GDK: 425.1:425 .3:48:903.1 Propadanje gozdov vedno bolj zaskrbljuje Slovence Tomo ŠTEFE* Izvleček štefe, T.: Propadanje gozdov vedno bolj zaskrbljuje Slovence. Gozdarski vestnik, št . 1/1991. V slovenščini s povzetkom v angleščini. V prispevku so analizirani rezultati raziskave slovenskega javnega mnenja iz l. 1990 glede ogroženosti Slovencev zaradi onesnaževanja okolja in propadanja gozdov. Raziskava je v vsebinskem in metodološkem smislu ponovitev raziskave iz leta 1987. 1. STRUKTURA IN PREMIKI V EKOLOŠKI ZAVESTI SLOVENCEV Raziskovalci slovenskega javnega mne- nja sistematično raziskujejo (spremljajo) mnenja, stališča in družbeno aktivnost pol- noletnih občanov Slovenije že od leta 1968 naprej. Med problemskimi sklopi (temami), ki raziskovalce že dolgo zanimajo, je tudi ekologija oziroma odnos javnosti do ekolo- ških vprašanj. Elresnih« odgovornih kate- gorijah, torej pri )>mi škoduje, me zelo moti(( in »življenjsko me ogroža«, je prišlo do zelo pomembnih premikov, če jih gledamo skozi spol anketirancev. Tabela 3 namreč jasno kaže, da so mnogo večji skok navzgor v osveščenosti do propadanja gozdov nare- dile ženske, saj je ta skok pri ženskah velik 5,5 %, pri moških pa le 1,7% (povprečje 3,6 %). Potemtakem moramo večji del dviga ekološke zavesti med letoma 1987 in 1990, če jo opazujemo skozi odnos do propadanja gozdov, pripisati ženskam, in to pri obeh odgovornih kategorijah, ki jih v naši analizi še posebej podrobno obravna- vamo. V tolažbo moškim pa lahko povemo, da je raven osveščenosti moških do propa- danja gozdov tudi v letu 1990 še vedno za delček (za dobrega pol odstotl>mi škoduje, zelo me moti>Življenjsko me ogroža" je razpon nekoliko večji in tudi večji, kot je bil v letu 1987- od 15,8% do 26,1% , kar pomeni, da je razpon 10,3 %. To je hkrati tudi največji razpon pri katerikoli odgovorni kategoriji. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se mnenja najbolj razhajajo ravno pri najbolj kritični odgovorni kategoriji, to je pri >•življenjsko me ogroža«. Najbolj ogrožena se čuti starostna kate- gorija od 26 do 30 Jet, najmanj pa starostna kategorija od 51 do 60 let. Ostale kategorije so med tema dvema ekstremoma brez neke razvidne »logike". Le najstarejši se čutijo najmanj življenjsko ogroženi zaradi propadanja gozdov. Pri tem pa je zanimivo, da je starostna kategorija, ki jo propadanje gozdov najmanj življenjsko ogroža, med tistimi, ki ji propadanje gozdov najbolj ško- duje oziroma jo zelo moti. ln ker je tako, je verjetno še najbolj pametno, da odstotke pri obeh obravnavanih odgovornih katego- rijah seštejemo. Preglednica 4: Propadanje gozdov v letih 1990 in 1987 z vidika starosti anketirancev 1990 198/ 0/o 0/o do 25 Jet 64,4 61,7 od 26 do 30 let 71,1 61,7 od 31 do 40 Jet 68,5 66,7 od 41 do 50 let 70,1 63,6 od 51 do 60 let 62,3 61,2 od 61 in več 57,0 54,1 Navedeni odstotki kažejo, da še vedno velja ugotovitev izpred treh let, namreč, da propadanje gozdov najbolj škoduje in živ- ljenjsko ogroža najbolj vitalne (aktivne) ka- tegorije prebivalcev. Najbolj pa še vedno zaostajajo najstarejši, nekaj pod povpreč­ jem pa so tudi najmlajši. Razlike med sta- rostnimi kategorijami pa se med letoma 1987 in 1990 niso zmanjšale, temveč pove- čale. V zadnjih treh letih je ogroženost zaradi propadanja gozdov porasla pri vseh sta- rostnih kategorijah, najbolj pri starih od 26 do 30 let (skoraj za 1 O%) ter pri starih od 41 do 50 let (za nekaj manj kot 7 %). Razveseljivo je, da osveščenost raste tudi pri starih nad 60 let, medtem ko bi pri 36 G. V. 1/91 mladih do 25. leta človek pričakoval še večji porast. 2.3 . Izobrazba Tudi pri izobrazbi ostajamo pri istih izo- brazbenih kategorijah kot pred tremi leti, saj sicer primerjava ne bi bila mogoča. Je pa res, da je v letošnjem vzorcu zastopa- nost populacije pri obravnavanih štirih izo- brazbenih kategorijah nekoliko drugačna, kot je bila pred tremi leti. Okrepili sta se srednji dve kategoriji - strokovna in še posebej srednja izobrazba- in prav toliko sta se zmanjšali obe skrajni kategoriji. To še posebej velja za ljudi s končano osnovno šolo, manj pa za višjo in visoko izobrazbo. že v interpretaciji rezultatov ankete iz- pred treh let je bilo ugotovljeno, da je izobrazba poleg starosti v pogledu analize te ankete druga najpomembnejša, če ne celo najpomemlfnejša karakteristika popu- lacije. To ugotovitev potrjujejo tudi letošnji odgovori in jo je najlažje ponazoriti z razli- kami med izobrazbenimi kategorijami pri odgovorni kategoriji >>življenjsko me ogro- ža•<. Propadanje gozdov namreč življenjsko ogroža »Samo« 16,7% anketirancev z osnovno šolo in kar 31,5% anketirancev z višjo ali/in visoko izobrazbo. Torej skoraj enkrat več . Ostali dve odgovorni kategoriji sta med tema dvema poloma, vendar bližje spodnjemu kot zgornjemu. Zanimivo je, da so te razlike oziroma razpeni ostali povsem enaki, kot so bili pred tremi leti, le na nekoliko višji ravni. Namesto 18,6% v letu 1987 je letos 21,6% anketirancev, ki jih propadanje gozdov življenjsko ogroža. Pri odgovoru )>mi škoduje, zelo me moti« imamo opravka z enako zakonitostjo, če­ prav je odstotek tistih z višjo in visoko izobrazbo, ki jim propadanje gozdov ško- duje in jih zelo moti, nekaj nižji kot pri srednji izobrazbi . če seštejemo odstoke pri obeh odgovor- nih kategorijah in jih primerjamo z letom 1987, dobimo naslednjo sliko (pregl. 5): Ta seštevek in primerjava z letom 1987 kažeta, da se polarizacija stališč anketiran- cev, če jih opazujemo skozi njihovo izobraz- bo, še naprej povečuje, saj se razlike še nadalje povečujejo. Največji posamezni skok pa je bil v razdobju treh let zabeležen pri srednji izobrazbi - 6,5 %. Preglednica 5: Propadanje gozdov v letih 1990 in 1987 z vidika izobrazbe anketirancev % 0/o osnovna šola 57,8 55,6 strokovna šola 63,7 62,9 srednja šola 73,8 67,3 višja in visoka šola 80,3 76,8 2.4. Kvalifikacija oziroma poklic Za kvalifikacijo je bilo že ugotovljeno, da razkriva marsikatero zanimivo razliko, ki je pri izobrazbi ostala skrita v zgolj štirih izobrazbenih kategorijah. Tudi razkorak med najbolj in najmanj kritičnim odnosom do propadanja gozdov je pri kvalifikaciji večji, in to zato, ker so izločene nekatere skupine (kategorije), ki jih pri izobrazbi preprosto ni. Zato tudi za kvalifikacijo ozi- roma poklic lahko rečemo, da pomembno diterencirata populacijo glede njenega od- nosa do propadanja gozdov. Seveda pa še vedno drži, da glavno smer razlik v odnosu do propadanja gozdov tudi pri kvalifikaciji oziroma poklicu napoveduje že izobrazba. Zastopanost posameznih poklicnih skupin je precej podobna tisti izpred treh let. Propadanje gozdov življenjsko najbolj ogroža uslužbence z višjo in visoko izobraz- bo - skoraj 30 %, kar je skoraj enako, kot je bilo ugotovljeno za višjo in visoko izo- brazbo. Prav pri tej kategoriji je prekrivanje največje. Nekaj podobnega je mogoče ugo- toviti tudi za uslužbence s srednjo izobraz- bo, pri ostalih kategorijah pa tega prekriva- nja ni več. Druga poklicna kategorija, ki se čuti zaradi propadanja gozdov samo za malenkost življenjsko manj ogrožena, kot so uslužbenci z višjo in visoko izobrazbo, so obrtniki, kar je še posebej zanimivo in tudi težko razložljivo. Morda pa se njihova izobrazbe na struktura tudi naglo izboljšuje. Večina ostalih poklicnih kategorij se suče nekaj nad povprečjem in nekaj pod njim, daleč zadaj so edino gospodinje, saj jih je le 6,1 % življenjsko ogroženih zaradi propa- danja gozdov. Pri tem pa je treba upošteva- ti, da je prav ta poklicna sl