SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 2

“ESLOV ENIA LIBRE

39

BUENOS AIRES,
12. JANUARJA (ENERO) 1956

La bendicion impartida por el Papa al
presidente provisional de la Nacion, ge¬
neral Aramburu; a los miembros de su
gobierno y a todo el pueblo argentino, en
la audiencia que el Sumo Pontifice acor-
do al encargado de negocios de nuestro
pais ante la Santa Sede, Sr. Hector Sainz
Lima, motivo un mensaje enviado por el
primer magistrado a Pio XII, en el que
expresa:

“En nombre de la ciudadania y gobier¬
no argentinos y en el mio propio, agra-
dezco con toda devocion la especial ben¬
dicion que se ha dignado impartir Vues-
tra Santidad a nuestra nacion, formu-
lando a mi vez sinceros votos por la ven-



goslov, ki ga je blagovolila podeliti Vaša
Svetost naši republiki ter istočasno izra¬
žam najiskrenejše želje za osebno srečo
Svetega očeta ter za korist in napredek

sporočam svoje iskrene želje za osebno
srečo Vaše Ekscelence in za korist ter
napredek svete apostolske rimsko kato¬
liške Cerkve.”

e potrebna za življenje, na drugi stra-
li pa “bodrilno” plačo. To se pravi,
lada bo zagotovila sredstva za življe-
lje vsem, toda tisti, ki bo več in bolje
lelal, mora dobiti in bo tudi dobil bolj-
:o plačo, ker je nujno, da se zviša proiz¬
vodnja, kajti po izjavi grala Aramburu-
a je samo delo naše bogastvo in naša
idina rešitev.

V San Juanu

Po enodnevnem bivanju v Mendozi se
e predsednik gral Aramburu podal V
3an Juan. Za pozdrave naroda in pred¬
stavnikov oblasti se je zahvalil z govo¬
rom, v katerem je naglašal, da je njegov
>bisk tem provincam dokaz za federali¬
stični duh, ki preveva revolucionarno
dado. Napovedal je, da ho enako ostra
tazen zadela tiste, ki so narod varali po¬
prej in tiste, ki ga skušajo sedaj znova
marati. Gospodarsko rešitev Argentine je
nogoče doseči samo s proizvodnjo, ki jo
ie treba zvišati. Ostro je obsodil tiste,
d z hujskanjem na sabotiranje dela mi¬
slijo, da bodo zrušili vlado in se znova
povzpeli na izgubljene položaje. Toda
Argentina bo šla vedno naprej in se bo
jzirala nazaj samo, da ne bi ponavljala
napak. Kajti diktatura je. vse naučila,
lesar ne smemo storiti, govoriti, obljub¬
ljati ali celo misliti. Vse zatirane je po¬
zival, naj se pridružijo veletoku, predno
jih ne bo odplavil. Vsak Argentinec naj
se smatra odgovornega za bodočnost in


navajeni, da so vse odločitve pričakovali
od vlade. Sedaj je nujno, da privatna ini¬
ciativa znova prevzame argentinska po¬
lja in mesta. Vlada bo privatno iniciati¬
vo varovala, toda ona sama se mora
razviti in širiti. Omenjal je zboljšanje
šol, socialnih ustanov, razvoja kulture,
znanosti. Nastale bodo velike in majhne
socialne skupine, ki so podlaga vsaki de¬
mokraciji. In kot rezultat vseh teh
stremljenj in hotenj bo nastala velika
domovina. Obstojala bo iz dvajset manj¬
ših domovin, ki bodo med seboj poveza¬
ne s skupno zastavo in ustvarjalnim du¬
hom narodov, ki zaslužijo bodočnost.

Pojasnil je tudi izrek, da osvobodilna
revolucija nima nobenega gospodarja, pa
tudi ne dopušča nobenih dedičev. Revo¬
lucijo so omogočili civilisti in vojaške
sile. In ti ne zahtevajo nič, ampak vse
dajejo, toda revoluciji, ki ima določen
namen in jasno orientacijo. Ta smisel je
podan v osnovni izjavi. Orientacija je pa
demokratična, republikanska in federali¬
stična.

Prav tako je pojasnil izrek, da v re¬
voluciji ni bilo zmagovalcev in ne pre¬
magancev. Osvobodilna revolucija, ki je
dosegla popolno in končno zmago, želi
odstraniti neslogo med Argentinci. Zato
je odločena, da bo postopala tako, da se
v narodu nobena skupina ne bi smatrala
kot premaganec ali pa kot zmagovalec.
Tisti pa, ki nastopajo proti slogi med
narodom in proti narodni obnovi naj se

Agradeeio eS general Aniinlsuru la bendicion

del Pontifiee

tura personal del Sumo Pontifice y por
el bienestar y prosperidad de la Santa
Iglesia Catolica Apostolica Romana”.

Por su parte, el ministro de Relaciones
Exteriores y Culto, Dr. Luis A. Podesta
Costa, envio al prosecretario de Estado
de Su Santidad, monsenor Domingo Tar-
dini, las siguientes manifestaciones:

“Con toda devocion agradezco por su
digno intermedio la santa bendicion es¬
pecial impartida por su Sumo Pontifi¬
ce a la ciudadania y gobierno argentinos,
expresando mis sinceros votos por la
ventura personal de V. E. y el bienestar
y prosperidad de la Santa Iglesia Cato¬
lica Apostolica Romana”.

General Arambnrn se zahvaljuje
za papežev blagoslov

Za blagoslov, ki ga je papež podelil za¬
časnemu predsedniku republike genera¬
lu Aramburuju, članom njegove vlade in
vsemu argentinskemu narodu ob spreje¬
mu odpravnika argentinskega poslani¬
štva pri Sveti stolici g. Hectorja Sainz
Lime, je predsednik general Aramburu
poslal Sv. Očetu Piju XII. poslanico na¬
slednje vsebine:

“V imenu naroda in argentinske vlade
ter v svojem lastnem imenu se z vso
vdanostjo zahvaljujem za poseben bla-

svete apostolske rimsko katoliške Cer¬
kve.”

Minister za zunanje zadeve in bogo¬
častje dr. Luis A. Podesta Costa je pa
poslal državnemu podtajniku Njegove
Svetosti Msgru Domingu Tardiniju na¬
slednjo brzojavno čestitko:

“Z vso vdanostjo se zahvaljujem za
sveti blagoslov, ki ga je po Vašem po¬
sredovanju podelil Sveti oče argentinske¬
mu narodu in argentinski vladi ter Vam

POMEN KRIZE V FRANCIJI

Volitve so v Franciji izpadle tako, da
se bo kriza, začeta takoj po vojski, še nač
daljevala. Nobena stranka nima zadost¬
ne večine, prav tako pa tudi noben blok.
Komunisti so se vrnili v parlament kot
najmočnejša stranka, dasi sicer po šte¬
vilu glasov niso toliko napredovali. Poleg
tega so v parlament prišli kot zelo moč¬
na skupina poslanci gibanja, ki je z vsem
dosedanjim nezadovoljno in grozi spravi-
viti krizo v smer, ki ji nekateri očitajo,
da bo fašistična. Kdor bo hotel v Fran¬
ciji vladati, bo moral delati koncesije in
ponujati kompromise, znak velikih no¬
tranjih slabosti vsakega režima.

Evropa pa potrebuje močno in veliko
Francijo, kakor potrebuje enotno in de¬
mokratsko Nemčijo ter Veliko Britanijo,
ki bi oslabljeni in osiromašeni Evropi po
vojski nudila dovolj trgov v svojem im¬
periju in po vsem svetu. Toda v to kri¬
zo se sedaj še za pet let vriva še kriza
Francije, brez vlade in trdnega režima.
Srednja Evropa je že obsojena na to, da
se spremeni v “sovjetski pašaluk”, ob
robu Evrope pa se pogreza Francija v
negotovost brez izhoda.

Vsak velik vojni konflikt je spravil na
površje po zmagi tisto državo, ki je za
to zmago največ žrtvovala. Druga sve¬
tovna vojna se je v Evropi sicer končala
z zmagovalci, toda nikdo od njih ne mo¬
re prevzeti vodilne vloge v Evropi. Glav¬
na deležnika zmage sta ZDA in Sovjet¬
ska zveza, obe pa sta Evropi tako odda¬
ljeni in v nekem oziru tuji, da ju Evropa
ne bo mogla sprejeti kot tisti velesili, ki
naj odločata o tem, kam se bodo posa¬
mezne evropske države usmerjevale. A-
meriška politika ponuja Evropi rešitev v
organizaciji Združenih držav Evrope,
Sovjetska zveza ponuja popolno stopitev
v veliki komunistični federaciji, ki bi jo
vodila Moskva. Deset let evropske poli¬
tike po drugi svetovni vojni pa dokazu¬
je — na žalost, da Evropa še ni godna
za zedinjenje po ameriškem receptu m
da tudi v veliki večini odklanja komuni¬
stični načrt za organizacijo Evrope; naj¬
bolj ga odklanjajo tiste evropske države,
ki so v Srednji Evropi že morale kloniti
pod komunističnim vodstvom.

Volitve pa so v Franciji ustvarile tak
položaj, da bo za dolgo dobo let glas
Francije pri odločevanju evropske uso¬
de enako šibak, kakor je glas neenotne
Nemčije. Sredinske stranke, zaveznice a-
meriške politike pri organizaciji Evrope,
so izšle iz teh volitev oslabljene, v fran¬
coski notranji politiki so volitve celo da¬
le velik povdarek in premoč komunistom,
zagovornikom popolne vključitve Evrope
v sovjetski blok.

Francoska kriza ni samo kriza strank
v Franciji ali pa notranja kriza franco¬
ske demokracije. Sestava nove vlade v
Franciji bo v veliki meri vplivala na o-
rientacijo politike v Evropi in prvi znaki
take nove orientacije se že ponujajo.
Glavni nosilec nove vladne večine v
Franciji bodo socialisti in verjetno nji¬
hov zaveznik Mendes France, ki vodi
pravovernb krilo francoske radikalne
stranke, s(are stranke liberalcev in bur-
žoazije, ki se je vedno ravnala po navo¬
dilih masonerije. Mendes France ima na
desnici le malo prijateljev, on sam pa
desnico prezira. Vse to nakazuje, da se
bo nova vlada skušala vsaj zunanjepoli¬
tično pokazati trdna in to v iskanju no¬
vih smeri, ki niso nove, pač pa samo po¬
snemanje tiste politike v svetu, ki me¬
ni, da se mora otresti prevelikega vpliva
Združenih držav pri urejanju svojih za¬
dev. Mendes France sam je ponovno za¬
govarjal naziranje, da se mora franco¬
ska zunanja politika osamosvojiti, to je
preiti v nevtralnost med vzhodom in za¬
hodom. Toda te nevtralnosti nikjer ni —
spremeni se najprej v gonjo proti ame¬
riški politiki, nato pa v dobrikanje so¬
vjetom.

Brž ko bi se v Franciji dovolj izrazito
izoblikovala taka zunanjepolitična smer,
bi v Nemčiji kaj kmalu začeli še bolj pri¬
dobivati tisti, ki zagovarjajo misel, da se
mora Zahodna Nemčija popolnoma naslo¬
niti na Sovjetsko zvezo. Samo Sovjetska
zveza je tista, ki more dopustiti zedinje¬
nje Nemčije in tega ne govore samo le¬
vičarji, ampak tudi desničarji, če niso
skrajni desničarji v svojem sovraštvu do
ZDA celo še bolj glasni zagovorniki ta¬
kih misli. Med Francijo in Zahodno Nem¬
čijo bo tako prišlo kaj kmalu do prave
tekme med dvema, ki se jima mudi priti
cim prej v Moskvo. Vodstvo sovjetske

Incidenti na meji med Izraelom in E-
giptom se še niso polegli. Izraelci izzi¬
vajo spopade tudi že na meji s Sirijo.

V Anamu, prestolnici Jordanije je prišlo
do hudih protiangleških nemirov, v Lon¬
donu pa se je vlada zapletla v težak
spor z delavsko stranko, ker je sklenila
poslati orožje Egiptu (sicer staro). Ta¬
ko Egipta proti Izraelu ne podpira več
samo Sovjetska zveza, ki je češkoslova¬
ški naročila, da pošlje orožje v Egipt,
ampak tudi Anglija. Nemiri se še niso
polegli, spor med arabskimi državami je
še vedno v polnem razmahu, na meji so
se incidenti nekoliko zmanjšali, toda mi¬
ru ni in ni videti, da bi se mogli poleči
pred koncem tega leta. Francija se je v
Alžiriji spet zapletla v težko krizo zara¬
di avtonomije, ki bi jo bilo treba dati
domačinom. V glavnem po vse to giba¬
nje arabskih narodov za samostojnost in
napredek ugodno gledajo v ZDA, dasi je
tam zelo velik vpliv Židov, ki svojo ob¬
novljeno domovino v Palestini z vsemi
sredstvi podpirajo.

SOVJETSKI IN ARABSKI SVET
Kmalu po ženevski konferenci, kjer bi
se morali štirje zunanji ministri spora¬
zumeti o tem, kako organizirati moder¬
no in zedinjeno Nemčijo, so sovjeti po¬
večali svoj pritisk v vzhodnem delu Sre¬
dozemskega morja. Ko so zahodni za¬
vezniki na konferenci v Ženevi odklonili
sovjetske predloge za zedinjenje Nem¬
čije, so sovjeti prešli v ofenzivo na dru¬
gem delu evropske fronte. Pritisk, ki ga
sedaj Sirija, Egipt in Saudova Arabija
izvajajo na Izrael, je v veliki meri po¬
sledica uspešnih sovjetskih intrig. Sicer
bo letos poleti nova konferenca štirih
zunanjih ministrov, toda zelo verjetno
je, da tudi ta posvet ne bo uredil nem¬
škega vprašanja. Povečevati pritisk v
Nemčiji bi bilo nevarno, zlasti še zara¬
di tega, ker imajo sovjeti z Nemčijo po¬
sebne načrte. Toda pritisk na zahodne
zaveznike morajo sovjeti stalno izvaja¬
ti. V Aziji opravljajo to nalogo kitajski
komunisti. Zato je sovjetom ostalo na
razpolago samo področje, ki se razteza
okoli vzhodnih obal Sredozemskega mor¬
ja.

Ruska politika je v prejšnjem sto¬
letju zagovarjala načelo, da mora ime¬
ti Rusija v Palestini svoje posebne pra¬
vice, pri tem pa ni mislila na zaščito
krščanskih manjšin, kakor je to določa¬
la pogodba med Turčijo in Rusijo, am¬
pak je predvsem čakala na priliko, da
more poseči v debato, kadar bi se po
razpadu turškega cesarstva začelo raz¬
pravljati, komu naj pripadejo Darda¬
nele.

Danes sovjete Dardanele ne zanima¬
jo več toliko. Moderni promet se za ta¬
ke ožine in prehode ne more več mnogo
zanimati. Na mesto Dardanel je stopilo
vprašanje organizacije varnosti, to je
strateških front v arabskem delu sveta.
Ob južni meji Rusij so Turčija, Irak,

Predsednik general Aramburu je zad¬
nje dni prejšnjega tedna prebil s svojim
spremstvom na obisku v Mendozi in San
Juanu. V prestolnicah obeh provinc ga
je ljudstvo sprejelo z velikim navduše-
šenjem. V obeh mestih je imel tudi važ¬
ne govore.

V Mendozi

je v svojem govoru poudarjal, da se je
vlada odločila, da bo napravila konec s
krivimi voditelji množic, ki iščejo samo

ambasade v Bonnu je pred kratkim pre¬
vzel ambasador Valerijan Zorin, tisti, ki
je leta 1948 organiziral prevrat v Pragi
in podrl Benešev režim in postavil na
vodstvo komunistično partijo. Kar se je
naučil v Pragi, bo kaj lahko uporabil tu¬
di v Nemčiji, nakar bo njegov tovariš v
Parizu na sovjetski ambasadi samo po¬
snemal vse tisto, kar se je dogajalo v
Bonnu.

Kriza v Parizu ni samo kriza politič¬
nih strank ali sistema, to je kriza vse
Evrope, ki mora s strahom zreti na to,
kaj se bo zgodilo v eni izmed zadnjih
stebrov demokracije v Evropi. Kriza
Francije ni samo kriza francoske politi¬
ke, ampak je kriza, ki trka na vest vse
Evrope in vsega sveta.

Iran in Pakistan skupno z Anglijo pove¬
zani trdno v takozvani bagdadski pakt.
Ker sta Anglija in Turčija članici NA¬
TO, prehaja v ta del ob ruski meji blok,
ki je naperjen predvsem proti napadal¬
nosti komunizma. Ker Sirija, Egipt in
Saudova Arabija niso članice te zveze,
ampak jo celo napadajo, se je Sovjetska
zveza sedaj z vso silo naslonija na ta
arabski blok. Spor med! Egiptom in Iz¬
raelom je bil ugoden povod, da se je mo¬
glo nasprotstvo teh arabskih držav pro¬
ti Angliji in ZDA še bolj zaostriti.

Sovjetom pri tem ne gre toliko za
podpiranje borbe arabskih narodov pro¬
ti Izraelu, ampak zato, da se v tem: delu
sveta podere zgradba, ki so jo zavezni¬
ki s tolikšno muko zgradili v Evropi in
ki nosi ime NATO.

NEMČIJA — GLAVNI CILJ
SOVJETSKE POLITIKE

V krizi okoli arabskega sveta po-
vdarjajo sovjeti, da skušajo podpirati
arabske narode, da ne bi popolnoma
podlegli kontroli zahodnih zaveznikov,
če bi se vključili v NATO. Del arabskih
narodov je tako že v tem bloku, diugi
del pa trdi, da se dobro zaveda, kakšna
nevarnost bi jim mogla groziti, ako bi
se skušali priključiti bloku, ki je naper¬
jen proti sovjetom. Nemiri v Anamu,
prestolnici Jordanije in spletke v Kairu
so le del te borbe. Ko govore sovjeti o
podpiranju narodov proti zahodnim im¬
perialistom, mislijo pri tem dejansko na
to, kako bi v tem delu sveta oslabili in
porušili sistem, ki ga v Evropi tvori
NATO.

Sovjeti hujskajo arabske narode pro¬
ti Izraelu v Palestini, pri tem pa zrejo
na to, kako bodo na to reagirali v Nem¬
čiji. Ako se sovjetom posreči omajati
bagdadski pakt, bo to služilo samo te¬
mu, da se v Nemčiji podpre naziranje
tistih, ki menijo, da ZDA in druge ev¬
ropske države ne mislijo resno s svojo
fronto proti komunizmu, ker morajo do¬
puščati, da jim sovjeti delajo danes ta¬
ke težave v vzhodnem delu Sredozemske¬
ga morja. Pogum in drznost arabskih
plemen okoli Palestine naj ugodno vpli¬
va na tiste v Nemčiji, ki ne verujejo, da
bodo Amerikanci ali Angleži šli do kon¬
ca, ko bo treba braniti Nemčijo proti
sovjetskim intrigam ali napadom.

Carska diplomacija je mislila na Dar¬
danele, ko je spletkarila v Palestini, so¬
vjeti mislijo na Nemčijo in na preplah
v Evropi, kadar jim uspe rovariti pro-
titi zaveznikom v Palestini in Afriki,
kjer so ZDA zgradile toliko oporišč.

Korejska vojna in vojna v Indokini
sta se končali tako, da sta zmanjšali
vpliv zaveznikov v Aziji. Danes je velika
večina Azije že v bloku sovjetom pri¬
jazne nevtralnosti, rovarjenje med arab¬
skimi plemeni pa bo občutno oslabilo
zavezniške postojanke predvsem v za¬
hodni Evropi.

svoje položaje s tem, da dvigajo klasične
zastave, ki so jih nosili že povsod in pred
vsemi ostalimi tiranijami po svetu. Ti
voditelji obljubljajo —• in kdo bi tajil —
tudi dajejo, toda samo navidezno, med
tem, ko samo grabijo in zatirajo. Možje
družine, skupine in dežele padajo v zla¬
to mrežo sleparjev in za njimi se dviga
nov privilt, irarii socialni razred, ki iz¬
rablja vlado in moč, da se polasti ne sa¬
mo volje, ampak tudi materialnih dobrin,
ki so blizu njihovim pohlepnim rokam.

V nadalnjih izvajanjih je gral Aram-
bnru dejal, da vlada stoji pred ogrom¬
nimi nalogami obnovitve države. Vlada
se pa ne boji odkrito opozoriti na tež¬
ko finančno stanje. Tiranija je republiki
povzročila toliko nesrečo kakor vojna.
Mnogo jih je, ki tega ne verjamejo, ker
gledajo na vse površno. Ker ne vidijo
porušenih mest in mrličev ali pa rekon¬
valescentov, se obotavljajo, da bi verjeli
to, kar jim govorimo. Resnica pa je, da
smo za to fasado ugotovili obolenje za
rakom, ki ga je mogoče še iztrgati. Pred¬
sednik nadalje poziva ljudstvo k trezno¬
sti in zmernosti ter ljubezni do dela. Za¬
gotavlja, da vlada ne bo pozabila na no¬
ben socialni stan, najmanj pa na de¬
lavce. Določila bo minimalno mezdo, ki

šajo samo zasužnjiti.

Ob koncu svojega govora je dejal naj
bo vsa dežela sodnik njegove vlade.

Poslanica narodu iz Mendoze

Iz San Juana se je gral. Aramburu
vrnil v Mendozo. Udeležil se je raznih
prireditev. V nedeljo opoldne je bil na
slavnostnem kosilu, ki so mu ga pred¬
stavniki gospodarskih ustanov obeh pro¬
vinc priredili v mestu Godoy Cruz. Tu ga
je pozdravil predsednik mendoške gos¬
podarske federacije dr. Carlos Alberto
Savio. Gral Aramburu je na pozdravne
besede odgovoril s poslanico, ki jo je na¬
slovil na ves argentinski narod ter so jo
tudi prenašale vse argentinske radijske
postaje.

V poslanici je znova naglasil, da je
njegov prihod v obe provinci samo po¬
trdilo osnovne izjave začasne vlade, ki
hoče zlasti utrditi federalizem z ustva¬
ritvijo potrebnih predpogojev in ojačati
občinske samouprave. Poveličeval je svo¬
bodnega človeka, ki je podlaga argentin¬
ske federalistične tradicije. Nasilniki ru¬
šijo osebnost z ustvarjanjem množičnih
organizacij. Demokrati puščajo človeku
njegovo voljo in ljudje imajo sposobnost,
da se v demokraciji uveljavijo. Vlada
ima odločno voljo, da ustvari potrebno
raspoloženje, toda vsak človek, vsak Ar¬
gentinec, mora znova pridobiti sVojo o-
sebnost.

O nujnosti privatne iniciative je gral.
Aramburu dejal, da so bili ljudje prej

nikar ne motijo, da bodo mogli še na¬
prej konspirirati in begati ljudstvo. Na
te se izjava: “Nobenih zmagovalcev in
nobenih premagancev” ne nanaša, kakor
tudi ne na tiste velike, ki so odgovorni
za temno dramo, ki jo je preživela re¬
publika. Oboji so neprijatelji ljudstva in
neprijatelji argentinskega naroda so
končnoveljavno premagani. In te bo za¬
dela odgovarjajoča kazen.

General Aramburu je v svoji poslanici
orisal tudi odnos revolucionarne vlade do
političnih strank. Dejal je, da vlada s
simpatijami spremlja delovanje tradicio¬
nalnih političnih strank in novih skupin,
ki spoštujejo demokratske tradicije, ra¬
zumejo resnost trenutka in doprinašajo
svoje znanje za rešitev velikih narodnih
problemov. Dolga leta diktature niso bi¬
la zastonj. Iz te boleče izkušnje je treba
potegniti nauk. Politične stranke mora¬
jo zaživeti nov način življenja. Stranke
naj vsakega državljana opozarjajo na
njegove dolžnosti, pa tudi na njegove
pravice, da bo na ta način vsakdo dopri-
našal svoj delež k veličini republike, ki
mora stati kot najvišji ideal nad vsemi
različnimi mnenji in koristmi. Revoluci¬
ja ne bo nikdar naroda pozvala k svo¬
bodni odločitvi eno minuto prepozno, pa
tudi ne eno minuto poprej, če bo pod¬
pora, ki jo vlada sedaj dobiva, večja, bo
doba, ki je potrebna za obnovo, krajša.
To je trenutno velika odgovornost poli-
(Nadaljevanje na 2. strani)

BORBA ZA ARABSKI SVET

Predsednik general Aramburu na obisku v provincah
Mendoza in San Juan

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 12. I. 1956

'Titove in Kardeljeve
diplomatske sposobnosti'

Washingfon Post o dveh stopnjah osvoboditve

Ob podpisu tržaškega sporazuma med
Titovo Jugoslavijo in Italijo v jeseni le¬
ta 1954, ki je pravo izdajstvo nad slo¬
venstvom, je v obrambo slovenske stva¬
ri in slovenskih ljudi na tem ozemlju Na¬
rodni odbor za Slovenijo pod predsed¬
stvom dr. Mihe Kreka dal dne 15. okto¬
bra 1954 odločno izjavo.

O tem sporazumu je pisala ponovno
tudi Svobodna Slovenija. V raznih uvod¬
nikih in člankih je opozarjala na proti-
narodno zadržanje komunistične Jugo¬
slavije, ki je v škodo slovenskemu življu
in slovenski kulturi na tem slovenskem
področju.

V Zborniku-Koledarju Svobodne Slo¬
venije za leto 1956 je o tržaškem pro¬
blemu napisal zanimivo razpravo dr. Jo¬
že Velikonja pod naslovom “Trst in lon¬
donski sporazum”.

Za obletnico tega sporazuma pa se je
na tržaško vprašanje in na način kako
sta ga rešila Titova Jugoslavija ter Ita¬
lija ter kako ga danes Italijani izvaja¬
jo, povrnil tudi glavni tajnik Hrvatske
seljačke stranke dr. Juraj Krnjevič. Za
kanadski “Hrvatski glas” z dne 21. XI.
1955 je pod gornjim naslovom napisal
članek, v katerem ugotavlja naslednja
dejstva:

“Tito in Kardelj se ukvarjata z zuna¬
njo politiko na veliko. Tito potuje v
Burmo, Indijo in Abesinijo, Kardelj re¬
šuje vprašanje zedinjenja Nemčije. Vse
bolj se vedeta, kot bi bila poklicana za
reševanje velikih svetovnih vprašanj.

Med tem, ko se vtikata v veliko svetov¬
no politiko, je mnogo manjši domači zu-
nanje-politični dogodek razsvetlil prave
Titove in Kardeljeve zunanjepolitične
sposobnosti in zmožnosti.

To je obletnica njunega sporazuma z
Italijo o Trstu.

Pretekli mesec je minilo leto, odkar je
bil ta sporazum v Londonu podpisan. Po
tem sporazumu je Italija v soglasju s ko¬
munistično Jugoslavijo prevzela oblast v
Trstu in okolici, obvezala pa se je, da bo
poskrbela v polni meri za spoštovanje o-
snovnih narodnih pravic tržaških Sloven¬
cev.

Razgovori so tekli preko osem mese¬
cev in ko je bil sporazum podpisan, so ti¬
tovski časopisi o njem pisali kot o za¬
kladnici diplomatske modrosti in držav-
ništva.

Čakal sem, kaj bodo napisali o tem
sporazumu komunistični časopisi, med
tem pa ni bil v zvezi s tem objavljen no¬
ben uvodnik in časopisi niso prinesli no¬
benega slavospeva, čeprav so titovci na¬
vajeni proslavljati sicer tudi najsmešnej¬
še obletnice. Mimo te so šli molče, kot da
se lani v Trstu ni nič zgodilo in kot da
Tito in Kardelj s tem nista imela nobene¬
ga posla.

Zakaj ?

Komunistični voditelji na to niso poza¬
bili slučajno. Mimo te obletnice so prešli
molče, da bi prikrili svojo sramoto. Ve¬
rjetno niti eden mednarodni dogovor,
sklenjen v novejši dobi, ni doživel sra-
motnejše usode kot Titov dogovor z Ita¬
lijo o Trstu, sklenjen pred letom dni.

Kaj se je zgodilo s tem sporazumom?
Italijani ne samo, da ga niso izvedli,
ampak se naravnost norčujejo iz nespo¬
sobnosti Tita in Kardelja ter njune diplo¬
macije, ki je celih osem mesecev ta spo¬
razum z Italijani sklepala.

Naravnost smešno je gledati Tita, Kar¬
delja, Kočo Popoviča, Bakariča, vsi ti so
komunistične diplomatske veličine, kako
paradirajo z abesinskim cesarjem, indij¬
skim in burmanskim predsednikom vlade
ali s sovjetskimi voditelji in se postavlja¬
jo, kako vodijo svetovno politiko, ko se
istočasno sosednja Italija norčuje iz do¬
govora, ki ga je komaj pred nekaj me¬
seci sklenila s Titom in njegovimi diplo¬
mati.

Ni dokaz smešnosti in omejenosti, če se
nekdo napihuje kot žaba in hoče biti ne¬
kaj v svetovni politiki, med tem ko se
njegov sosed norčuje iz dogovora, ki ga
je podpisal s to napihnjeno veličino?

Evo, kaj dela Italija z dogovorom, ki
ga je sklenila pred letom s Titom:

Dogovor je podpisal italijanski posla¬
nik v Londonu. Takoj po podpisu, so ga
odobrili italijanska vlada, parlament in
predsednik republike. Dogovoru je prilo¬
žen poseben statut, v katerem so točno
določene pravice Slovencev. Izvedba te¬
ga statuta je točno odrejena, vendar Ita¬
lija ni niti s prstom mignila, da bi kar¬
koli od tega izvedla.

Naj omenim samo nekoliko določb spo¬
razuma. Vsi zakoni in odredbe iz dobe
Mussolinija, ki so bili naperjeni proti
Slovencem v Trstu, pa so bili še v velja¬
vi, bi morali biti ukinjeni. Slovenska na¬
rodna posest na Tržaškem bi morala biti
zaščitena. Slovenski jezik se sme uporab¬
ljati pred upravnimi in sodnimi oblastmi.

O “sporazumu”, do katerega da sta
prišla am. zunanji minister Dulles in Ti¬
to na zadnjem sestanku na Brionih, so
inozemski listi objavljali razna poroči¬
la. Zahodni tisk je te razgovore razlagal
po svoje, titovci pa so po sestanku za¬
trjevali, da oni niso odstopili od svojega
stališča. Tisk tudi ni mogel z gotovostjo
povedati, kdo je koga pridobil za svojo
sodbo o vzhodnoevropskih državah.

Nekaj več jasnosti je v to meglenost
prinesla “Washington Post” v članku
svojega dopisnika o ženevski konferenci.
Dne 10. novembra je njen dopisnik iz
Ženeve poročal tole:

“Sporazum med Dullesom in Titom o
neodvisnosti vzhodnoevropskih držav po¬
meni važno spremembo ameriške politike
v tem težkem vprašanju. To so mi po¬
trdili tisti ameriški diplomati, ki so se z
Dullesom vrnili v Ženevo po enodnevnem
obisku predsednika Tita na Brionih. Ob
predsedniških volitvah 1952 je naglašal
Eisenhower v svojih zunanjepolitičnih
ciljih, ki mu jih je sestavil Dulles, da je
treba osvoboditi satelitske države, pa če¬
tudi z uporabo ameriškega orožja. Ko je
predsednik Eisenhower prevzel oblast, je
javno zavrgel idejo uporabe ameriškega
orožja. V sledečih mesecih je nato Dulles
razvijal svojo novo tezo “o osvoboditvi
Vzhodne Evrope brez nasilnih sredstev”.
Zadnja konferenca predsednikov vlad v
Ženevi se je sporazumela, da je treba vsa
nesoglasja izgladiti na miren način.
Skupna izjava Dullesa in Tita pomeni
korak naprej v tem pravcu in jo je treba
smatrati za posledico nove ameriške po¬
litike, ki deli vprašanje osvoboditve sa¬
telitskih držav v dve razvojni dobi.

Prva doba. Satelite je treba najprej o-

svoboditi sovjetske kontrole ter jih pri¬
vesti na položaj, na katerem je danes Ju¬
goslavija, ki je neodvisna od sovjetske
kontrole in ki sama zase usmerja svoje
zunanjepolitične odnose.

Druga doba. Ko bodo sateliti to svobo¬
do dosegli, jim bo treba pomagati, da se
razvijejo v zapadno obliko demokracije,
ki vključuje svobodo tiska, človečanske
pravice in svobodne volitve, ki so jih Ru¬
si nekaterim satelitom že tako obljubili
s sporazumi na Jalti in v Potsdamu. Ti¬
to se je včeraj sporazumel z Dullesom v
prvi dobi, ker bi to ne koristilo samo
Ameriki ampak tudi njemu. Toda o dru¬
gi dobi se Tito z Dullesom ni sporazu¬
mel.

Tako piše Washington Post. Slišali
smo pa tudi mnenja, da je Tito pristal
na sporazum z Dullesom samo v prvi
točki, prvi dobi osvoboditve, ker je to
itak v dolgoročnih načrtih mednarodnega
komunizma. Ta išče zadnje leto nove
oblike za svoje delovanje za dosego svo¬
jega neizpremenjenega cilja. Ta mnenja
se opirajo na nekatere znake v sovjet¬
skem bloku, ki kažejo^ da dobivajo sate¬
litski režimi postopoma vedno večje svo¬
boščine od Sovjetov pod pogojem, da so
njihovi režimi dovolj močni, da se obdrži¬
jo na oblasti. To pomeni, da mora traj¬
nost komunistične diktature biti zajam¬
čena, predno Sovjeti popustijo in dajo
več svobode. Ako imajo ti glasovi prav,
je Tito pristal samo na nekaj, kar je
mednarodna komunistična zarota v svoji
novi taktiki že vnaprej odobrila,
uer.zijllela C“ii-u-ejikp-ed

(Pregled - Free Eiirope Committee -
New York)

Križarska vojska dela, trpljenja In molitve
za boljšo bodočnost Slovenije

Prijatelj Svobodne Slovenije, ki živi
v Boliviji, nam piše naslednje:

“Pravkar sem prebral Zbornik 1956.
Ne morem si kaj, oa ne bi izrazil svoje¬
ga globokega zadovoljstva ob tako bo¬
gatem prazr.iškem doživetju slovenske
besede in čustev, ki mi ga je nudilo to
branje.

Iz vsega srca bi rad privoščil vsem
svojim bratom in sestram po svetu slič¬
no osvežujoče doživetje, ki se ga z de¬
narjem sploh ne da plačati. Ta obširna
knjiga ima namreč trajno vrednost za
vsakega zavednega Slovenca in bo ne¬
koč pomenila neprecenljivo dragoceno-
nost v družinskih knjižnicah osvobojene
Slovenije.

Ko govorim o zgodovinski vrednosti
Zbornika, mislim predvsem na njegov
dokumentarni del, ki mora pretresti do
kosti vsakega Slovenca. Toda naš gnev
proti mednarodni mešetariji z malimi
narodi ne sme ostati nekako onemogla
jeza in obup, ampak se mora spremeni¬
ti v sveto jezo in zagrizenost v delu za
rešitev naših narodnih meja.

“Nisem ne prerok, ne sin prorokov”,
toda upal bi si reči, da letošnji Zbornik
lahko pomeni “el marcar epoca”, mejnik
novega obdobja v naši politični emi¬
graciji. Ne samo, možno je celo, da bi
tudi v koroških in primorskih Slovencih
vzbudil novega duha narodne zavedno¬
sti v borbi za slovenske pravice. Kar se
pa emigracije tiče, nam je mejnik te no¬
ve dobe postavil sam dr. Krek v skoraj
boleče jasni analizi in v pogumnem pro¬
gramu svojega uvodnika.

Da pa se bo vse naše delo v bodočnosti
vršilo na krščanski podlagi, nam že ta¬
koj v dokumentarnem delu Zbornika za¬
gotavljajo lepe študije dr. Ahčina, Avse-
neka in zlasti krasen članek ge. Kralje¬
ve. Še veliko več poudarka v tem prav¬
cu ima literarni del. Brezovec, n. pr. je
v svoji črtici tako čudovito pokazal zma¬
go dobrega v človeku, da me je zagra¬

bil do pravega ganotja. Rad bi mu po¬
sebej čestital za njegovo plemenito mi¬
šljenje.

To optimistično gledanje na človeka,
ki ga rešuje dobrota in ljubezen sočlo¬
veka in — božja milost, je sploh nekaj
najbolj razveseljivega v letošnji literar¬
ni žetvi poleg njene nravstvene neopo¬
rečnosti, (česar ne bi mogel reči o letni¬
ku 1950), predvsem pri Mauserju in No¬
vaku: Toliko dobrote je v dekletu Ruth
in v Korenovi ženi, da človek nehote pri¬
zna: kako dober mora biti šele Stvar¬
nik, če so včasih že njegove stvari ta¬
ko čudovito dobre. Isto se čuti tudi pri
Korošcu in Kramolcu, delno tudi pri
Kocipru. Črni Grega je pretresljiva
zgodba o zmagi vesti v človeku: primer¬
no razširjena bi bila čedna večemiška
povest. Pri tem značilnem pojavu se mi
vsiljuje sledeča misel: ali ne naznanjajo
naši pesniki in pisatelji (preroki novih
dob) v našem političnem življenju več
strpnosti pri skupnem delu za obče na¬
rodne koristi, ne na podlagi strahopet¬
nega in breznačelnega slogaštva, ampak
krščanske dobrohotnosti in resnicoljub¬
nosti ?

Na lepo zbirko pesmi smo letos lahko
upravičeno ponosni in moramo biti sa¬
mo hvaležni urednikom za ta dragoce¬
ni estetski užitek. Hvaležni moramo bi¬
ti tudi za čare in čuda narave in za član¬
ke pod naslovom “Ob desetletnici”. Med
temi nas Pavle Rant napolni z optimiz¬
mom, XY v obračunu desetletnega ko¬
munističnega gospodarjenja v Sloveniji
pa s strahom in novim prepričanjem
“Cartago delenda est”, komunizem je
poguba za Slovence. Isti občutek ima
človek, ko prečita jugoslovansko izdaj¬
stvo pri Trstu in politično šušmarjenje
na Koroškem. Ko pa prebere še sočno
Pistivškovo študijo o Celjanih, zagrabi
človeka sveta trma verza “Vse je vihar
razdjal, narod pa zmiraj stal” in prepri¬
čanje, da če ni drugod pravice za Slove-
vence, jo moramo pa pri Bogu doseči.
Vtis imam, da nas letošnji Zbornik kar
sili k nekaki križarski vojski dela, trp¬
ljenja in molitve za boljšo bodočnost
Slovenije. To je poslanstvo Zbornika:
združiti nas v korist posameznikov in
naroda. Toda začnimo v stvarnosti! “Vi¬
diš, dragi Tine, prišel je čas, ko je tre¬
ba zastonj pisati in tudi papir moraš
sam kupiti... Jaz delam v tovarni vsak
dan po osem ur in v soboto po pet. Pa
je že to dovolj. Za pisanje po noči in
redke proste ure.” Ta odlomek iz pisma
pisatelja Mauserja ,ki je objavljen v
Zborniku, nas mora dvigniti k takojšnje¬
mu nakupu letošnjega Zbornika. Storili
bomo nič več kot nekoliko narodne ob¬
veznosti in drobec človečanske dolžno¬
sti do naših kulturnih garačev.”

Z. J.

ARGENTINA

Na Kongresnem trgu v Bs. Airesu
je bilo v torek zvečer mogočno zbo¬
rovanje demokratskih sil. Govorili so
govorniki posameznih demokratskih
strank. O zborovanju bomo še poro¬
čali.

Letalski minister brigadir Abrahin
je zaradi zasebnih razlogov podal o-
stavko. Za novega letalskega mini¬
stra je bil imenovan comodoro Julio
Cesar Krause.

Novoustanovljena argentinska kr¬
ščansko demokratska stranka izdaja
svoje glasilo z imenom Estrada.

Vatikan im Argentina

Kakor poroča Agence France Press,
je vatikanski radio objavil sporočilo, da
je po mnenju poznavalcev arg. položa¬
ja trenutnemu stanju kat. Cerkve v Ar¬
gentini precej krivo zadržanje katoliča¬
nov samih. Ti so namreč mislili, da je
s prenehanjem odkritega preganjanja
Cerkve ob padcu prejšnjega režima bilo
spet vse v redu in so se zato mirno vrni¬
li na svoje nekdanje položaje, ne upo¬
števajoč pri tem novonastale razmere.
Dovolj pa je, pravi radio, prelistati
dnevni tisk, da si bralec ustvari pravo
podobe odločne in delavne liberalne go¬
nje, katere cilj je: zmanjševati vpliv
in moč Cerkve, laizirati deželo, obe¬
nem pa se polastiti vseh sadov revolu¬
cije, za katero pa prav liberalci niso do¬
prinesli posebnih naporov. Večni na¬
sprotniki Cerkve hočejo naščuvati delav¬
ske mase proti Cerkvi, kar je izrabil ko¬
munizem, ki je mojstrsko pričel izvaja¬
ti svojo, že prej začrtano akcijo. Potreb¬
no je iti med delavstvo in ga pridobiva¬
ti, kajti delavci so v jedru zdravi. Po¬
trebno je povečati število skupin in je¬
der katoliške delavske mladine, pravih
celic Cerkve, da bo tako delavstvo mo¬
glo hoditi po poti, ki jo je začrtal Bog.

Tilov strah pred emigranti iz Jugoslavije

Slovenci imajo pravice do občinskih in
državnih služb v sorazmerju s številom
prebivalstva.. .

Res, ta dogovor je jamčil tržaškim Slo¬
vencem manj pravic kot italijanska mi¬
rovna pogodba iz 1. 1947; ta je priznava¬
la Slovencem v Trstu enakopravnost z
Italijani, londonski dogovor pa jim pri¬
znava pravice samo kot narodni manjši¬
ni, vendar so ta dogovor sprejeli in bili
pripravljeni v njegovem okviru sodelo¬
vati z večinskim narodom.

Že v lanskem oktobru so tržaški Slo¬
venci začeli razpravljati o možnostih so¬
delovanja, kadar bo dogovor stopil v ve¬
ljavo. Kmalu so spoznali, da se Italiji z
njegovo uveljavitvijo prav nič ne mudi,
nasprotno so videli, da nadaljuje staro
politiko zatiranja Slovencev.

Trst leži na slovenskem narodnem o-
zemlju, obdan z vseh strani s slovenski¬
mi vasmi. Prvi korak italijanske vlade
po zasedbi Trsta je bil ustvariti umetno
italijansko večino v občini Devin-Nabre-
žina, ki leži med mestom Trstom in ita¬
lijansko mejo, da bi na ta način zgra¬
dili nepretrgano italijansko narodno o-
zemlje med mestom in Italijo. Ko je ob¬
činski odbor odklonil prodajo zemlje ita¬
lijanskim beguncem iz Istre, so italijan¬
ske oblasti postavile komisarja, ki je do¬
govor o prisilni prodaji podpisal v ime¬
nu občine.

Nedavno so odpustili v Trstu in okolici
nad 30 slovenskih profesorjev in učite¬
ljev. Ko so se tržaški Slovenci pritožili
na osnovi londonskega sporazuma, so
jim Italijani odgovorili, da dogovor ta¬
kega postopka prav nikjer ne prepove¬
duje.

To je prava slika Tita, Kardelja in
njune diplomatske veličine, ki je ne mo¬
re zakriti molčanje o prvi obletnici spo¬
razuma o Trstu in ne parade z neguši,
Nehrui in Hruščevi!”

Ko je Tito nastopil svojo pot po Abe-
siniji, se je spomnil, da bi mogel biti tu¬
di tam kak njegov rojak. Zato je komu¬
nistična vlada Titovine zahtevala od
Abesinije naj pregleda po vsem cesar¬
stvu in poišče vse ljudi, ki so morda bi¬
li rojeni v Jugoslaviji. Vse take je bilo
treba za časa Titovega bivanja v Abe-
siniji spraviti pod ključ. Tako se je zgo¬
dilo, da so bili naši delavci, obrtniki in
■vsi drugi, ki so se po drugi svetovni voj¬
ni naselili v Abesiniji in že deset let
tam žive kot mirni in ugledni državlja¬
ni, zaprti, konfinirani ali internirani.

Nekaj najuglednejših pa so tiste dni
poslali izven meja države. V Adis Abe-

bi je bilo interniranih 10 Slovencev, 10
Srbov in trije Hrvati. Zanimivo je, da
so bili internirani tudi taki, ki so prišli j področjema normalno poslujejo.

Goriška in Primorska

V Trstu je umrla zavedna Slovenka
Karlinka Košmerlj, ki je bila med prvi¬
mi, ki je odprla slov. protikomunistič¬
nim beguncem, ki so prišli v Trst, go¬
stoljubno vrata svojega stanovanja. Kot
katoličanka je vedela, kaj je komunizem
in zato ni dvomila tedaj o nikomer, ka¬
kor so marsikateri drugi. V njenem
skromnem stanovanju so bili nahrbtniki
na tleh in bivali so lahko mnogi sedanji
profesorji na trž. slov. šolah v njeni rev¬
ni kuhinji. — Naj bi Večni Sodnik po¬
vrnil veliki dobrotnici slovenstva in kato¬
lištva na Tržaškem vse, kar je v življe¬
nju dobrega storila svojim bratom in se¬
stram!

Jugoslovansko-talijanska komisija v
Vidmu je ponovno obravnavala proble¬
me obmejnega prometa.

Iz uradnega poročila, ki so ga izdali
po zasedanju, je razvidno, da je bilo do¬
slej izdanih in vidiranih nad 60.000 pre¬
pustnic in da prometne zveze med obema

v Abesinijo s titovskimi potnimi listi in
dovoljenji. Internacije, konfinacije in za¬
pori so se izvršili 6 dni pred Titovim
prihodom in šele, ko je Tito odpetal, so
ljudje bili zopet svobodni. Prizadeti so
bili profesorji, zdravniki, inženirji, de¬
lavci in obrtniki. Tudi ljudje v najvišjih
državnih službah Abesinije, taki, ki u-
živajo splošno spoštovanje in ugled pri
abesinskih oblasteh, so za Tita nezane¬
sljivi, ki se jih je treba bati. Tito pač
ve, da se mora bati vsakega poštenega
človeka.

IZ TERNA  V TEREN

CHILE: Vlada je objavila vrsto proti
inflacijskih ukrepov. Proti temu je na¬
stopila čilska glavna delavska zveza ter
je za prejšnji ponedeljek napovedala
splošno stavko. Vlada je na to grožnjo,
ki je prišla kot posledica hujskanja ko¬
munistov, odgovorila s proglasitvijo ob¬
sednega stanja ter z aretacijo okoli 300
levičarskih elementov. Vse te je poslala
v koncentracijsko taborišče. Vojska je
povsod zasedla važna križišča in močno
zastražila vladne urade. Pri teh ukrepih
se je komunistična namera s proglasitvi¬
jo splošne stavke ponesrečila.

PARAGUAY: V Asuncionu zanikajo
poročila, ki so se razširila v inozemstvu,
da je predsednik gral Stroesner v hiš¬
nem zaporu.

NICARAGUA: Vladi Nicarague in Co¬
ste Rice sta podpisali pogodbo o medse¬
bojni spravi in pomiritvi.

USA: Gral. Eisenhower je poslal kon-
g-resu poslanico o položaju države. V njej
govori o sedanji novi taktiki komunizma,
omenja prizadevanja za ohranitev miru
na Srednjem Vzhodu, naglasa, da Ameri¬
ka ne bo nikdar pristala na delitev Nem¬
čije ter omenja potrebo po močni obo¬
rožitvi, do bodo ameriške oborožene sile

kos svojim nalogam. Kongresu priporo¬
ča spremembo sedaj veljavnega imigra-
cijskega zakona, da bi se lahko vselilo v
Severno Ameriko več imigrantov.

ANGLIJA: V konservativni stranki se
je pojavilo veliko nezadovoljstvo s seda¬
njem predsednikom Edenom. Nezadovolj¬
ni poslanci zahtevajo njegov odstop in
njegovo imenovanje za lorda. Nekateri
gredo celo tako daleč, da pravijo, da ga
je treba zrušiti v parlamentu, če se sam
ne bi hotel umakniti “iz zdravstvenih
razlogov”.

ZAHODNA NEMČIJA: Dr. Adenauer
je 5. januarja praznoval 80 letnico roj¬
stva. Z njim je ta praznik proslavljala
vsa Zahodna Nemčija. Sam predsednik
dr. Heuss mu je v javni čestitki priznal,
da je Adenauerjeva zasluga, da je danes
Nemčija obnovljena in da nemško ime v
svetu zopet nekaj pomeni. Med številni¬
mi darili in odlikovanji je Adenauer pre¬
jel tudi visoko odlikovanje papeža Pija
XII. Reda zlate ostroge, ki ga Vatikan
podeli navadno samo vladajočim osebam.
— Maja bo prispel v Bonn na obisk so¬
vjetski predsednik Bulganin.

FLRJ: Tito se je z obiska etiopskemu
cesarju Haile Selasiju in egipčanskemu
predsedniku Naserju vrnil domov.

Eden izmed najvažnejših sklepov zad¬
njega zasedanja se nanaša na prenašanje
valute iz enega področja na drugo. Do¬
slej predviden znesek valute je bil pove¬
čan. Italijanski državljani lahko prenese¬
jo na jugoslovansko področje mesečno do
7000 lir, jugoslovanski državljani pa 3500
din. Poleg tega lahko posestniki obmej¬
nih prepustnic ob vsakem prehodu prene¬
sejo še po 600 lir, odnosno 300 din.

Nadalje so razpravljali tudi o prehodu
motornih vozil, ki je bil dosedaj možen
le tistim, ki so bili v posesti “carneta” ali
“triplika”. Velika večina lastnikov mo¬
tornih vozil pa nima “carneta”, ker ta
ni bil v veljavi med Jugoslavijo in Ita¬
lijo. Tega vprašanja niso še rešili, a u-
panje je, da bo urejeno kmalu tudi to.

Za Božič je izšel nov slovenski roman
In hrumela je Drava, ki ga je napisal
dr. Metod Turnšek. V romanu so popisa¬
ni dogodki iz leta 1941 in se godi na Šta¬
jerskem in v Ljubljani. V njem nastopa
tudi dr. Ehrlich.

(Nadaljevanje s 1. strani)
tičnih sil. Vlada se ne bo trudila z usta¬
navljanjem novih strank, pa tudi ne bo
silila političnih frakcij naj prirejajo zbo¬
rovanja in teh tudi ne bo napadala. Opo¬
zarja pa na potrebo znosnosti, da bi se
preprečile napačne orientacije. Vse na¬
rodne probleme je mogoče in jih je tudi
treba reševati za okroglo mizo argen-
tinstva.

Svoja zaključna izvajanja je gral.
Aramburu posvetil mladini, v kateri gle¬
da veliko rezervo za republiko. Tej mla¬
dini je treba sedaj dati dober vzgled, ker
se med njo nahajajo bodoči možje, ki
bodo ob priložnosti prevzeli od sedanjih
generacij usodo republike v svoje roke.

Vsi navzoči so spremljali izvajanja
grala Aramburuju z velikim odobrava¬
njem.

Buenos Aires, 12. I. 195G

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

dloMjce iz

Slovenska matica je svoj program s
knjižnimi izdajami še razširila in spo-
polnika. Tako so za izdajo II. dela Rous-
seaujevih Izpovedi, I. dela Zgodovine
slovenskega slovstva, ki jo pišejo Lino
Legiša, Boris Merhar, Milko Matičetov,
France Tomšič, Mirko Rupel in Alfonz
Gspan, pripravljeni za tisk Shakespea-
xejev Rihard III' v prevodu Mateja
Bora, Platonovi Poslednji dnevi Sokrata,
Descartesova razprava o metodiki in fi-
lozovski epos Lucrecija v pesniškem pre¬
vodu Sovreta. Kot izredna knjiga je pred¬
videna študija Antona Melika “Štajer¬
ska s Prekmurjem in Mežiško dolino”.
Slovenska matica ima v načrtu tudi izda¬
jo slovenskega prevoda Dantejeve Bo¬
žanske komedije.

Julij Betetto, znani slovenski operni in
koncertni pevec, je praznoval 70 letnico.
Proslavil se je na opernem, koncertnem
in pevskovzgojnem področju. V mladih
letih je bil učenec treh takrat najvpliv¬
nejših slovenskih glasbenikov Antona
Foersterja, Franca Gerbiča in Mateja
Hubada. Svoje študije je spopolnjeval še
na Dunaju, kjer je začel tudi nastopati.
Dosedaj je Betteto nastopil v 172 vlogah
v 137 operah. Kot koncertni pevec je na¬
stopal doma in v inozemstvu. Med najbolj
znanimi Betettovimi učenci so Heybalo-
va, Vidmarjeva, Rus, Janko, Lupša, Ko¬
rošec, Franci in Brajnik.

Na občnem zboru Zveze inženirjev in
tehnikov je bil zopet izvoljen za pred¬
sednika prof. ing. Friderik Gerl, za taj¬
nika pa ing. Torkar. Za častna člana sta
Kila izvoljena prof. dr. ing. Kuhelj in
dr. ing. Homan.

Za člana sveta instituta za primer¬
jalno pravo je imenovan od Slovencev
dr. Maks Žnuderl, prof. pravne fakulte¬
te v Ljubljane.

Akademski pevski zbor “Tone Tom¬
šič” v Ljubljani slavi 10 letnico svojega
dela po vojni, odnosno 30 letnico svoje¬
ga obstoja, ker se smatra za naslednika
predvojnega akademskega pevskega zbo¬
ra, ki ga je ustanovil pok. France Ma¬
rolt. Za ta jubilej, ki naj bi bil tudi po¬
svečen 100 letnici rojstva pesnika An¬
tona Aškerca in 450 letnici prvih kmeč¬
kih uporov, ima zbor v pripravi jubi¬
lejni koncert. V ta namen je naprosil
prijatelja pok. Fr. Marolta in akad. pev¬
skega zbora Matijo Tomca, da bi
za akad. pevski zbor uglasbil celoten
Aškerčev pesemski ciklus “Stara prav¬
da”. S tem najnovejšim Tomčevim glas¬
benim delom namerava akad. pevski
zbor nastopiti s koncerti v Ljubljani in
v vseh večjih mestih Slovenije, v Zagre¬
bu, v inozemstvu pa v Belgiji in Holan¬
diji.

Med Mozirjem in Nazarji v Savinjski
dolini so strokovnjaki Mestnega muze-

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. Januar 1956. Vsebi¬
na: “Tam na gmajnci, v revni štalci
(Dr. Branko Rozman); Božič v družini
(Anica Kraljeva); Božična noč, pre¬
krasna si (Dr. I. Pregelj); Pšenični otep
(S. G.); Božično in novoletno voščilo;
Koledniki (Wilhelm Hiinermann); Sveta
noč (Ljubka Šorli); Božič na tujem
(Limbarski); El papa de la Accion Ca-
tolica y el sacerdocio (Joe Juck); Misli;
Naše življenje — pot k Bogu (Škof dr.
Gregorij Rožman); Jezus Kristus (Stan¬
ko Koščak); Deset načel; Nova pota pro¬
testantov (dr. J. Payman); Mladinska
igra (Gregor Hribar); Jezus prvič po¬
množi kruh (Dr. M. Gogala); Sv. Marje¬
ta iz rodbine Arpadov (Dr. Filip Ža¬
kelj); Blaženost (Bogdan Budnik); U-
sodna preobleka (E. William); Po sve¬
tu; Med izseljenci; Jok razvalin (Jože
Jurak); še bodo črni viharji (Bogdan
Budnik); Kaj pa doma?; Tri minute
dobre volje in mladinska priloga Božje
stezice.

V petek dne 27. januarja ob deseti uri
zvečer bo v letnem gledališču Parque
Centenario dirigent g. Mario Drago Ši-
janec za dvesto letnico rojstva skladate¬
lja Mozarta dirigiral koncert. Na spore¬
du je najprej prva Mozartova sinfonija
op. štev. 39 v s duru “Labodji spev”, na¬
to pa Mozartov Requiem. Sodelujejo so¬
listi, pevski zbor, orkester in orgije gle¬
dališča Colon.

ja v Celju odkopali dobro ohranjeno slo¬
vansko gradišče.

Pri Centralnem higijenskem zavodu
v Ljubljani je izšla knjiga ing. France¬
ta Dolničarja z naslovom “Voda v in¬
dustriji”. Javnost in kritika sta knjigo
zelo ugodno sprejeli. Je to prva knji¬
ga te vrste doma in je bila skrajno po¬
trebna zaradi zaščite slov. vodotokov in
preprečitve velikanske zdravstvene in
gospodarske škode, ki jo povzročajo in¬
dustrijske odplake v slov. vodotokih in
pitnih vodah.

Umrli so. V Ljubljani: Antonija O-
strožnik — sestra Fidelija, Josipina Bev-
čar, Matija Pavlič, upok., Ivan Tevž, v
carinski inšpektor v p., Ana Ahčin, Jo¬
žefa Lahajnar, upok. Drago Šmuc, upok.,
Jožefa Čeh, Amalija Ukmar, Justina
Giosonto in Nik. Bulc, pilot in upravnik
letalske šole v Novem mestu (se smrtno
ponesrečil), Frančiška Žebavec, roj. Bol¬
ta v Dravljah, Ivan Kurent v Gornjem
Logatcu, Jerica Langus, roj. Klančnik,
bolničarka 1. obratne ambulante na Je¬
senicah, Jože Arnuš, mizar v Konjicah,
Anton Jare, prof. v p. v Mariboru, Mari¬
ja Gosak, roj. Knez, vdova po rud. usluž¬
bencu v Trbovljah Marija Ločnikar v
Stožicah, Janez Jesenovec v Št. Joštu
nad Vrhniko in Jožef Grdodolnik, biv.
župan v Št. Joštu.

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

Misijonska tombola

je že tradicionalna vsakoletna prireditev
Slovencev v Buenos Airesu. Ljudje se je
radi udeleže. Ene privabijo lepi dobitki,
drugi pa hočejo s svojo udeležbo podpre¬
ti plemenita prizadevanja slovenskih mi¬
sijonarjev v Afriki, Indiji, na Kitajskem
in Japonskem.

Letošnja tombolska prireditev je bila
v nedeljo 8. jan. popoldne na vrtu gostil¬
ne Ilirija v Ramos Mejia. Vabilu Sloven¬
ske misijonske podzveze v Argentini se
je odzvalo veliko ljudi. Velik vrt z mi¬
zami in sedeži za 700 ljudi je bil poln.
Ljudje so pa zasedli tudi vse ostale pro¬
store.

Začetek prireditve je bil ob štirih z
otvoritvijo misijonske razstave. Prostor
zanjo je bil lepo urejen. Na njej je bilo
prikazano misijonsko delo v misijonih in
v zamejstvu s številnimi slikami in dru¬
gimi podatki. Razstavljeni so bili tudi
dragoceni predmeti iz slonove kosti, ori¬
ginalne kitajske in japonske umetniške
vezenine, na kitajsko svilo slikane podo¬
be domačih umetnikov, fini okraski,
vredni tudi do 2.000 pesov ter zanimivi
poganski bogoslužni predmeti starinske
vrednosti.

Vse te predmete so poslali slovenski
misijonarji in misijonarke iz Japonske,
Kitajske, Indije in Afrike. Določeni
so bili za srečolov, ki je bil po tomboli.
Pri srečolovu so lahko sodelovali vsi, ki
so imeli tombolske tablice, ker je bila
na vsaki tombolski tablici na drugi stra¬
ni natisnjena tudi številka za srečolov.
Misijonsko razstavo so si ljudje z veli¬
kim zanimanjem ogledovali.

Začetek tombole je bil ob pol šesti
uri. Glavna dobitka sta bila dva radio
kombinada v vrednosti po 2.000 pesov,
tretji dobitek je bil kolo, vredno 1500 pe¬
sov. Radio kombinada sta dobila učenec
Hribar iz Sanatorija v ulici Necochea v
Ramos Mejia ter g. dr. Jože Krivec prav

tako iz Ramos Mejia, moško kolo je do¬
bil Tomaž Erjavec, tudi iz Ramos Me¬
jia. Kot dobitki so bili še 3 utekočilniki,
2 ventilatorja in še 22 drugih tombol,
zatem 100 činkvinov in 100 kvatern.
Tombola je bila končana ob osmi uri.
Sledil je enourni odmor, nato se je pa za¬
čel srečolov, ki je trajal do pol desete
ure.

Ob zaključku prireditve se je g. Lado
Lenček CM zahvalil vsem, ki so kakor¬
koli pripomogli k uspehu prireditve bo¬
disi z podaritvijo dobitka ali pa z ude¬
ležbo na misijonski prireditvi ter tako
podprli slovensko misijonsko stvar. Zla¬
sti se je zahvalil prejemnikom treh glav¬
nih dobitkov, ki so Slovenski misijonski
podzvezi v Argentini darovali vsak po
200 pesov.

Precej ljudi je ostalo še dalje na vrtu
gostilne Ilirije. Ob domači postrežbi in
pijači ter pomenku z znanci in prijatelji
so prebili nedeljski večer.

II. študijski dan slov. akademikov

Dne 8. januarja so imeli slovenski aka¬
demiki v Buenos Airesu drugi študijski
dan. Udeležilo se ga je 31 akademikov
in abiturientov, navzoči so pa bili pri
vseh predavanjih tudi gg. direktor An¬
ton Orehar, predsednik SKAS-a ravna-
natelj Ivan Prijatelj, prof. Lojze Gerži-
nič, zastopnik eksekutive Narodnega od¬
bora slovenske Katoliške Akcije in dr.
Lojze Starc, asistent akademske Katoli¬
ške akcije.

Na tečaju se predavali g. Rudolf
Smersu o organizaciji v našem narodu,
univ. prof. g. dr. Ivan Ahčin o krščan¬
skem pojmovanju države in g. dr. Bru¬
men o zadržanju slovenskega visokošol-
ca v sodobnem momentu.

Ob zaključku študijskega dneva je bi¬
lo sprejeto pozdravno pismo škofu g. dr.
Gregoriju Rožmanu ter poslanica vsem
katoliškim slovenskim akademikom po
svetu.

Poslanica se glasi:

SLOVENSKIM VISOKOŠOLCEM
TUJINI!

Slovenski akademiki in abiturienti smo
se zbrali dne 8. januarja na drugem štu¬
dijskem dnevu, na katerem smo obrav¬
navali vprašanja, ki nam jih zastavlja
sodobnost kot katoličanom, Slovencem in
visokošolcem. Ob tej priliki smo se
spomnili tudi vas, slovenski akademiki
razkropljeni po svetu, ki vztrajate v ple¬
menitem teženju po izobrazbi, s katero
boste mogli služiti Bogu in narodu.

Naj sežejo naši pozdravi do slednjega
izmed nas z željo, da Bog blagoslovi vaš
trud.

Bog živi!

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Pavle¬
ta Ranta, člana uredniškega odbora Svo¬
bodne Slovenije, in njegove žene gospe
Mirjam, roj. Peršuh, se je 4. t. m. rodil
sinček, ki bo pri krstu dobil ime Tomaž-
Pavel. Srečni družini naše iskrene če¬
stitke.

t Janez Malavašič. Iz Butajnove pri
Š. Joštu je prišlo te dni žalostno sporo¬
čilo, da je na božični dan dne 25. dec.
1956 po daljši bolezni mirno v Gospodu
zaspal g. Janez Malavašič. Pokopali so
ga dne 27. XII. 55. ob veliki udeležbi fa¬
ranov na domačem pokopališču pri št.
Joštu. Ob odprtem grobu mu je zapel v
slovo več žalostink cerkveni pevski
zbor. Pok. Janez Malavašič je spadal
med tiste slov. može, ki so trdno držali
pckonci delo v slov. prosvetnih in gos¬
podarskih organizacijah v podeželju. Bil
je dolgoletni občinski odbornik, odbor¬
nik Posojilnice in hranilnice pri Št. Jo¬
štu od njene ustanovitve naprej, nad 50
let cerkveni pevec itd. Bil je splošno pri¬
ljubljen, kar je pokazala ta velika ude¬
ležba na njegovem pogrebu.

Za pokojnim žalujejo hčerke Marjana,
Angela in Marija, vdova Grbec z druži¬
nami in otroci ter sinovi Valentin, Ja¬
nez in Pavel z ženami in otroci. Vsem
izrekamo ob težkem življenjskem udar¬
cu globoko sožalje.

SAN FERNANDO

Dne 2. januarja t. 1. sta v krogu svo¬
je družine praznovala dvajsetletnico po¬
roke g. Jože Mišič, organist in pevovo¬
dja Slovenskega pevskega društva Soča
ter njegova žena gospa Marija. Srečni
družini so se rodili v zakonu trije otroci.
G. Mišič je bil doma dolgo vrsto let or¬
ganist v domači fari in prosvetni dela¬
vec, njegova žena pa vneta pevka v cerk¬
venem zboru. V San Fernandu nadalju¬
je svoje prosvetno delo med rojaki ter z
velikim požrtvovanjem vodi pevski zbor
Soča, pri katerem pojeta tudi njegova
gospa soproga in hčerka Milica. Čestit¬
kam rojakov k dvajsetletnici poroke g.
Mišiča in njegove žene gospe Marije se
pridružuje tudi Svobodna Slovenija ter
jima želi še dolgo vrsto let srečnega živ¬
ljenja.

V kraju Pacheco smo dobili novo slo¬
vensko podjetje. Družina g. Mihaela Me¬
niča je na starega leta dan odprla v svo¬
ji novi hiši bar. Čestimo in želimo obi¬
lo uspeha.

MENDOZA

Razvoj in rast mendoške slovenske
skupine je popisan v zadnjih dveh štev.
Glasnika Društva Slovencev v Mendozi.
Iz njega povzemamo naslednje podatke:

V aprilu 1948 je prišla v Mendozo prva
skupina nekaj samcev. Tej je skledilo

SOČA VODA JE ŠUMELA ...

Soča voda je šumela,
mesec svetlo je sijal;
jaz pri oknu sem slonela,
ko si ti slovo jemal.

In zdaj vselej, ko velika
Soča na večer šumi,
in ko lune svetla slika
iz vode se zablešči,

vselej te na mostu stati
vidim v duhu pred seboj,
veličastni mesec zlati
razsvetljuje obraz tvoj.

Vidim te, kako desnico
znancem daješ za slovo,
meni pa si dal levico,
in še to le prav hladno.

Ni se tebi zdelo vredno,
da podal bi desno bil,
in spomin na to bo vedno
dušo mojo žalostil.

Velkokrat se jaz spominjem
na ta žalostni večer,
solze grenke si utrinjam
vedno, zmiraj, venomer.

meseca maja 1948 7 slovenskih družin in
v juniju istega leta, ko je prišel v Men¬
dozo prvi slov. dušni pastir g. Caserman,
je bilo tu že 17 slovenskih rojakov — no¬
vih naseljencev. Nato so pa v krajših in
daljših presledkih prihajale v Mendozo
skupine rojakov ter je bilo ob koncu leta
1948 v Mendozi že 319 novih slovenskih
naseljencev. Pozneje je v Mendozo pri¬
šlo še nekaj Slovencev, nekaj pa jih je iz
Mendoze odšlo v druge kraje. Danes ži¬
vi v Mendozi 387 Slovencev-novonase-
ljencev. V to število so zajeti samo ti¬
sti, ki so še v stiku s slovensko skupino.

Slovenska skupina je pa razdeljena ta¬
kole: Samcev, ki nimajo tu svojih star¬
šev, je 23.

Brez otrok je 10 zakonskih parov. Po
enega otroka imajo v 16 družinah, po 2
v 13, po 3 v devetih, po 4 v sedemnaj¬
stih, po 5 v treh, po 6 v sedmih, po 7
v treh in po 9 v dveh družinah. V 70 dru¬
žinah je torej 233 otrok. Sem so všteti
tudi vsi odrastli, ki so že samostojni.
Mladoletnih je 190. Pod šolsko obvezno¬
stjo, rojenih že v begunstvu in izseljen¬
stvu (v Mendozi), je 83. Za šolo ostane
okoli 80 do 90 otrok.

Iz teh podatkov je razvidno, da so no¬
vi slovenski naseljenci za Buenos Aire¬
som najbolj strnjeno naseljeni še v Men¬
dozi.

Zase in za svojo družino si postavil
lasten krov, plod trdega dela in pritrgo-
vanja.

Si pa pomislil, da ti nesreča-ogenj
lahko v nekaj trenutkih uniči vse in te
pahne v bedo?

Sreča v nesreči bo takrat, ako boš
mogel računati z izdatno pomočjo.

Takšno pomoč ti more nuditi le zava¬
rovanje zoper požar.

Zatorej ne odlašaj! Zavaruj se pra¬
vočasno!

Z zaupanjem s obrni glede informacij
na svojega rojaka:

Bogdan Vrtovec, 25 de Mayo 533, 3.
nadstropje, Capital Federal; telefon:
32-7712 (v pisarni slov. podjetja:
DAYDAM S.R.L.

NARTE VELIKONJA

Višarska polena

“Križ bosta imela z otrokom!”

“Saj mu ga je Klančar že urezal za
na romarsko pot!”

“Če pa župnik ne bo mogel. Brez nje¬
ga ne boste mogli iti!”

“Jaz bom vodil!” je dejal Blaž.

“Jaz tudi pojdem!” je vsa v veri pla¬
nila Franca.

“Saj komaj v hišo prideš!” se je ču¬
dil Blaž.

“Ko ozdraviš, Franca!” je dejal Mo¬
hor.

“Tistikrat bom že zdrava!” je dejala
Franca. “In Matijec pojde z nami!”

“Da,” je dvomil Blaž. “Matijec poj¬
de z nami! Če bo Bog napravil čudež.
Bog ne bo delal čudežev!” je majal z
glavo. “Bog ne bo delal čudežev, ne s
teboj, Franca, ne z Matijcem. Toda če
župnik ne pojde, ne bo nihče hotel na
romanje, če star človek leže, je po njem.
Tja ga bomo nesli, tja!” je pokazal na
pokopališče pod hribčkom. “On ne bo več
nesel polena na Višarje. Starost, sta¬
rost. Smrt kliče!”

35.

Tine je tiste dni delal pri hiši za dva.
Povsod je vlekel na ušesa, kaj ljudje
govore, in zvečer je iskal, ali pišejo kaj
o umoru. Polaščal se ga je nervozen!

(48)

strah, ki ga ni mogel drugače krotiti
kakor z delom. In pri delu se je zmerom
tako postavil, da mu nihče ni mogel pri¬
ti za hrbet. Nezavedno je živela v njem
misel, da bo nekdo stopil ter mu položil
roko od zadaj na ramo: “Ti si, Tine!”
Zaradi tega se je bal, da ga ne bi izdalo
lastno vedenje. Hlinil je pobitost radi
Matijca in ga hvalil ter obžaloval nje¬
govo nesrečo.

“Jaz tudi trdim,” je dejal nekoč pri
mizi, “jaz tudi trdim, da je Matijec ne¬
dolžen. Nekdo ga je sovražil in mu pod-
teknil čevlje. Vidva nista videla Matij¬
ca tudi onega, ki je storil, nista videla.
Po tisti poti je prav lahko prišel oni, ka¬
kor Matijec. Jaz sem sam danes posku¬
sil. Lazkarjeva dva paseta na klancu
kozo, pa sem jima dejal, naj pazita, ali
se vidi človek. In me nista videla, ko
sem mahal z robcem za grmovjem.”

“Da tudi ti praviš?” se je razveselil
Mohor. “In si ti sam poskusil!”

“Sem poskusil! Samo na vrhu vidiš,
če stojiš tostran klanca, in pa na dnu
vidiš. Če bi bil kdo stal tam pri tisti ve¬
liki smreki pri znamenju, tam bi bil vi¬
del, ko ga je udaril!”

“Če bi morda le tistega našli?”

“Ki ga je udaril?” se je stresel Ti¬

ne ter se bled zazrl v časopis.

“Tudi! Najbolje bi bilo,” je dejal Mo¬
hor. “Vsaj tistega, ki je tam stal, če
je sploh kdo.”

“Jaz sem že vse vprašal. Lazkarjeva
sta pasla tisti dan za hribčkom. Slišala
sta klic, toda videla samo Matijca v ja¬
mi, ko sta prišla na vrh. Ta dva bi bila
slabi priči, in je bolje, da kar molči¬
mo,” je svetoval, grizoč si ustnice, da se
je tako zarekel, in vesel, da je našel ta
izgovor.

“Potem kar molčimo!” je dejal Mo¬
hor, “Tudi ti, Franca, če te sodnik ne
vpraša!”

„Če me sodnik ne vpraša!”

In so si obljubili, da bodo o tem mol¬
čali.

“Da ne bomo Matijcu škodili!” je še
dejal Tine.

Matijec je stal pred preiskovalnim
sodnikom.

“Glejte!”je dejal plešasti gospod ter
si brisal naočnike, ker so ga oči ščeme-
le od prehude luči. “Jaz iščem, iščem
Vse, kar bi Vam govorilo v prid. Nihče
Vas ni videl, kdaj ste privezali konja.
Razložite mi, zakaj histe lovili kobile,
kar je bilo pač bliže. Odkod vsa ta kri,
kri na Vaših čevljih, zakaj ste se skri¬
vali pred očetom in Franco in botro.
Glejte, vse to govori zoper Vas. Priznaj¬
te, izgovarjajte se rajši, da ste udarili
v prepiru in hitri jezi, da rešite glavo.”

“Jaz sem nedolžen!” je Matijec odgo¬
voril, bled in prepadel. “In če odloči Bog,
da umrem nedolžen, umrem! On je tu¬
di!” Nič več gruntarskega bahaštva ni
bilo v njem. Stal je pred sodnikom člo¬
vek, na katerega se je zvrnila gora in se
zaveda svoje nemoči.

“Jaz Vam ne morem več pomagati,”
je dejal sodnik. “Pred sodbo pridete,
naj se izreče pravica!”

Matijec je odšel; trdo je stopal po
hodniku.

Sodnik se je naslonil na mizo in
trpka bridkost mu je legla na dušo.

“Da ne morem dognati prave resnice.
Nekaj je vmes, kar je zakrito. Ali je res
vse tako premišljeno napravil in ima se¬
daj takšne živce? On, ki ga slikajo kot
dobrega človeka!” je dejal državnemu
pravdniku, ki je vstopil.

“To so tihe vode!” je dejal pravdnik.
“To so motne, tihe vode. Nikoli ne vi¬
diš v dno. Predložite, prosim, spise!
Pride še pred to poroto! Pri obravnavi
bo priznal. Lani je oni tudi priznal in si¬
cer po obsodbi. To so zakrknjeni grešni¬
ki!”

Čez nekaj dni je govoril z Matijcem
zagovornik.

“Šlo bo za umor! če bi midva mogia
spraviti na uboj, gre samo s prizna¬
njem!” je dejal sivi odvetnik. Prečital
sem vse. Samo, če bi Ijil kdo videl koga
v dolinici pred Vami, bi mogli stvar obr¬

niti brez priznanja!”

“Tudi Vi dvomite?” je s strašno gro¬
zo in obupom vprašal Matijec.

“Ne dvomim. Kdo to pravi? Jaz nič
ne dvomim, jaz samo pravim, razmiš¬
ljam, kako bi Vam pomagal!” je odšel
odvetnik.

“On tudi dvomi? Če on dvomi, potem
dvomijo vsi: Franca, oče in vsi ljudje.
Saj je Gaber takoj dvomil, ker je zahte¬
val komisijo!”

In je sedel na postelji ter strmel vso
noč predse.

Prav tako je strmel v polmrak tisto
noč stari njegov župnik v bolnišnici.

“Denarja nimam, da bi plačal! Ka¬
tehetskih nagrad ni in še sem si izpo¬
sodil za jBlaža iz blagajne. Tuj denar.
Če bi denar imel, ne bi smel tu ležati,
dokler ni denar vrnjen blagajni. Naj
umrem in najdejo, da sem ga vzel.
‘Kradel je,’ bodo rekli. ‘Celo on je kra¬
del! Celo on je kradel’, sč je rogal. ‘Ali
si več kot drugi ? Pa si še ničemuren, pa
si praviš: Celo on! Da, zato te je po¬
nižalo. In zdaj ležiš na dolg v bolnišni-
nici! Ali ni Bog najboljši zdravnik, pa
ne zaupaš vanj!”

Ko se je zdanilo, je starček oblekel
suknjo ter obul naglo čevlje brez noga¬
vic. Pustil je klobuk in telovnik z uro
in nogavice na tleh. “Da ne bodo iska¬
li! In da si lahko plačajo z uro.”

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 12. I. 1956

SLOVENCI

USA

Na božični večer je bila na cleveland¬
ski radijski postaji od 9. do pol desete
ure zvečer polurna božična oddaja za
Slovence. Ob tej priložnosti je bila pre¬
brana poslanica škofa dr. Rožmana Slo¬
vencem za Božič v letu 1955, pisatelj Ka¬
rel Mauser je prebral posebej za to pri¬
ložnost napisano božično črtico. Sloven¬
ske božične pesmi je pel ‘ cerkveni zbor
slovenske fare sv. Vida.

Škof dr. Gregorij Rožman je pred bo¬
žičnimi prazniki odpotoval v Californijo.
Po krajšem postanku pri slovenskih
frančiškanih v Lemontu je nadaljeval
pot k župniku Vodušku v San Franciscu
v Californijo in k ostalim slovenskim
duhovnikom v Californiji. S škofom Rož¬
manom je odpotoval iz Clevelanda tudi
bivši škofijski tajnik g. Nande Babnik,
ki se mudi na obisku v Clevelandu že od
začetka decembra 1955. G. Babnik se je
nekaj dni zadržal pri slov. frančiškanih
v Lemontu nato je pa odšel na obisk k
svojemu prijatelju g. Starcu v Califor¬
nijo.

Slovensko mladinsko kulturno društvo
Kres je imelo 22. decembra 1955 v Cle-
landu božični sestanek. Predavanje je
imel škof g. dr. Gregorij Rožman. Vse¬
bina njegovega govora je bila božična
misel rojakom za leto 1955.

Isti večer, še več, prav ob isti uri je
bilo pod okriljem clevelandskega društva
Krog, ki povezuje v glavnem biv. sloven¬
ske akademike v Gradcu, predavanje du¬
hovnega voditelja znanih ameriških Neu¬
mann klubov p. Halinana, S. J. Tema
njegovega govora je bila: In Beseda je
meso postala.

Za župana mesta Indianapolis v državi
Indiana je bil pri zadnjih volitvah zno¬
va izvoljen Philip L. Bayt, sin sloven-

P O SVETU

skih staršev. G. Filip Bayt je član Dru¬
štva sv. Alojzija in K. S. K. Jednote ter
še več drugih slovenskih društev.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Člani Društva Slovencev! Ne pozabite,
da je 29. januarja t. 1. deveti društveni
redni letni občni zbor! Uredite si svoje
opravke, obiske i. dr. tako, da se boste
lahko udeležili občnega zbora, ki ima
svojo pravo veljavo in svoj važen po¬
men prav v tem, da člani zanj pokažejo
zanimanje in se ga vsak osebno udeleži.

Udeležba na občnem zboru je gotovo
častna dolžnost. Kdor bi torej bil nujno
ali vsled višje sile zadržan, naj se po-
služi pooblastila. Na to opozarjamo zla¬
sti članice-gospodinje in vse one člane,
ki bivajo v notranjosti države. Če poob¬
lastila po pošti niste dobili, preskrbite
si ga pri svojem krajevnem zaupniku
ali v društvenem tajništvu.

Uradne ure v pisarni Društva Sloven¬
cev so vsak dan od 8.30 do 18. ure. V
petek popoldne je društvena pisarna za-,
prta. Ob nedeljah društveni tajnik ne u-
raduje, pač pa je od 10. do 12. ure po¬
poldne dežurna služba društvenih odbor¬
nikov.

Izselitvene, pravne in druge zasebne
zadeve najlažje opravite v dopoldanskih
urah.

Tistim, ki med tednom nimajo časa,
je društveni tajnik zanesljivo na razpo¬
lago v soboto ves dan.

OBVESTILA

Pevska šola, katero je “Gallus” napo¬
vedal za petek 13. t. m., se bo zaradi
nedeljskega koncerta božičnih pesmi
preložila na naslednji petek t. j. 20. t.
m. ob 19.30 v pevski sobi “Gallusa”. Ob
tej priliki ponovno vabimo vse, ki bi že¬
leli šolo obiskovati, da se prijavijo ka¬
teremukoli članu zbora ali pa neposred¬
no pred pričetkom šole v pevski sobi.
Počitniški koloniji za slovensko
šolsko mladino

Kakor je bilo že javljeno organizira
Mladinski odsek Društva Slovencev le¬

tošnje počitnice posebne kolonije za slo¬
vensko šolsko mladino.

Za dečke bo kolonija v slovenskem se¬
menišču v Adrogue od 19. do 30. januar¬
ja t. 1. V poštev pridejo dečki v staro¬
sti od 9. do 12. leta; pogojno pa se spre¬
jemajo prijave tudi za dečke od izpol¬
njenega 8. leta in 13. leta.

Prijave (osebne ali po telefonu) spre¬
jemajo do 17. januarja: pisarna Društva
Slovencev, Dušnopastirska pisarna aH
učiteljstvo, ki vodi slovenske tečaje.
Oskrbovalnina znaša $ 120.— za vse dni
in se izroči ob prijavi. Tekrat bo tudi
sporočeno, kaj naj dečki prinesejo s se¬
boj na kolonijo.

Skupen odhod na kolonije je 19. ja¬
nuarja ob 3. (15.) uri z Victor Marti-
nez 50. Kdor pa hoče, gre lahko sam na¬
ravnost v Adrogue, kamor naj prido do
6. ure (18. ure). Vsekakor pa se mora
preje tudi prijaviti, kakor je razloženo
zgoraj.

Za deklice bo kolonija od 16. februar¬
ja do 6. marca na Paternalu. Oskrboval¬
nina znaša 10.— pesov dnevno. Ostala
navodila sledijo.

Izlet v Tigre

Slovenska mladina, ki obiskuje sloven¬
ske šolske tečaje, ima v nedeljo 15. t. m.
skupni šolski izlet — to pot v Tigre.

Važnosti takih skupnih izletov ni tre¬
ba posebej poudarjati. Omenimo le, da
se na teh izletih spoznavajo med seboj
otroci raznih šolskih okolišev. S tem ra¬
ste zavest skupnosti in se ojačuje slo¬
venska narodna zavest. Otroci, ki bodo
ves čas pod skrbnim nadzorstvom pouču¬
jočega učiteljstva, bodo izleta nad vse
veseli.

Prosimo slovenske starše, da privoščijo
svojim otrokom ta zanimiv izlet.

Vsa potrebna navodila dobijo otroci v
slovenskih tečajih.

Mladinski odsek D. S.

Slovenska kulturna akcija vabi vse
svoje člane in prijatelje na svoj prvi le¬
tošnji izlet, ki bo v nedeljo dne 15. ja¬

ODDAM V PODNAJEM
polovico lokala s pogonsko silo
(con fuerza motriz)

Prostor pripraven za obrt ali
trgovino.

Adolf »fesih

Cordoba 327 Villa Ballester

S. G. '£r.

obvešča vse svoje vlagatelje, da
izplačuje Gospodarska pisarna
do 10 februarja t. 1.

8% na vložene znenske za le¬
to 1955.

Po tem datum se bodo obresti
avtomatično pripisale h glavnici.

V obeh primerih je treba pred¬
ložiti hranilno knjižico.

SLOVENSKI PEVSKI ZBOR GALLUS
KONCERT
božičnih pesmi

Nedelja 15. januarja ob 19. uri

V BAZILIKI MAKIJE POMOČNICE - DON BOSCO - RAMOS MEJIA

SPORED $ 3,—

XSS*SSSSSSSXXSSXXXSSSXXXXXXX%XSX*XSSXXXSXXXXXXSXSSSXXSXX%:

Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da nam je po
daljši bolezni, previden s tolažili svete vere, umrl na božični dan dne 25.
decembra 1955 v 85 letu starosti v Butajnovi pri Št. Joštu naš oče, stari
oče in tast

gospod JANEZ MALAVAŠIČ

K zadnjemu počitku so ga položili na farnem pokopališču v Št. Joštu
dne 27. decembra 1955.

Dragega pokojnika priporočamo vsem, ki so ga poznali, v molitev in
blag spomin.

“Le Križ nam sveti govori, da vid’mo se nad zvezdami.”

Žalujoči:

sin Valentin in Janez z ženama
ter sin Pavel z ženo in hčerko,
hči Marjana in Angela z možema in otroci
ter hčerka Marija, vdova Grbec z otroci
Buenos Aires, Minnesota, Butajnova

SLOVENSKA BESEDA

priredi
V SOBOTO
28. JANUARJA
zvečer,

predpustno zabavno prireditev

v prostorih

kluba Social y Deportivo

v Santos Lugares

nuarja v parque Perreyra (ex-Derechos
de Ancianidad). Ne bomo imeli posebne¬
ga avtobusa, ampak se zberemo ob 9. uri
zjutraj na trgu Constitucion pred spo¬
menikom pred glavnim kolodvorom, od¬
koder pojdemo k rednim avtobusom, da
jih skupno zasedemo. Nasprotno z našim
obvestilom v zadnji številki lista ni tre¬
ba nositi hrane s seboj, ker bo za vse to
poskrbljeno na kraju izleta. Pristojbina
za vožnjo tja (razhod bo v parku sa¬
mem), za malico in asado je za člane 12
pesov, za nečlane pa 20. Predhodne pri¬
jave niso potrebne. — Odbor.

V nedeljo 15. januarja bo ob deveti
uri dopoldne nogometna tekma med mo¬
štvom Mladinskega doma in moštvom
Sol de Don Bosco. Kdor se za igro za¬
nima, naj pride na tekmo.

ESL0VEN1A LIBRE

Redaccion y Administracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

PRIJATELJEM IN ZNANCEM SPOROČAMO ŽALOSTNO
NOVICO, DA JE UMRL OB NOVEM LETU V STRAHINJU V
SLOVENIJI NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE

g<&spad THauttcefk

POSESTNIK IN BIVŠI ŽUPAN NAKLANSKI.

POKOPALI SO GA 4. JANUARJA 1956 NA FARNEM
POKOPALIŠČU V NAKLEM.

MAŠA ZADUŠNICO BO V NEDELJO 15. JANUARJA 1956
OB POL DESETI URI DOPOLDNE V FARNI CERKVI V SAN
MARTINU.

Žalujoči ostali:

Marjana, žena;
sinovi: Janko z družino,

Vinko z družino in Jože;

hčeri: Mara in Anica, por. Otenstein

Strahinj, Santos Lugares,

Villa Lynch, Olivos, Rusija.


m

LOUIS DE WOHL

Zemlja je os

Velikani so opominjali zemljane, naj
pazijo, da bodo na večer vedno zgodaj
doma v hišah, Sonce je zahajalo zelo hi¬
tro in z zahodom sonca je nastopil ne¬
naden padec temperature. “Druli so na
to navajeni — Barka -— du pa niso!”

To opozorilo je bilo presneto uteme¬
ljeno. Nekoč je Brandeis presedel več
ur v hiši nekega drula, ki je izdeloval
precizijslte instrumente. Medtem ko
mu je gledal pod prste in z velikim za¬
nimanjem sledil čisto'novemu postopku,
je Brandeis pozabil gledati na uro. Ko
se je poslavljal, je sonce že zahajalo.
Čeprav je bila pot do njegove hiše
kratka, — saj je bila kvečjemu za črtrt
ure sprehoda — je že po nekaj minutah
hoda čutil, kako ga prevzema mraz. Ved¬
no teže je hodil in se vlekel v silnem
mrazu z največjo težavo proti domu.
Samo sto metrov je še manjkalo do hi¬
še, ko je mislil, da se bo sesedel ne da
bi mogel naprej. Zavedal se je, da bi
pomenilo to zanj neizbežno smrt. Z na¬
porom zadnjih sil in z železno voljo se
je vlekel naprej. Skozi vrata so ga mo¬
rali nesti v hišo, saj ni mogel več na¬
praviti koraka. Druli so ga takoj vzeli
v oskrbo in mu namazali kožo z nekim
rjavim mazilom povsod tam, kjer je bi¬
la izpostavljena mrazu. Nato iso ga po¬
ložili v posteljo. To mazilo in precejšnje

(38)

tala za nami

količine vročega “nektarja”, ki mu ga
je vlivala v usta Maksina, so mu poma¬
gala. Od tedaj naprej so se vsi trije
zemljani presneto točno vračali domov.

“Če bi že lahko uporabljal brogos,”
je menil Brandeis, “bi kahko prišel že v
eni minuti domov.”

Toda Boltežar ga je vnovič posvaril:
“Pri brogos je zelo važno, natančno na¬
staviti ga. Če prsti zaradi mraza trdi,
morate biti zelo previdni, če ne, boste
povzročili katastrofo!”

Nato se je pripravil in začel razla¬
gati zemljanom brogos in njegovo delo
vanje. Ni bilo težko slediti razlagi in
celo Maksina, ki ni imela nobenih teh¬
ničnih izkušenj, je vse z lahkoto zapo-
padla. Toda bilo je zelo nevarno, zmo¬
titi se pri upravljanju brogosa.

“V tej zadevi je pač vstavljen cele-
stij,” je razlagal Brandeis. “Kolikor mo¬
rem presoditi, je v brogosu celestij do¬
kaj čist. Zato je radij prava igrača proti
temu celestiju.”

Miniaturni gravator je bilo lahko u-
pravljati, prav tako drobceni strojček,
ki je uravnaval gibanje v poletu. Tudi
oba gumba za oddajo in sprejem sporo¬
čil in medsebojne razgovore med vsemi,
ki so nosili brogose na sebi, nista de¬
lala preglavice. •

“Sedaj sem pa človek z ugrajenim le¬

talom in vgrajeno oddajno in sprejem¬
no radijsko postajo,” se je smejal
Chris, ko so mu prvič obesili okrog ra¬
men vendarle dokaj težki brogos.

Prav blizu gravatorja na brogosu je
bila okrogla ploščica, ki je pa nihče ni
smel premakniti. Služila je zato, da so
mogli različne fine aparate izmenjavati
v brogosu. Izmenjavanje aparatur v. bro¬
gosu so izvrševali druli. Kljub temu
da so bili tako spretni v vseh tehničnih
stvareh, so tudi oni opravljali to delo z
izredno previdnostjo in natančnostjo.
Boltežar jih je svaril: “Če se bo kdaj
zgodilo, da brogos ne bo hotel, nikakor
ne smete odpirati in gledati vanj! Iz¬
ročite brogos drulom, da ga popravijo,
sicer bo dotični zemljan ovenel.”

Bil je to zopet eden tistih marsiciz-
m.ov, ki ga zemljanom ni bilo treba raz¬
lagati.

Druli so pripravili zemljanom poseb¬
no hišo. V njej je vsak dobil svojo so¬
bo tako, da je Maksini še posebej od¬
leglo. Le nekaj so hudo pogrešali: ko¬
palni bazen. Druli so se namreč kopali
v visokih, velikih, okroglim koritom po¬
dobnih banjah. Te so bile postavljene v
vsaki sobi. Dve drulovski deklici, Tulma
in Gahu, sta vsak dan po trikrat prina¬
šali zemljanom jedi in pijače.

“Brandeis je prosil divu, naj pustijo
zaloge v ladji Argo takšne, kakor so:
“Mi sicer tukaj ne potrebujemo naših
konzerv in vse druge ropotije. Pri tem
hladu na Marsu pa se naša živila nika¬

kor ne morejo pokvariti.”

Naprosil je divu, naj mu prinesejo z
ladje nekaj filmov in pa brivski aparat.
Vsi trije, Miha, Gašper in Boltežar so z
resnim zanimanjem gledali, kako sta si
oba možakarja strgala brado.

Krasno toplo je bilo v drulovskih hi¬
šah. Divu niso hoteli ali pa niso mogli
razložiti, na kakšni osnovi je bila izpe¬
ljana ta kurjava.

“Druli tudi ne vedo,” je dejal Gašper,
kakor da bi hotel s tem potolažiti zem-
jane. Brandeis sam je izvrtal le toliko,
da gre za postopek, ki izkorišča sončno
energijo kar naravnost.

“Prav to je sen vseh velikih fizikov že
nekaj pokolenj”, je zavzdihnil.

“In ti zlomki so rešili ta problem vsaj
deloma.”

“Zakaj pa deloma?” ga je začuden
vprašal Chris.

“Če bi ga rešili v celoti, jim ne bi bilo
treba graditi podzemskih mest”.

“Kaj pa veste, morda so pa raje pod
zemljo, čeprav bi lahko živeli zgoraj.”

“že mogoče, toda lahko bi spremenili
cel planet in bi vse ogromne planjave
preuredili v plodno, zemljo. Tako pa ima¬
jo razmeroma le ozke pasove nasadov
okrog prekopov.”

Brandeisova sla po znanju je bila ne¬
nasitna. Vsak dan je moril velikane s
stotinami vprašanj. Poleg tega je nene¬
homa opazoval drule pri njihovem delu
in si sproti delal zapiske.

Chris je ves začuden zmajeval z gla¬
vo ob taki čebelji marljivosti. “Šest ti¬

soč let človeške zgodovine na zemlji ni
bilo zadosti, da bi preiskali ljudje zem¬
lji vse podrobnosti. Še danes je nam
zemljanom marsikaj na zemlji prava
tajna. Vi, Brandeis, pa hočete v nekaj
tednih pohrustati kar cel planet.”

“Saj mi je naravnost neznosno, kako
malo vem,” je odvrnil Brandeis. “Gaš¬
per mi je povedal, da živi kakih tri tisoč
milj od tod še nek tretji čisto drugačen
marsovski rod — v puščavi namreč. Ni¬
ti opisati mi jih ni mogel, ker jih še sam
ni nikdar videl. In pokrajine ob tečajih
na Marsu imajo neznanske množine raz¬
nih rudnin, za katere naša zemeljska
govorica niti imen ne pozna. Ali ves te
na primer, da Fanu-du niti svoje last¬
ne zgodovine ne pišejo? Vsa zgodovin¬
ska izročila in sploh vse dokumentarne
ugotovitve izroča starejša generacija
mlajši tako, da ji vse potrebno vtisne
v spomin.”

‘Marsovci so pač za naše pojme bitja
z neznanskim spominom,” je odvrnil
Chris. “In če končno dobro premisliti —
— postopajo čisto pravilno. Beseda je
res važna, toda nikakor ni nujno, da bi
morala biti napisana, če se ozremo na
zemljo, bi morda lahko rekli, da je pi¬
sana beseda najbrž povzročila več zla
kakor sreče.”

“Lepo bi se zahvalila,” je prestrašena
vzkliknila Maksina, “če bi se morala vse
naučiti na pamet, kar lahko dobim v
knjigah!”

(Nadaljevanje v prihodnji številki)