovnih rezultatih podjetja, o ustvarjenih skladih, o problemu nelikvidnosti in o novih naložbah v osnovna in obratna sredstva. V zaključku se je Gregor Klančnik dalj časa zadržal še ob dejstvu nujne integracije slovenskih železarn in o nadalnjem povezovanju s kovinsko-prede-valno industrijo.
Po odmoru se je prvi priglasil k besedi član izvršnega sveta Slovenije inž. Ivan ZUPAN, čigar razpravo v izvlečkih objavljamo, za njim pa je spregovoril Jože GLOBAČNIK, predsednik republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva. O koristnosti in nujnosti integracije smo že mnogo govorili in sindikat je ta prizadevanja vseskozi podpiral, je dejal tov. Globačnik v svoji razpravi. Pri sedanjih integracijskih prizadevanjih ne gre za neke politične oblike integracije, ampak gre za resnično ekonomsko integracijo, ki je vsestransko nujna in utemeljena, je nadaljeval predsednik Globačnik. Pri republiškem odboru smo s tem namenom formirali tudi iniciativni odbor za integracijo slovenskih železarn, ki je spremljal in spodbujal prizadevanja in pomagal soustvarjati osnove za bodoči statut združenega podjetja. Čeprav smo bili nekajkrat nezadovoljni s prepočasnostjo reševanja tega vprašanja, danes ugotavljamo, da so bile stvari dovolj precizno obdelane in da imamo danes na voljo dovolj gradiva, ki vsakega razumnega železarja mora prepričati, da bo glasoval za integracijo. Tov. Globačnik je potem
govoril o neposrednih nalogah in odgovornosti družbenih delavcev in političnih aktivistov ter strokovnih in vodstvenih delavcev neposredno pred referendumom. Zavest naših železarjev je dovolj visoka, da vedo, da je samo v povezanosti slovenskih železarjev njihova moč in bodočnost, je zaključil predsednik Jože Globačnik.
Inž. Lojze PREŠEREN, direktor metalurškega instituta Slovenije, je govoril o dosedanjem sodelovanju slovenskih železarn z institutom pri raziskovalnem
DOBRO ORGANIZIRANO IN ZA PERSPEKTIVO USPOSOBLJENO SLOVENSKO
ŽELEZARSTVO BO PREDSTAVLJALO ČVRST TEMELJ
NADALJNJEGA RAZVOJA
SLOVENSKE KOVINSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE
Iz razprave člana IS SRS inž. Ivana Zupana na sestanku na Ravnah.
Ob tej priliki ne smemo prezreti tega, da imajo železarne v Sloveniji določeno tradicijo. Še bolj važno pa je, da danes ugotavljamo, da v železarskih kolektivih ni prisotna samo zavest tradicije, ampak zavest in volja, da svojo bodočnost postavite na bolj realna tla in da dosledno ustvarite močno fuzirane gospodarske temelje vašega razvoja in eksistence.
Iščemo eksistenco, možnosti' in perspektive razvoja našega gospodarstva in razcveta naše republike za splošen dvig celotnega slovenskega prebivalstva. To je naša osnovna misel in ko to analiziramo, ko o tem razmišljamo, se postavlja vprašanje hladnega razumskega presojanja, v kakšni situaciji se gospodarstvo Slovenije nahaja, kaj je v tej dani situaciji potrebno narediti, v katero smer je treba ubrati pot. Če poskušamo analizirati to našo slovensko situacijo s stališča, da smo se odločili, da odpiramo meje, da se vključujemo v evropsko gospodarstvo, da se vključujemo v zapadna razvita gospodarstva, tja, kamor po svoji legi tudi spadamo, potem je potrebno, da potegnemo neko paralelo s temi gospodarstvi, s temi gibanji. In če naredimo to primerjavo, več ali manj prihajamo do sledečih zaključkov: da je gospodarstvo Slovenije raz-rešetano po vsej Sloveniji, kar ima mnogo pozitivnih prednosti, da pa je razmeroma močno razdrobljeno, da je relativno slabo med seboj povezano, da je večkrat neenotno, da si mnogokrat med seboj konkurira namesto dopolnjuje. Vse to daje v za-
delu. Poudaril je, da ima vsaka cd treh slovenskih železarn močan umski kapital, ki bo povezan predstavljal velik potencial pri nadalnjem razvoju tehnologije. V pripravi referenduma je inž. Prešeren zaželel čimveč uspeha pri tem, da bi uspeli vsakega posameznika prepričati, da bo združitev slovenskih železarn izredno veliko pomenila za same železarne, kakor tudi za slovensko gospodarstvo, vendar pa pri tem tudi lastni napori samih kolektivov ne smejo izostati.
ključni analizi sliko, da naši napori niso usklajeni, da ni izvedena potrebna integracija in povezanost in da so rezultati teh naporov manjši, kakor bi nam jih geografski, geopolitični in drugi pogoji lahko ustvarjali. Če izhajamo iz tega, se nam seveda postavlja vprašanje, kakšno politiko voditi na tem področju. Povsem jasno je, da je geografsko lego, sedanjo razdrobljenost in stanje, kot osnovni element, tudi potrebno upoštevati. Ko to razmišljamo ko iščemo metode, pota in sredstva, se oblikujejo nekako taka stališča.
Zanesljivo je, da bo dobro organizirano in za perspektivo usposobljeno slovensko železarstvo predstavljalo čvrst temelj nadaljnega razvoja slovenske kovinsko-predelovalne industrije. 36.000 ljudi v Sloveniji je zaposlenih v nadaljnji predelavi vaših osnovnih izdelkov. Pri analizi stanja v teh podjetjih pa ugotavljamo, da je v mnogih ozirih boljše in lažje kakor v vaši matični industriji. Povezanost v tej smeri je podana.
V imenu izvršnega sveta Slovenije želimo povedati, da integracijska gibanja v slovenskem železarstvu spremljamo z veliko pozornostjo. Prepričani smo, da bodo vloženi napori kronani s tem, da se boste v končni obliki odločili za skupen nastop. Le tako bomo z obojestranskimi napori to gospodarsko dejavnost na slovenskem izpeljali tako, da bo sposobna za življenje in da bodo ustvarjeni resnični in zanesljivi temelji za nadaljnji razvoj slovenske predelovalne industrije.
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo de-lovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Barbone, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
Železarna Ravne
Z glasovanjem za združitev slovenskih železarn« glasujemo za lepši jutrišnji dan naših družin in otrok l