MARIJIN RELIEF NA HRENOVEM KRIŽU
Lev Me naše, Ljubljana
Križ, ki ga je dal ieta 1622 postaviti ljubljanski škof Tomaž Hren pred šempe trškim mostom na Žitnem (današnjem Ambroževem) trgu v Ljubljani,' je zanimiv zlasti zaradi ikonografije Marijinega lika na zadnji strani.3 Marija je izklesana v reliefu; oblikovana je manieristično, posebej je poudarjena razvihrana, a kljub temu togo učinkujoča draperija. V rokah, sklen jenih pod prsmi, drži križ,1 ki ji poteka diagonalno prek [rupa; z levo nugo sloji na oblaku, po katerem se zvija kača z jabolkom v gobcu, ki i i Marija z desno nogo lep L a glavo; pod Marijo je na križu vklesan napis »MONSTRA / TE ESSE / MATREM«.
BisLvene vsebine tako predstavljenega lika seveda ni težko razvozlati: očilno je, da relief Marijo kaže kot Brezmadežno, in Čeprav se nekoliko razlikuje od danes običajnih upodobitev, se na prvi pogled komaj zdi vreden bolj natančne obravnave. Vundar jía današnja j*>er-spektiva še daleč ni podobna tisti, s katere je na problem Marijinega brezmadežnega spočetja gledalo obdobje, v katerem je bil križ postavljen. Leta 1622 na njem upodobljeni motivi niso predstavljali žc dolgo prej za dogmo razglašene resnice: vsak posebej je ne samo potrjeval naročnikovo vero, ampak je predvsem predstavljal jasen izziv njegovim nasprotnikom — docela oseben izziv, kajti križ je bil s Hrenovim imenom, heraldičnimi znaki in zlasti z njegovim znamenitim mottom zaznamovan tako obširno,4 da ni mogoče dvomiti, da je njegovo vsebino določil sam voditelj slovenske proli reformacije.
Ključni motiv Marijinega reliefa je Marijina noga na kačjem vralu, Tako j c zaznamovana kot v p roto evangeliju, Genezi 3, 15 napovedana
1 Emili jan Ce ve: Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljub Ijana 1981 (od tod citirano Cevc: Kiparstvo), p. 234. Križ so podrli leta 1828, leta 1842 ga je vnovič postavil ljubljanski kamnosek Ignacij Toman, tretjič je bil postavljen po potresu leta 1395. Križ (v oijem pomenu besede, podstavek s stebrom vred je ostal iti sini) je končno prek Narodnega muzeja prišel na Blejski otok (kjer ga danes vidimo v zastekljeni vhodni lopi romarske cerkve), na Ambroževem trgu pa Sloji posnetek (ibid., p 328Cf. tudi ibid., pp. 235, 7a slogovno analizo spomenika. ! Na sprednji je prav tako v reliefu upodobljen Križani, ki ne kaže ikonografskih posebnosti, Nad njim (ne na tablici, priti jeni na križ!) so izklesane kratice INRI.
1 Starejši avtorji (cf. npr. Marijan Zadnikar, Znamenja na Slovenskem, Ljub ljana 1964, p, 99) so križ razlagali kot v Marijino srce zaboden meč in lik 1 o rej kol Žalostno Mater boljo; simbol in pomen reliefa je prvi pravilno razbral dr. Ccvc (Kiparstvo, p. 235), 1 Okoli zgornje stopnice se po vseh štirih stranicah vije napis: »TERRF.T LABOR / ASFTCE PRAEMIUM / AN NO DNI MDCXXIl / TH. EPVS, LAB.«,
zmagovalka, prav način branja ter interpretacije te vrstice pa je protestante ostro loČCV&l od katolikov. V slovenščino je bil protoevailgellj nazadnje preveden iz hebrejščine knt »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo in med tvojim zarodom in med njenim zarodom; ta ti bo glavo stri, ti ga boš pa ranila na peti«:J tako je, enako kot v docela nedvoumnem hebrejskem lekstu* jasno napovedano, da bo oseba, ki bo kači strla glavo, moškega spola. Taksen prevod pa se bistveno razlikuje od tradicionalnega katoliškega: sv. Ilicronim je odiočiini odlomek pro-toevangelija namreč prevedel kot ipsa conteret capui tuum, »ta ti bo glavo strla« — v tem primeru je torej napovedano, da bo kači strla glavo ženska. Kljub kritikam takšnega prevoda, ki jih je mogoče za sledili vsaj od poznega S, stoletja,7 pa so se poznejši razlagalci ukvarjali predvsem z vprašanjem, kdo je v protoevangeliju napovedana zmagovalka. Njeno marijansko interpretacijo je dokončno potrdil sv. Bernard," ki mu je, kot še v številnih drugih primerih, sledila večina poznejših srednjeveških piscev, do novih zapletov pa je prišlo v renesansi. ko so sc znova pojavile kritike Hieronimovega prevoda* ki so jih povzeli in stopnjevali tudi protestanti. Sc zlasti značilen je bil Lutrov razvoj: du (vključno) leta 1521 je upošteval tradicionalno varianto, naslednjega leta pa je v Wartburški postili prvič zamenjal spol pridevnika — Br soli dein Haupt ¿er/reten.[a Tako so proioevangelij prevajali Itidt njegovi nasledniki, vse do Dalmatina: »tuistu bo tebi Glavo smenzaluff, je zapisal in v opombi šc dodatno poudaril, »de je tuistu Shensku Seme, tu je, Cristus imčl Greh, Smert inu Pakal pre-mozh i«.11
Kot na druge probleme v zvezi ?. Brezmadežno je tudi na tega prvi odgovarjal tridcniinski koncil, ki pa se je vsaj na začetku še vedno skušal izogniti dokončnemu prelomu s protestanti: to je tudi glavni razlog, zaradi katerega Marijinega brezmadežnega spočetja ni razglasil za dogmo, je pa 8. aprila 1546 izdal dekret, s katerim jc bila Vulgata priznana kot edini kanonični tekst1* in s tem tudi ipsa kot edini možni način branja odločilnega odlomka protoevangelija; takšno obliko je prevzeia ludi prečiščena izdaja Vulgate, t. i. Editio (Klementina iz leta 1592. Odločitev so protestanti seveda napadali, odgovarjali pa so jim številni katoliški apologeti, med katerimi je treba omeniti vsaj sv. Petra Kan ¡zija, ki se je v svoji obrambi marijanske razlage protoevangelija — in ob tem tudi Marijinega brezmadežnega spočetja — še zlasti oprl
Pod vrhom stebra sta na prednji strani pod škofovsko palico z mitro izklesana grb ljubljanske Školifc in Hrenov grb. pod tema še napis »ARA ET VIA t COELI ! 1622«; ta sc seveda nanaša na Križanega. Napis na bazi stebra: «RF-STAVR / ¡812».
' Sveto pismo stare zaveze, L Maribor 195S. Prevod: dr. Matija Slavič.
* '¿d natančno analizo hebrejskega teksta d. T i bor Gallus SJ: Die »Frau* in Geti 3,15, Klagenfurt 1979 (od tod citirano Gallus: Die Frau), pp. 13 ss. C f. ibid., pp. iö ss.
1 Cf. ibid., p, 59,
1 Cf, ibid., pp. 64 ss.
1,1 Ibid., p. S5,
" Dalmatinova Biblia (1584), faks ¡mile, Monuments Htterarum Slovenicarum, izredna izdaja, Ljubljana 1968, fol. 3r.
" CI. Marina Warner: Alone of all her Sex: The Myth and the Cult of the Virgin Mary, London 1976 (od tod citirano Warner; Alone), Gallus: Die Frau, p. 65,
52
na ar gumeni, ki ga je kot odločilnega upošteval že kun eil ski od Lok, na k tole t no tradicijo takšnega načina branja ter razlaganja."
Vsi ti zapleti so seveda odmcvaii tudi v likovni umetnosti. Prva upodobitev Marije kot zmagovalke nad kačo naj bi sicer nastala že celo v sredini 5. stoletja, vendar gre v tem primeru za nedvomno legen do.M Srednjeveški umetniki so preizkušali celo vrsto formulacij,15 vendar so se današnjim sorodne rešitve, torej upodobitve Marije s kačo pod nogami, uveljavile šele v drugi polovici šestnajstega in v zgodnjem i 7. stoletju, od današnjega — in od Hrenovega — tipa pa se razlikujejo predvsem zato, ker so se umetniki praviloma previdno izogibali ikonografsko skrajnim rešitvam, torej predvsem temu, da bi Marijo kazali, kako tre kači glavo sama, in skrbno poudarjali Kristusovo od rešen i š ki 5 vlogo. Pri tem so razvili predvsem dva pomembna tipa- Pn/i je znan zlasti po Caravaggiovi varianti (Madonna del serpe ali Madonna dei palafreniért, 1605, Rim, Gal le ri a Borghese), vendar ideja — Marija stoji kači na glavi in jo tre, na njeno nogo pa s svojo pritiska tudi Jezus — ni bila njegova, ampak jo je med leti 1570 in 1580 v milanski cerkvi S.Antonio dei Tcatini prvi upodobil Ambnogio Figino.16 Ta tip se pri nas ni uveljavil, uveljavila pa se je — sicer dosti pozneje, verjetno šele v dvajsetih letih 18. stoletja — t. i. Muri ja Zmagovalka, ki je dobila naziv po zmagi Svete lige v pomorski bitki pri Lepan tu (.157 i)17 in ki jO poznamo v dveh variantah. Prvi prototip predstavlja bronasti kip, ki ga je po modelu Guilleauma Berthelota dal leta 1614 postaviti papež Pavel V. pred baziliko Sta Maria Maggiore v Rimu, kaže pa Marijo na polmesecu in zmaju, ki ga Kristus prebada s suličastim križem;16 druga, značilna za 18. stoletje, se od prejšnje razlikuje predvsem zato, ker je zmaja nadomestila kača." Razlika se zdi zanemarljiva, vendar ni tako: Marija je kot v protoevangeliju napovedana Zmagovalka neposredno zaznamovana samo s kačo (ki je v tem smislu lahko še dodatno označena z jabolkom v gobcu), zmaj, ki izvira iz Apokaiipse, v kateri je seveda sicer tudi opisan kot »stara kača« (12, 9), pa jo kol takšno zaznamuje samo posredno, bolj prikrito: zalo je na drugih upodobitvah Brezmadežne v šestnajstem (in tudi Še v zgodnjem sedemnajstem) stoletju precej bolj pogost kot kača, na poznejših pa (iz istega razloga} toliko redkejši.
Hren je bil torej veliko manj previden od svojih italijanskih sodobnikov in je s svojim reliefom očitno utiral pot poznejšim standardom. Tudi način, kako njegova Marija drži v rokah križ, je bolje kot z likovnimi™ mogoče razlagati z vsehinskimi poudarki — podobno kot
S Cf. Gallus: Die Fran, pp, 62 in 65- Za Kanizija cf. tudi Henri Holstein SJ, La théologic mariale de saint Pierre Canisius, De ctdiu mariano saeado XVI, V, 2. Roma 1984, pp. 217 ss. J" Cf, Einst Gut da u: Eva und Maria: Eine Antithese als Bildmotiv, Graz-Köln
1966 (od tod citirano Guldan: Eva und Maria), pp.92 Ss.
11 Z eno od možnih, ki pa, kot večina drugih, temelji Še na dodatnih interpretacijah ter povezavah, se srečamo tudi pri nas v primeru t. i. Krakovske Marije.
" Cf. Guldan: Eva und Maria, p. 207/115. IT Cl . ibid., p. 101.
" Ibid,, p. 102. Nft rimskem kipu je križ danes izgubljen. Ibid., loe. ei t.
» V smislu potencialnega baročnega diagonalizma je poudarek (podobno kot oblikovanje draperije v smislu baročne dramatike) docela izgubljen, pre-
53
na upodobitvah tipa Marije kot Apokaliptične iene drži Jezusa. Ta tip (na polmesecu stoječe in običajno s sijem obdane Matere božje) je v Sloveniji vse do poz.nega 17. stoletja Brezmadežno predstavljal najbolj pogosto, imel pa je tudi sorazmerno dolgo tradicijo, saj je v takšni vlogi (tudi) pri nas nastopal že vsaj okoli leta 1500 inp še bolj pomembno, celo v obdobj u vrhunca reformacije.2' Pri svoji interpretaciji se je Ilren torej oprl na izročilo, hkrati pa predstavlja zamenjava otroka s križem ne samo novo, ampak glede na končni poudarek znova precej drzno rešitev: simbol siccr jasno opozarja na Kristusovo žrtev, vendar pa prav način, kako ga Marija drži, njegovo vlogo prej zmanjšuje kot poudarja, kajti na nobenem drugem sodobnem delu ni upodobljen tako pasivno, saj pri uničenju kače ne igra prav nobene vloge: Marija jo lepta čisto sama. Zamenjava torej predstavlja nekakšno vmesno stoji ti j o med pozneje standardno Brezmadežno in v Hrenovem času še vedno praktično obveznim poudarjanjem Kristusove vloge, ki pa je v nadaljnjem razvoju postajalo vedno manj zaželeno: v svoji knjigi Artc de la pintuTO, sn antiguedad v grandezas (Sevilla 1649) je Prane i slu Pacheco sicer še vedno priznaval obe možnosti, sam pa se je že odločno postavil na stran druge.-" V tem mu je sledila tudi večina poznejših umetnikov (in piscev), ki se jim je, kot Hrenu, pristajanje na kompromis zdelo nepotrebno ali celo neprimerno.
Iz podobnih razlogov pa je zanimiv tudi napis pod Marijinim reliefom. Gre za citat iz slavne antifone Ave Mar is s tel! a, »Zdrava, Morska zvezda«, ki je najbrž nastala v 8. stoletju," v slovenščino pa je bila mogoče prevedena že v srednjem veku; v najstarejši zapisani varianti je vsekakor ohranjena v t, i. Kalobskem rokopisu, ki je nastal v letih 1640—51, torej v prot¡reformacijskem Času, in ki je morda ostanek izgubljene Hrenove pesmarice,24 »Monstra te esse matrem« je prva vrstica četrte kitice, ki se v Kalobskem rokopisu glasi: »Pokaži se, da si j naša mila mati, / de skuz tebe prime / tvoj Sin naše prošnje«.25 Glavna tema kitice je torej — tako kot glavna tema celotne pesmi — vera v Marijino vlogo posrednice in še zlasti priprošnjice, Tudi to so
kin jen 7. držo Marijinih rok, kar fc nedvomno tudi povzročilo omenjeno napačno branje simbola.
" Okoli leta 1550 je nastala kiparska upodobitev, ki jo hranijo v župni cerkvi v Novi Štifti pri Gornjem gradu: cf. Cevc: Kiparstvo, pp.66 ss.
u III. knjiga, 11. poglavje, citirano v: Elisabeth Gítmore Holt; A Documentary History of Art, If: Michelangelo and the Mannerists The Baroque and t lie Eighteenth Century, Princeton 1932, p. 222. Zanimivo je, da je Pacheco poudarjal Se en detajl, ki ga najdemo na Hrenovem reliefu — dolge, spuščene lase; ali je pri tem motivu Hren upošteval isti opis nekega prikazovanja Brezmadežne (cf. ibid., p. 22.1) ko: Pacheco — kar se mi nikakor ne zdi nemogoče — ali pa se je znova oprl na tradicijo, ki pa v tem primeru ni bila posebno močna, je se veti a težko presodili. Se en poudarek, ki ga najdemo tako pri Pachecu (cf. ibid-, loe. eit.) kot pri poznejših avtorjih, je zahteva, naj bo lirezmadeina upodobljena zelo mlada; ker je bil Marijin obraz na Hrenovem križu poškodovan, tega detajla ni mogoče prekontrolirali, zdi pa se verjeten.
" Cf, Hilda G rae t: Maria: Eine Geschieh te der [.ehre und Verehrung (od tod citirano Graef: Mafiatj, Freihurg-Rasel-Wien 1964, p. 161.
H Cf, Marijan Smolik: Odmev verskih resnic in kontroverz V slovenski cer kvent pesmi od začetkov do konca IS. stoletja (inavguralna disertacija), Ljubljana 1963 (od tod citirano Smolik: Odmev), pp.9 ss.
Ji /ÉííJ.,'p.99,
54
protestanti (z delno Lutrovo ¡/.jemo)®1 zanikali, torej jc citat znova spodbijal njihova načela, obenem pa je bil v zvezi z Brezmadežno postavljeni opomin na pesem primeren še iz enega razloga: v drugi kitici je (v značilni povezavi z Oznanjenjem) poudarjena antiteza med Evo in Marijo,27 torej se upodobitev in vir citata dopolnjujeta tudi v tem smislu.
Zdi se verjetno, da ju bila tako zastavljena Marijina interpreladja mišljena kot vzorec, po katerem naj bi se ravnali drugi umetniki, kljub temu pa, kolikor mi je znano, reiief vsaj takoj po svojem nastanku nanje ni vplival. Kot rečeno, jc Brezmadežno pri nas v Hrenovem času Se vedno predstavljal predvsem tip Marije kot Apokaliptične žene, in ker je — tako kot njegovi somišljeniki — tudi Hren tradicijo postavljal na prvo mesto, ne preseneča, da svoje zamisli ni vsiljeval. Izjemnost pa njegovi Brezmadežni seveda ne zmanjšuje pomena, še zlasti, ker je očitna tudi v širšem evropskem okviru. 0 tem ne pričajo samo omenjeni italijanski primeri. Kot zmagovalki nad kačo so se ji v zgodnjem 17. stoletju raje izogibali celo v Španiji; tudi Rubensu. ki jo je na slavni sliki iz miinehenske Alte Pinakothek (okoli 1624) sicer naslikal v tej vlogi, se jc zdelo potrebno, da ji je poleg otroka dodal Številne druge apokaliptične atribute ter osebe; in končno je do takrat, ko so v katoliški Evropi Hrenovi primerljive prečiščene upodobitve postale zares običajne, moralo preteči še skoraj celo stoletje.
Vendar pa Hrenovih poudarkov niso narekovali samo objektivni razlogi. V kontekstu njegovega časa in še zlasli delovanja ima motiv Marije, ki tepla kačjo glavo, še dodaten pomen: že sv. Bernard jc njeno ?,mago nad kačo označil tudi kot zmago nad krivoverstvomnjegovo misel pa je v neki leta 1569 izdani buli ponovil tudi papež Pij V.w Ni dvoma, da je ta smisel motiva dobro poznal tudi Hren30 in zato je njegov križ pravzaprav predstavljal dvojni izziv — ne samo, da je zanikal vse, kar so protestanti učili, ampak je tudi napovedoval ter slavil njihovo uničenje.
Y Cf. Graef: Maria, p. 324. »Selstvu si prejela / iz v ust Gabrijela, / spremenila ime / nepokorne Eve.« Cf. Smolik: Odmev, p, 99. JI »Šola enim con tri vi t universam haereticam pravi ta t cm«. Cf. Gallus: Die Frau, p. 59. Tradicija takšne oznake sega vse do karolinškega obdobja; cf. Guldan: Eva und Marta, p. 95; tudi infra. op. 30, " »Cunctas haereses sola interemit«. Cf. Guldan: Eva und Maria, p. 101. ! Morda je bila prvotno simbolika Še celo širša. Glede na fotografijo dr. Steleta, t eproduci rano ob tem članku (križ jc v blejski cerkvi pnstavljen tako nerodno, da Marijinega reliefa nima smisla iotogral irati), se zdi, da so bile prvotno poleg kače upodobljene še tri po i asi i, ki se borijo ali po/i rajo med sabo. Takšen motiv (skupaj šli tih pošasli) se sklada z vrstico iz Psalma 90 (91), 13 (»Stopal boš čez gada in modrasa, z nogo poteptal leva in zmaja«); z njenimi marijanskimi interpretacijami se srečamo ic v visoki srednjeveški umetnosti in ie v tem času in na samem začetku so bile povezane z Marijino zmago nad heretiki (za razvoj interpretacije in primere cf. Guldan: Eva und Maria, p p, 93 ss; med našimi je seveda znova treba omeniti K raka vi ka Marijo), lak i en motiv t pa tudi io, da bi se Hren z njim mimogrede posmehnil neprestanim protestantskim razprtijam) bi se torej skladal s preostalimi poudarki Marijinega reliefa, vendar pa je relief danes ohranjen še precej slabše kot pred skoraj štiridesetimi leti: zanesljivo je razberljiva samo kača pod Marijinimi nogami in nikakor ni mogoče trditi, da ne gre zgolj za nekoliko bolj nenavadno oblikovan oblak in da drugih pošasti na posnetku dr. Steleta ni ustvarila zgolj igra svetlobe in sence.
55
DAS MARIENRELIEF AN HRENS KREUZ
Das Relief der Unbefleckten am Kreuze, das der I.jubl janaer Bischof Toni ai- Hren, Gegenreformationsführcr in Slowenien, im Jahre 5.622 vor der SL. Peter-Brücke errichten ließ (das Original wird heute auf der Insel im Bieder See aufbewahrt), stellt ein echtes Kompedium von Ideen dar, die alle der Reihe nach die protestantischen Kritiken der Marien-Verehrung in Abrede stellen, Maria ist im Sinne der traditionellen Leseart des Proto-evangeliums dargestellt (Genesis 3,15), bei der vor allem der Gesehlechts-wechsel beim Pronomen von Bedeutung war — »Ipsa conterel caput tu um« statt des hinsichtlich des hebräischen Textes richtigen ipse — in der Übersetzung des hl. Hieronymus. Demzufolge ist als Bezwinger in der Schlange die »Frau« angekündigt bzw. laut den hochmittelalterlichen Deutungen (u.a. der des hl. Bernhard) Maria, Solche Übersetzung wiesen die Protestanten zurück, vom Konzil von Trient wurde sie aber in einem seiner Hauptdekrete bestätigt. Auf dem Relief ist durch das Kreuz in Marias Händen die erlösende Rolle Christi zwar hervorgehoben, das Kreuz ist jedoch (im Gegensatz zu den bisherigen gängigen katholischen Darstellungen, vor allem der des Typus der Maria als Siegerin) durchaus passiv dargestellt, und Maria tritt ganz selbständig die Sehlange. Dem Relief ist auch die Aufschrift MONSTRA TE ESSE MATREM beigegeben, ein Zitat aus der berühmten Antiphone Ave maris Stella, das auf Mariens Rolle der Helferin und Fürbittcrm hinweist: die Protestanten wiesen natürlich auch das zurück. Und schließlich hat im Zusammenhang mit der Tätigkeit Hrens das Motiv Märiens, die den Schlangenkopf tritt, noch eine zusätzliche Bedeutung: bereits der hl. Bernhard bezeichnete ihren Sieg über die Schlange auch als Sieg über die Irrgläubigkeit, und es steht außer Zweifel, daß sich auch Hren an diese Bedeutung des Motivs erinnerte. Mit seinem Kreuz kündigte er auf diese Weise die Zerschlagung der Protestanten an und feierte sie, zugleich aber setzte er seiner Überzeugung und seiner Zeit eines der inhaltlich kompromißlosesten und neuartigsten Denkmäler,
56