Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja :
za celo leto 4 krone (2gld.).
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravnlštvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
'■&
Leto XIX.
V Celovcu, 13. septembra 1900.
Štev. 37.
Vabilo.
V spomin stoletnice rojstva
kneza in škofa
Ant. Mart. Slomšeka
in v proslavo 92. godovanja edinega še živečega učenca Sloinšekovega mil. gospoda
Lovrenca Serajnika
infuliranega prošta in viteza reda železne krone itd. v Tinjah napravi
podružnica sv. Cirila in Metoda za Pokrčc in okolico
v nedeljo dné 16. septembra 1900, ob 3. uri popoludne,
slavnostno zborovanje
pri Krajcarju v tinjski fari.
tVa. -vsporedu so:
Razni govori, sviran.je tamburaškega zbora iz Štajerskega, petje, komičen prizor in prosta zabava.
Uljudno so vabljeni vsi zavedni Slovenci in Slovenke, da se te pomenljive slavnosti zanesljivo udeležijo in nanjo opozorijo tudi svoje sorojake, da bode udeležba kolikor mogoče velika in častna.
Podružnični odbor.
Opomba. Pred zborovanjem bode ob '//d. uri popoludne slovesni sv. blagoslov s petimi litanijami v Verni vasi. — S slavnostnim zborovanjem se vrši tudi letni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Pokrče in okolico.
Državni zbor — razpuščen. Nove volitve!
Leta 1897. izvoljeni državni zbor ni prišel do resnega dela! Obstrukcija je zabra-nila vse, in tam, kjer bi se moralo sklepati o blagru in napredku avstrijskih narodov, smo videli nad tri leta divjati razuzdano obstrukcijo.
Ko se je junija meseca t. 1. odložilo državnozborsko zasedanje, se je mnogo ugibalo
POiLISflI,
Kako je Sršen pomagal gospodu „kilometru“.
(Spisal K. Kren. Poslovenil Fr. Štingl.)
(Konec.)
Sršen s hlapcem pride k županu. Spodobno potrka, pozdravi in začudeno obstane. Pri mizi je sedel zemljemérec in je jedel — sirčke. To je policaja presenetilo. Takšen gospod in jé sirčke!
„Ali ste vi tukajšnji policaj?" — „Prosim, gospod kilometer."
Zemljemérec se je nasmehnil temu »kilometru«. „Bodite tako prijazni in pojdite mi v gostilno po smodke. Kakšne pa vi kadite?" — „Kakoršne mi kdo dà, gospod kilometer." — „Iz pipe ne kadite?" — „Ne morem. Na vasi to ne gré, ker bi s tem trpel ugled mojega urada in pri nas doma se sme kaditi samo iz dimnika."
„In zakaj?" — „Ali ste žejni, gospod kilometer?" — „Nisem !" — „Takoj sem to spoznal iz vašega govora. Kakšne smodke pa naj prinesem?"
—	„Tu imate goldinar in prinesite pet trabuk."
Sršen je prinesel smodke v papirju in podal jih je z denarjem: „Tukaj je vse, gospod kilometer."
—	„Tu imate smodko in zažgite si. Denar shranite za južino. Vzemite oni trinožni podstavek in le-to skrinjico. Ali pazite! Nacelj vzame to-le mero, droge s zastavicami in kolce. Bodo drugi pomočniki že na polju, gospod župan?" — Že čakajo." — „Prav. Z Bogom!"
o tem, kaj sedaj stori vlada. Pisalo se je po listih mnogo o raznih korakih, katere vlada bajé namerava in kako hoče državni voz zopet spraviti v pravi tir. Vršila so se pogajanja in posvetovanja, a konec vsega tega je, da je državni zbor razpuščen in da so nove volitve razpisane na podlagi sedanjega, reči moramo povsem zastarelega in krivičnega, volilnega reda. Mnogo se je govorilo in pisalo o tem, da hoče vlada sama vpeljati nov volilni red. Na tem ni bilo ničesar. Nove volitve so se sicer razpisale, a vršile se bodo po starem načinu.
Državni zbor je razpuščen s cesarskim patentom, katerega je uradna „Wiener Ztg." razglasila v petek dné 7. t. m. tako-le:
„Mi Franc Jožef I. itd. itd. objavljamo in naznanjamo:
Čl. I. Zbor poslancev državnega zbora je razpuščen.
Čl. II. Nove splošne volitve za zbor poslancev imajo se precej pripraviti in izvršiti.
Dano v našem glavnem mestu in prestolnici Dunaju, dné 7. septembra leta 1900, našega cesarovanja in 52 letnega vladanja.
Franc Jožef I.
(Siedijo podpisi ministrov.)
V nekem posebnem članku navaja vlada uzroke, ki so jo silili do tega koraka. Pové pa nič novega. Kaj hoče vlada z razpustitvijo in z volitvami na podlagi starega volilnega reda doseči, je nejasno. Toliko je pač gotovo, da se razmere v državnem zboru po novih volitvah ne bodo prenaredile. Vse bo ostalo pri starem, dà, še slabši bode, ker bodo pri volitvah gotovo zmagovali na mnogih krajih baš oni ljudje, katerim je malo mar za obstanek in napredek države!
Nove volitve bodemo imeli v najkrajšem
Na polju je zemljemerec dal na trinožni podstavek stroj za merenje, razpostavil pomočnike z drogi, na katerih so bile belo-rdeče zastavice in meril. Sršen je hodil z njim, nosil merski stroj in ga postavljal, in ko je videl, da ga gledalci iz vasi opazujejo, vsakokrat, ko je stroj postavil, pripognil se je, podprl roke o kolena in gledal v stroj, kakor je to delal zemljemérec. Zemljemérec je bil vesel gospod, zató se je Sršenu samo smejal in gledalci iz vasi so se menili: »Lej ga Sršena, to je meter! Ta je imel študirati. Bil bi iz njega že davno kak gospod z zlatim ovratnikom. Le ga poglejte ! Še-le od zjutraj je zraven in že sam meri." Vsi so Sršena hvalili in zajedno obžalovali, da mora biti tako globok um in taka nadarjenost pokrita z navadno kapo vaškega policaja.
Merenje okoli vasi je trajalo nekaj dnij. Kjer je zemljemérec ukazal, vtaknil je Nacelj vsakokrat v zemljo lesen kolec in kmalu je bila smer železnice s kolči popolnoma naznačena.
„Tako, zdaj smo srečno končali", rekel je zadovoljno zemljemérec. »Sedaj je poglavitna reč, da se niti eden kolec ne zgubi. Vi ste policaj, ali ste mi porok, da se noben ne zgubi?"
»Dà, gospod kilometer! Sem porok s celim svojim premoženjem in ako to ni dovolj, dam v poroštvo tudi svojo ženo, da se noben kolec ne zgubi. Skrbel sem že za druge reči in vse je bilo v redu." — »Torej prav. Tu imate za pivo še na vrh, kar sem vam vsak dan plačal. Jutri zjutraj še enkrat vse pregledam in potém pojdem dormi."
Sršen se zahvali in gre v gostilno. Denarje imel in pil je torej tako, da je bil rdeč kakor godec, ko mora najmočnejše pihati v trobento. —
času. Rojaki vedo, kaj jim je storiti! Treba se je na volilno borbo takoj pripraviti in stopiti na volišče z vsemi močmi, ker le tedaj moremo upati kaj vspeha!
Volilci! Slovenci! Na Vas je zopet, da z volilnim listkom in s svojimi glasovi pokažete, da tudi koroški Slovenec še živi! Združimo se zopet pod staro našo zastavonn^dfS-ženi stopimo na volišče, boreči se za premce' svojega ljudstva. Ne pustimo, da bi nam na naših tleh gospodoval tujec!
Slovenščina pri naših sodnijah.
(Izviren dopis.)
Na cesarski palači na Dunaju blesti napis: »Justitia fundamentum regnorum", ali po naše: „Pravica je temelj kraljestvom". Ta temelj položen je v naše postave, ki morajo biti svete vsakemu državljanu; svete pa najbolj onim, kojih dolžnost je čuvati nad izpolnjevanjem postav. Ta dolžnost zadene v najvišji meri sodnije, katerih namen in poklic je deliti pravico. Kam pridemo, ako pogine zaupanje ljudstva do sodnij! Od sodnika se pričakuje, da ga v vsakem obziru pri njegovem poslovanju vodi edino le postava. Zatajiti mora svoje politične kakor nàrodne nazore. V obče moramo pripoznati, da so tudi med nami sodniki po vsem svesti si visoke svoje naloge in ž njo zvezane odgovornosti. A vendar z žalostjo opazujemo, dane najdemo odločne postavnosti vsikdar tedaj, ko se gre za pravice našega materinega jezika. Tu vlada velika popustljivost na škodo pravosodju in ugledu sodnih uradov. Gotovo bi bilo odveč, ako bi hoteli sedaj na dolgo in široko razlagati, kako važno in odločilno je to, da se sodnijski uradniki vedó popolnoma in natančno sporazumeti z ljudstvom. Zdrav razum vsakomur pravi, da je slaba sodba, če je njena podlaga slaba. In podlago dà neposredno občevanje sodnikovo s strankami. Koliko pa imamo sodnikov, da bi z našimi ljudmi mogli lahko in zastopno občevati ? — Toda ta še ni edini nedostatek pri naših sodnijah. Še hujši je ta, da se je pri nekaterih, vzlasti mlaj-
Kako je prišel domii, sam ni vedel. — Žena ga je kregala, toda Sršen seniudal: „Ali si ti žena? V gostilni so me vsi sosedje hvalili in ti me tako sprejemaš? Tiho bodi! Vsaka poštena ženska po noči spi. Ali razumeš?"
Jedva se je vlegel v posteljo, takoj je zaspal in bil bi spal še drugi dan dopoldne, ako bi ga ne bil kdo ob osmi uri zjutraj potegnil za nogo.
„Vstauite! Nesreča je", klical je Sršena županov Nacelj. — „Kaj se je zgodilo? Ali gori?" — „Da, in uprav nad vašo glavo." — »Jezus Marija!" skočil je kvišku policaj in gledal ustrašeno proti stropu.
»Tu ne gori, ali pri nas. Morate takoj priti k nami Gospod kilometer zmerja kakor pagan vas in celi svet." — »In zakaj?" — »Le hitro pojdite. Bodete že slišali!" Sršen se v naglici umije in gre k županu. Zemljemérec je hodil jezno po sobi sem ter tja.
„Ste že tukaj ? Ali ste vi policaj ? Jaz letam po polji nekoliko dnij, letam in merim kakor norec, zaupam vam vse in takšno plačilo imam? Včeraj ste mi obljubili, da se ne zgubi niti eden kolec, zdaj pa so vsi proč in vse moje delo je zastonj."
„Da so vsi proč?" — Sršen je slovesno položil roko na prsi: »Gospod kilometer, jaz morem priseči, da se niti eden kolec ni zgubil. Takoj pridem."
V kratkem se vrne ves poten in spehan. Na hrbtu je imel z dvema vrvmi zvezan zvezek samih kolcev. Položil jih je pred zemljemérca in rekel: »Štejte jih, gospod kilometer. So vsi in zatorej čemu toliko jeze?"
ših, sodnikih ukoreninil in udomačil nam Slovencem nasproti nemško - nacijonalni duh v toli meri, da ga ne morejo ukrotiti celo tedaj, ko izvršujejo svoj sodnijski posel. Evo dokaza!
Komaj je minulo leto dnij, kar je najvišja sodnija spoznala, da mora sodnija v Beljaku sprejeti zavrnjeno slovensko tožbo, kajti taka zavrnitev nasprotuje obstoječim zakonom. In pred kratkim časom je ista beljaška sodnija zavrnila slovenski priziv, ki ga je vložil pri njej naš slovenski odvetnik gosp. dr. Kraut v Celovcu kot zastopnik Miklavža Pasterka v njegovi pravdi z Rozo Martinčičevo. Sodnik se torej ni oziral na lansko razsodbo najvišje sodnije in ni mu bil mar osnovni zakon, ki daje vsem nàrodom avstrijskim in njih jezikom pri uradih enako veljavo. Seve je tudi vedoma prezrl vse ministerske naredbe, katerim je ravnanje njegovo udarec v lice. In komu vse to na ljubo? Nemško-nacijonalni zastopnik Roze Martinčičeve je sodniku povedal, da priziva v slovenskem jeziku ne sprejme, ker tega jezika ne razume, in zadosti je bilo to sodniku, da je preko zakonov, višjih razsodb in ministerskih sodb vrgel gosp. dr. Krautu slovenski priziv nazaj. Pritožbo zoper to ravnanje pa je kratkomalo kot nedopustno odbil.
In zopet so morali predsedništvo celovške deželne sodnije, in ta sodnija sama, kakor konečno tudi najvišja sodnija beljaškega sodnika poučiti, da je znova prekoračil postavno dovoljene meje. Kolikokrat pa se bo še to brez strahu na škodo strank ponavljati smelo ? Vnovič je najvišja sodnija potrdila veljavo našega materinega jezika pred sodnijami, pa vkljub temu je pričakovati, da te veljave naši nemški nacijonalci na sodnijskih sedežih ne bodo pripoznavali. In sodnije naj bodejo vzor pravičnosti? Da bi vendar varovali ugled sodnij v to poklicani faktorji!
Mučno je za stranke, ako morajo v vsakem posameznem slučaju nasproti sodnikom, čuvarjem pravice, čuvati — postave. Ne zadostuje, kakor vsakdanja skušnja kaže, če se na pritožbe dà od višjih mest zagotovilo, da se je vse potrebno ukrenilo, ampak treba je tudi poskrbeti, da bodo vzroki takim pritožbam za vsikdar ponehali.
Konečno je še omeniti, da se je v prej navedenem slučaju nemško-nacijonalni zastopnik Roze Martinčič silno osmešil s tim, da je slovenskemu jeziku na Koroškem in Štajerskem odrekal vse pravice, češ, da se v teh deželah govori — le „bindiš“. S takšno budalostjo si upa nemški odvetnik priti celo pred najvišjo sodnijo, ki je sevé odgovorila, da je naš jezik slovenski. Ali bo ta izrek pri nemških zagrizencih kaj pomagal ? Dvomimo, kajti „gegen die Dummheit kampfen selbst die Getter vergebens“.
Drugi slovenski katoliški shod v Ljubljani.
(Izvirno poročilo.)
Ob ogromni udeležbi se je v pondeljek dné 10. t. m. zvečer otvoril drugi katoliški shod slovenski. Od vseh stranij so prišli udeležniki na pomenljivi shod že ta dan, še več jih pride jutri in
„A za božjo voljo, človeče, kaj ste naredili,“ klical je srdito zemljemérec in stresel je policaja.
„Tako, zdaj pa me še vprašate, kaj sem naredil ? Saj ste mi ukazali paziti, da se noben kolec ne zgubi. Jaz naj hodim po noči po polji? Bodem na enem kraju in na drugem kraju mi lahko kdo kolec vdn potegne in morem jaz za to? Vzel sem torej sinoči vrečo, vse kolce sem vdn potegnil, žena jih je od prsti osnažila in tukaj so vsi; niti eden se ni zgubil."
„0h, vi osel, vi........“ Zemljemérec je bil
ves divji. Predno se je Sršen nadejal, je bil že zunaj. To ga je razjezilo. Pogledal je po vasi, ali ga ni noben videl, kako je letel iz durij. — Nikjer ni bilo žive duše. — Popravil si je na trebuhu „lajbič“ in šel naravnost v gostilno. Naročil si je grenkega in zmirjal celi svet.
„Kaj se je zgodilo? „prašali so ga sosedje, ki so slučajno brali v gostilni časnike. Policaj jim vse razloži, kako je naredil s kolči, da bi se noben ne zgubil in sosedje so se smijali, da so jim solze tekle iz očij.
„Kako ste neumni! Kolči so imeli ostati na polji k naznačenju smeri in iz polja se ni smel zgubiti niti eden. Vi pa ste je vse vun potegnili. Zdaj mora zemljemérec meriti znova." — Sršen osupne. „Torej tako je to mislil? To mi je tudi mogel povedati, pa ue samo, da naj se noben kolec ne zgubi: Ti gospodje nimajo včasih niti toliko pameti--------
„— kakor vaški policaj", smejali so se sosedje in Sršen je ves jezen pobegnil domu!
Do večera so bili zopet vsi kolči vsak na svojem mestu, toda Sršen je imel odsihmal dolgo
pojutrišnem, ko se vršč glavna zborovanja. S Koroškega nas je prišlo lepo število že danes. Na duhovniških hišah Ljubljane vihrajo zastave, v ostalem je mesto brez kinča. Ob uri je slovesno zvenenje po ljubljanskih cerkvah naznanje-valo shod, ob 5. uri je bil v stolni cerkvi blagoslov s „Pridi sv. Duh".
Ob 6. uri se prične na krasno okinčanem dvorišču „Alojzijevišča“ osnovalno zborovanje. Oder je okinčan s soho Odrešenika, z električnimi luči obdano. Na straneh sta podobi cesarja in papeža. — Prišla sta na zborovanje knezoškofa mil. g. Jakob Trobec iz St. Clouda v Minesoti (Sev. Amerika) in A. B. Jeglič. Navzočih je tudi več odličnih zastopnikov bratskega češkega in hrvat-skega nàroda. Imen mi tu ni mogoče naštevati. Zborovalni prostor je poln zborovalcev. Generalni vikarij Flis imenom pripravljalnega odbora pozdravi v iskrenih besedah zborovalce, najprej drage goste, potem udeležence iz raznih slovenskih pokrajin. V vznesenih besedah govori o namenu in pomenu II. slov. katoliškega shoda. Po shodu pokloni se slovenski nàrod ob koncu 19. stoletja svojemu Zveličarju-Odrešeniku. On naj dokaže, da so in hočejo ostati Slovenci verni katoličani, zvesti domovini in udani vladarju svojemu. — Omenja napredka, ki se je storil od I. katoliškega shoda. Časi so nevarni. Če bi ne bilo to, bi ne bilo treba tega shoda. Treba spoznati, kje smo, kam smo dospeli, kje je rešitev. Kakor v naravi delujeta dve nasprotujoči sili, tako je tudi v dušnem življenju. Ena sila vleče človeka k naravnemu svojemu središču — k Bogu, — druga ga skuša od njega odtrgati. Kar je v posameznem človeku, to je tudi v življenju nàroda. — Gorjé slovenskemu nàrodu, če v njem dobi druga sila premoč.
Naj bi shodu predložene resolucije obrodile mnogo sadd. Vemo pa tudi, da se bodo zoper nje vzdignile sovražne sile. A to nas ne sme plašiti. Treba je boja, ker brez boja ni zmage. — Hočemo svojemu nàrodu boljšo in srečnejšo bodočnost, si jo moramo priboriti! — Govor se je na mnogih mestih, zlasti pa ob koncu živahno odobraval.
Odvetnik dr. Hruban iz Olomuca pozdravlja shod imenom katoliške nàrodne stranke na Moravskem. V prekrasnih, tudi Slovencu lahko umljivih besedah govori o pomenu slovanstva in krščanstva in spominja na delo sv. Cirila in Metoda, ki sta slovanske nàrode povzdignila med kulturne nàrode. Kjer ni kulture, ni svobode, ni bodočnosti. Da dočakamo dan lepše bodočnosti, zato treba dela, treba borbe.
Nato poroča podpredsednik pripravljalnega odbora, g. Iv. Vencajz, o delovanju pripravljalnega odbora, po katerega nasvetih se na to izvolijo z vsklikom načelništva peterim odsekom ter častno predsedništvo in predsedništvo za slovesna zborovanja. Predsednikom je izvoljen odvetnik dr. Ivan Šušteršič, ki se zahvali za izvolitev.
Dr. Evgen Lampé prebere že v velikem številu došle brzojavne pozdrave; precej jih je tudi s Koroškega.
Vseučiliščni profesor dr. Tu ra p ah iz Prage pozdravi shod imenom pražkega knezonadškofa in cele pražke škofije; nadučitelj Kadlčak imenom katoliškega učiteljstva na Moravskem in češkega časnikarstva; kanonik M. Oršič s Krka prinaša
velik križ. Pri vsakem važnejšem delu so namreč ljudje rekali : „Ali ne naredi tako, kakor Sršen s kolči !“
Smešničar.
*	Zasolil mu jo je. „Najemščina za to poslopje je 3100 kron." — „ Ali je pa tudi hlev poleg?" — „Čemu?“ — „Za onega osla, ki bi toliko ponudil."
*	Učitelj je nekega učenca v šoli prav dobro omahal. Učenec črez to doma toži. Oče učencu dà goldinar rekoč: „To daj učitelju za to, ker te ostro kaznuje, kedar zaslužiš." — „Preljubi oče!" pravi učenec, „če bo temu tako, bodem jaz hrom, vi pa berač."
*	Neki pijanec se ga prav dobro nalije, da ponoči na cesti obleži. Na vasi začne ravno goreti, ter plat zvona biti. Pijanec, še na pol zmeden, sliši plat zvona biti, ter misleč da ura bije, začne šteti. Šteje in šteje; našteje dvanajst, petnajst, dvajset: „No, Bog nam pomagaj!" zakliče, „kaj bo, kaj? tako pozno še nikoli ni bilo!"
*	Nekemu vojaku je krogla odtrgala obé nogi. „Na kaj sem le mislil," zavpije ranjeni, „da sem se tako zanemaril? Stokrat sem Bogu dušo in telo priporočil, na noge sem pa čisto pozabil!"
*	Neki tat se splazi med drugimi ljudmi v pro-dajalnico in si naloži skrivoma mnogo sladkorja in kave, ter se odmakne. Med durmi ga sreča gospodar prodajalnice, ter se mu, mislivši, da je novega dobrega odjemnika dobil, globoko prikloni, rekoč: „Gospodine, le pogosto pridite!"
pozdrave škofa A. Mahnič-a, ki je zadržan priti; bivši češki drž. poslanec dr. Stojan pozdravi zborovalce v gladki slovenščini. — Nato se zaključi zborovanje. Jutri pričnč takoj zborovati odseki.
Danes popoludne je bil ustanovni shod katoliškega učiteljskega društva „Slomšekova zveza". Shod je bil dobro obiskan.	R.
Dopisi.
Iz Velikovca. (Olikan mestni odbornik.) Z velikimi obljubami so se pritihotapili naši nemški nacijonalci v mestni zastop ; pa komaj so tukaj zasedli oblastno svoje sedeže, vsedli so se tudi že na svoje obljube. Gorje mu, ki jih na nje opominja! Nedavno so v neki gostilni prerešetavali občinske zadeve. Mirno in resno je pri tej priliki g. urar Greiner omenil, da ne pojde več nemških nacijonalcev volit, ker svojih obljub ne držč. In naštel je več takih neizpolnjenih obljub. To pre-britko naštevanje je navzočega mizarja in mestnega odbornika Andreja Albrechta hudo razjarilo. Uboga reva ni vedel, kako bi zagovarjal pregrehe svoje stranke. Pomagal si je na to, kakor si pač ljudje njegove vrste v zadregi kaj radi pomagajo. Bruhnil je namreč g. Greinerju celo kopo psovk in žaljivk v obraz meneč, da tako svojo stranko najbolj primerno brani. G. Greiner pa s to obrambo ni bil zadovoljen in sodnik je njemu pritrdil, ob-sodivši ljubeznivega mestnega očeta v denarno kazen in stroške. Ta pa niti dokaza ni nastopil, da bi bil g. Greiner kaj neresničnega o nemških nacijonalcih rekel, in s tim je sam pripoznal, da je stranka snedla dano besedo. Izvrstno !
Iz Borovelj. (Razno.) Kaj hočeš o Borov-čičih novega povedati? Pilijo, kujejo in pojejo kakor nekdaj tudi sedaj, in bojo do konca svojih dnij. Puškarija cveti, kar je gotovo veselo slišati posebno pri nas na Koroškem, kjer obrt takorekoč umira. — Oblastni fužinar „gospod Voit“ dela velikanske priprave za elektrarno, kar zopet kaže, da bo pri-hodnjost Borovelj — sijajna. — Zanimalo bo gotovo, da imamo v Borovljah prebrisanega in-ženerja, Hofer se piše, kateri rešuje svetovno vprašanje: Ali bomo frkali? Mož si je izumil čisto novo misel, ter povdarja ponosno in trdno, da bo vspeh srečen in gotov. Ljudje govorijo, da bo že to jesen frknil v Pariz. Iz srca mu privoščimo najsijajnejši vspeh; še pozni rodovi bodo govorili: Borovčani so začeli frkati. — H koncu pa še nekaj : Nekateri (že veste kateri !) Borovčiči so raztrobili najnovejšo svojo iznajdbo: Borovski župnik in kaplan sta manj patriotična (domoljubna) kot pa oni sami. Kako to? čisto lehko: kaplan je v cerkvi molil za cesarja, oni pa so se hudovali čez — cesarsko pesem.
Iz Zgornjega Roža. (Malo odgovora. — Napisi.) Vaš pridni dopisnik iz naših krajev je Vam že marsičesa poročal, posebno o nàrodnih razmerah, a nas je med Slovenci dosti očrnil, kakor bi bili že postali Nemci. Žalibog, da moram tudi jaz potrditi resnico vsega, kar se je v „Miru“ o nas pisalo. Dovolite, da tudi jaz nekaj dodam, kar je ostri g. dopisnik zamolčal, ali pa ni hotel videti. Rožani smo, hvala Bogu, doslej še vsi Slovenci, kajti med nami ni nastanjenih rojenih Nemcev. Pa med nami je še vse preveč takih, ki mislijo, da so dosegli vrhunec omike in modrosti, če jo znajo po nemško zarobiti in nemški jezik pačiti, ne da bi bili pa v stanu le eno vrstico pravilno po nemško zapisati; o vednosti sploh pa pri njih ni sluha ne duha. Zares imamo med nami posebno takih, ki radi z Nemci držijo iz gole dobičkarije, ki se s tem hočejo prikupiti nemški gospodi v svoje sebične namene, da si več prislužijo, mislivši, da so Slovenci tako z vsem zadovoljni, da so nanje privezani, in jim morajo služiti. Zato vidiš po rožni dolini večjidel nemške napise na krčmah in kramarijah, kakor bi se blago samo Nemcem prodajalo in pijače le zanje točile. Kaj bi neki ti modrijani in posili-Nemci rekli, če bi Slovenci vsi šli mimo takih napisov in le pri takih kupovali, ki Slovence tudi po besedi poznajo. Že če se podaš od železnične postaje proti jugu v Rož, zadeneš v Rožeku na mestu črez Dravo na nemški napis, koliko moraš plačati mostnine. Ali je Slovencem ni treba plačevati? No, od mene se je še vedno zahtevala! Naj bi gospodar mostu dal vendar enkrat napraviti tudi slo-vensk napis, ker mora dobro vedeti, da mu več ko dve tretjini dohodka prihaja iz slovenskih rok. Dalje vidiš na rožeški tako imenovani „utrakvistični“, prav za prav pa le nemški šoli samo nemški napis ; ravno tako na tablah cesarskih oblastij : krajne sodnije in davkarije. Mislim, da je vendar že čas, da se odstrani taka brezobzirnost proti slovenskim davkoplačevalcem ! Čudiš se in strmiš, ko zagledaš kmalu potem na c. kr. žendarmerijski postaji dvojezičen nemški in slovenski napis, in se na lastne oči prepričaš, da vojaščina bolj spoštuje ravnopravnost naše materne besede, kakor pa civilne oblasti. Če ta opominj ne pomaga, bode najbolje, da se obr-
nemo na predsedništvo deželne sodnije in finančne direkcije, da se napravijo na tablah v slovenskem okraju tudi dvojezični napisi. Ravno tako se prav demonstrativno ponašajo tudi pošte v Rožeku in v Št. Jakobu z samo nemškimi napisi. Uradne ure so samo nemško oznanjene, dvojezične poštne tiskovine se malokedaj in samo na odločno zahtevanje dobijo, kakor da bi v Rožu res Slovencev ne bilo in § 19. ne veljal tudi za Slovence na Koroškem. Tudi tu bode treba pri višji oblasti podregati in proti takemu ravnanju ugovarjati. Pri tej priložnosti moram omeniti, da je poštno ravnateljstvo v Gradcu našo prošnjo za vozno pošto ugodno rešilo. Tako dobimo v kratkem ne samo poštno zvezo iz Št. Jakoba in Podgorjan do Rožeka in Vrbe, ampak tudi tako zvezo na Bistrico, koder je že vozna poštna zveza naravnost v Celovec.
Iz Kranja. (Prešernova stoletnica.) Tukajšnja „Nàrodna čitalnica1' priredi povodom stoletnice rojstva pesnika Prešerna, čegar telesne ostanke čuva kranjsko pokopališče, dné 16. sept. slavnost, katere središče bo odkritje spominske plošče na hiši, v kateri je pesnik zatisnil oči na veke. Ob 7., oziroma 8. uri dopoludne je sprejem gostov na kolodvoru. Ob ’/gO. uri maša v župni cerkvi v Kranju. Ob 10. uri obisk Prešernovega groba. Ob 11. uri odkritje spominske plošče. Ob 12. uri banket v gostilni g. P. Mayrja. Od 3. ure nadalje ljudska veselica in bazar v „Zvezdi" na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. Ob ]/29- uri zvečer ples v čitalniških prostorih. Posameznikom se vabila ne pošiljajo.
No vičar.
Na Koroškem.
(Nemška peyska društva) so imela minuli praznik shod v Celovcu. Da bi ostala ta društva pri svojem prvotnem namenu: gojiti petje, bi se dalje ne bavili ž njimi. A s to slovesnostjo je hotela znana klika prirediti pravcato demonstracijo, delati za nemško „gemeinburgschaft“. Da je bilo to namen slavnosti, je pokazalo nemško-nacijonalno glasilo, ki pravi, da naj po nemškem petju pride na Nemce „nemški duh".
(Razpisane službe.) Razpisani sta učiteljski službi v Grabštanju do 15. sept. in v Velikovcu do 14. sept. Za nobeno mesto ne zahtevajo znanja slovenščine !
(Začetek šolskega leta.) Na celovških ljudskih in meščanskih šolah se prične novo šolsko leto v pondeljek dné 17. sept. — Na gimnaziji in realki se sprejemajo dijaki dné 16. in 17. sept.
(Duhovske zadeve.) Razpisana je do dné 17. oktobra župnija Gorenče.
(Naš rojak v tujini.) Znani naš rojak, g. dr. Karol Pečnik iz Leš, praktični zdravnik v Aleksandriji, je spisal v nemškem jeziku v obliki potopisa knjižico „Ramleh, die eleusinische Riviera bei Aleksandrieu (Aegipten)." Knjižico je založil Woerl v Lipskem.
(Nepotrjen zakon.) Cesar ni potrdil zakona, sklenjenega v zadnjem zasedanju koroškega deželnega zbora gledé pričetka šolskega leta na ljudskih šolah. Deželni zbor je bil sklenil, naj se šolsko leto prične o veliki noči in naj glavne počitnice trajajo od 15. septembra do 2. novembra. To naj bi veljalo za vse one kraje, v katerih ni srednjih šol. Deželni zbor je torej o tem zopet sklepal zastonj!
(Tretje porotno zasedanje v Celovcu) traja od 10. do 14. sept. Pred porotnike pride 14 obtožencev, med njimi 7 radi nenravnosti. Dva teh obtožencev sta stara 14 (!), eden 15 (!) let !
(Slovenci, ljudsko štetje je pred vrati!) Nemci že uvidevajo, kakšna zguba jim preti, ako bo vsak Slovan pri ljudskem štetju pripoznal svoj materni jezik, ne pa, da bi ga po občevalnem jeziku prišteli med Nemce. Zaradi tega so nemški listi polni psovanja posebno na Čehe, ki pridno poučujejo svoje ljudstvo, naj bo pri ljudskem štetju neustrašeno ter naj nikjer ne reče, da je občevalni jezik nemški, če tudi je nemščine zmožno. Isto velja tudi za Slovence! Zavedni možje, delajte neutrudljivo za to, da bo vsak Slovenec sebe in svoje zapisati dal kot take!
(Na Velikem Zvoniku) je bilo letos 400 hribolazcev manj, kakor lani. Lani se je v tamoš-nji planinski koči oglasilo 3499 tujcev (do 1. sept.) letos samo 3099. Sploh je letos prišlo na Koroško mnogo tujcev manj, kakor lani. Na Snežniku pod Velikim Zvonikom je dné 31. avg. nenadoma umrl 60 leten hribolazec A. Blume iz Berolina. Zjutraj še zdrav se je vesel podal na pot. Umrl je na-gloma, zadet od srčne kapi. Spremljala ga je njegova žena.
(„Siidmarkisclie Volksbank44) so ustanovili v Gradcu. Naši zagrizeni ndrodni nasprotniki, ki imajo že itak vsa javna sredstva v svojih rokah m je brezobzirno uporabljajo v neednakem boju proti nam, so zdaj organizirali svoj kapital z očitnim namenom, da nas čim preje, zlasti na meji, go-
spodarsko osužnijo. Ako hočemo zlobne nakane naših nasprotnikov preprečiti, treba da združimo vse svoje moči, in da zlasti »Naša straža* obrne vso svojo pozornost na severno mejo in s pomočjo slovenskih denarnih zavodov gospodarsko okrepi naš živelj, kjer je v nevarnosti, da ga požre nenasitni tujec.
(Drobiž.) Zamenjavanje starih pisemskih znamk in dopisnic je mogoče še do konca meseca septembra. -- V spomin smrti cesarice Elizabete je bila dné 10. sept. v tukajšnji stolni cerkvi slovesna služba božja. — Svinjski sejmi so v Celovcu vsled svinjske kuge prepovedani na nedoločen čas.
Po drugih slovenskih deželah.
(I. slovenska umetniška razstava) se otvori dné 15. sept. opoludne v ljubljanskem „Mestnem domu". Razstava bode obsegala preko sto cerkvenih in posvetnih slikarskih in kiparskih umotvorov. Ustopnina 30 kr. (60 v) ob delavnikih in 20 kr. (40 v) ob nedeljah. Razstava ostane odprta do 15. oktobra.
(Slovensko šolstvo v Trstu.) Dné 2. sept. je priredilo politično društvo „Edinost“ pri sv. Jakobu v Trstu shod, na katerem se je razpravljalo o slovenskem šolstvu v Trstu. Na shod je prišlo kakih 500 ljudij. Sklenilo se je pozvati vlado, naj že vendar reši priziv v zadevi slovenske mestne šole v Trstu, da pride stvar pred zadnjo inštanco, in se tako dožene ta že 17 let trajajoči boj, in dalje se je sklenilo naj se društvo „Ediuost“ obrne od vseh Slovanov s prošnjo za prispevke za slovensko šolstvo v Trstu.
(Drobne novice.) Naš rojak gospod profesor F. Vilhar v Zagrebu piše sedaj novo opero „Ivanjska kraljica", kateri je besedilo napisal pesnik Milivoj Podravski. — Slovensko gledališče v Ljubljani prične s predstavami dné 22. septembra. — V Leadvili (Severna Amerika) so slovenski naseljenci ustanovili »Slovenski Sokol*. Zbranih je v ujem nad 50 čvrstih mladeničev. — Meseca julija in avgusta je odpotovalo samo iz ljubljanskega kolodvora 165 oseb v Ameriko. — Na Dunaju bo začel izhajati „Bečki trgovinski glasnik" v češkem, ruskem in hrvatskem jeziku.
Križem sveta.
(Hrvatski katoliški shod) se je minuli teden vršil v Zagrebu zelo sijajno. Bil je jako dobro obiskan. Na hrvatskem katoliškem shodu so se storili za nàrod potrebni in koristni sklepi. Da bi Hrvati začeli tudi po teh sklepih delati! Posebno je zbrane navdušil škof Strossmayer, ki je vkljub svoji visoki starosti govoril z mladeniško navdušenostjo. Shoda se je udeležilo tudi precej Slovencev ter je v njihovem imenu govoril g. posl. P o v š e.
(Ubogi Slovaki.) Slovaški rodoljubi so sprejeli na kolodvoru v turčanskem Sv. Martinu urednika Pistorja, ko seje ta vrnil po prestani kazni osmih mesecev v rojstni dom. Vse je mažarsko sodišče obsodilo zaradi odobravanja kaznjivega dejanja. Obsojeni so se pritožili pri najvišjem ogrskem sodišču, toda isto je kazen še zvišalo, ter so obsojeni: odvetnik Dula (prej šest tednov) na šest mesecev, pesnik Svetozar Hurban (prej 14 dni) na pet mesecev, Blažej Bula, Pavel Modron in Andrej Ho-lašan (prej osem dni) na tri mesece. Ostalih 17 meščanov je dobilo po dva meseca. Ali je še kje dežela tolike krivice? In to se imenuje — kultura!
(Avstrijski socijaldemokrati) nemške narodnosti so zborovali minuli teden po svojih odposlancih. Židovsko vodstvo je moralo čuti marsikatero gorko. A Židje se izgovarjajo, da jim dajo na Dunaju preveč opraviti krščanski socijalisti. Tudi socijaldemokraške ženske se kažejo nezadovoljne, ker jih gospodje socialdemokrati premalo upoštevajo.
(Vojska v južni Afriki.) Angleški maršal Roberts je izdal oklic, vsled katerega se Transvai priklopi Angleški. Buri so izpustili 1800 angleških vjetnikov ter se umaknili proti Krokodilovim goram. Angleži so zgubili do 25. avgusta t. 1. 180/0 cele vojske. Kakor pove uradni izkaz, znaša cela angleška zguba 40.000 mož, med temi je 3.200 mrtvih. Izmed vjetih jih je dosedaj zopet izpuščenih 4300 mož, dočim držijo Buri še v jetništvu okoli 2000 mož. Zaradi ran ali pa bolezni morali so Angleži pustiti domov 27.000 svojih mož. Toliko zgubo že dolgo časa ni izkazala nobena vojna. Listi pišejo, da bode general Roberts odpoklican, in da na njegovo mesto stopi general Buller.
(Vojna na Kitajskem.) Ruska vlada je predlagala, da ostane v Pekingu najmanj 10.000 mož mednarodne armade, dokler ne zasede prestola v Kitaju tujcem prijazna vlada. Na cesarski palači v Pekingu je med drugimi zastavami bila dné 28. avgusta razobešena tudi avstrijska. Podkralj Li-Hung-čang obeta da postavi Kina vso carino pod evropsko kontrolo ter plača od dohodkov vojne stroške. Govori se, da so Kitajci pri Kwang-Cangu premagali mednarodne čete. Mednarodna vojska ima v pristanu Shanghaju 27 vojnih ladij s 7340
možmi in 302 topovoma. Samo Nemčija ima tri vojne ladije in 1041 mož.
Gospodarske stvari.
Ravnanje s sadnim moštom. Kedar si mošt iztisnil iz sadja, ravnaj z njim tako-le: 1. Natoči ga v prav snažen in zdrav sod, t. j. sod, ki ni ne cikast, ne plesniv in ne bumfast, ampak dobro izpran. Natoči ga do vehe in imej ga v prostoru, ki ima 15 do 18° C. topline. V tem sodu se sedaj vname prvo ali burno kipenje. 2. O pričetku burnega kipenja, ki traja, če je toplina primerna, do 14 dni, izmetava mošt pri vehi umazane pene in drugo nesnago iz sebe. Kar mošt izmeče, to pridno odstranjuj. Da mošt kolikor mogoče veliko izmeče iz sebe, dolivaj mu vedno toliko, da sod ostane skoraj polen. 3. Kedar mošt neha izmetavati, je to znamenje, da je burno kipenje ponehalo, in sedaj se prične drugo ali glavno kipenje. Sedaj po-krij veho, a ne zabij je, ker razvijajoča se ogljikova kislina lahko sod raznese. Veho najbolje za-preš s kipelno veho, katere pa naši gospodarji še nimajo. Kdor nima kipelne vehe, naj si naredi vrečico, napolnjeno s peskom, ter naj jo položi na veho. Iz tako zaprtega soda ogljikova kislina lahko odhaja, zrak pa ne more vanj. Glavno kipenje traja do pomladi. 4. Konec zime, t. j. predno nastopi gorko pomladansko vreme, pretoči mošt v drug, prazen sod, a glej da bode polu. Sedaj mošt še vedno kipi, toda prav počasi in tiho, in to tretje kipenje imenujemo zorenje vina. Ako hočeš sadjevec dolgo hraniti, glej, da bo sod vedno poln. Naši gospodarji pa prično precej sadjevec rabiti, zato ne morejo soda ohraniti polnega. Ako soda ne moreš ohraniti polnega, moraš vino žveplati, če hočeš da se ti ne scika. To žveplanje pa ni tisto, katero zvršujejo nekateri vinščaki in katerega se vinopivci po vsi pravici bojé. Konečno hočemo še odgovoriti na vprašanje: Zakaj postane sadni mošt moten in kako ga očistiti? Sadni mošt postane moten ali zato, ker ni mogel popolnoma dokipeti, ali pa, ker je bil prepozno pretočen (presnet) in se vsled tega ob toploti drožje dvigne ter povzroči novo kipenje. Ako si mošt že presnel prvič, pa je potem vsled drugega kipenja postal moten, čakaj, da pokipi, potem ga pa precej zopet pretoči. Moten mošt očistiš z žolico, t. j. z očiščenim klejem (limom), katerega sedaj lahko skoraj povsod dobiš. Pet do šest gramov žolice na hektoliter zadošča. Žolico dobro izperi, namakaj jo nekaj ur v kakem loncu, in sicer v moštu, potem jo pa pri ognju počasi popolnoma raztopi. Sblajeno kuhano žolico vlij v vino ter je dobro premešaj. Žolica se spoji z moštovo čreslovino, skrkne, usede se na dno in potegne za seboj tudi vso drugo nesnago iz vina. Dostikrat ti pa tako čiščenje neče pomagati, in sicer zato ne, ker vinu uedostaja čreslovine. V tem slučaju kupi v lekarni tanina in ga dodeni, predno čistiš, kake tri do štiri grame na hektoliter mošta. Ce se je očistil, pretoči ga čez osem do deset dnij. Da moreš presoditi, ali ti je treba tanina ali ne, poskusi najprvo očistiti steklenko mošta. Izkušnja ti potem pokaže, kaj bode treba narediti. Slišali smo naše gospodarje trditi, da ni dobro pretakati mošta, zlasti ne večkrat, ker itak nekaj močni sadjevec s tem preveč slabimo. To nikakor ni res. Pretočen mošt ali pa pretočeno vino precej res nima dobrega okusa, pijača je prazna in plehka, a to je le navidezno; čez kake tri ali štiri tedne, ko se vino zopet ustanovi, se mu ne povrne le prvotni okus, marveč postane mnogo boljše. Seveda sadjevca ne pretočimo tolikrat, kolikorkrat smemo pretočiti vino.	„Kmet.u
Tržne cene.
T Celovcu, dné 6. septembra 1900.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	A	v	A	v	
pšenica .	.	10	26	12	22	— konjev
rž . .	.	.	9	80	12	25	2 pitana vola
ječmen.	.	. oves .	.	.	8 4	48	10 5	60	43 vprežnih volov
turšica.	.	.	—	—	—	—	— juncev
pšeno . . .	16	40	20	50	74 krav
proso . . .	—	—	—	—	— telic
krompir .	. deteljno seme	1 12	80	3 15	24	— pitanih svinj
ajda.	.	—	—	—	—	— prašeč
Pitani voli so po — K io — K, vprežni voli po 250 K do 290 K, krave po 78 K do 250 K.
Sladko seno je meterski cent po 4 K 60 r do 5 X — v, kislo seno po 2 iT 80 o do 4 £" 40 o, slama po 3 A 20 o do 3 A 80 v.
Promet je bil slab. Sena in slame se je pripeljalo 221 vozov.
Pliberk, dné 3. septembra. Prignali so: 885 volov, 40 juncev, 260 krav, 20 telic, 3 teleta, 1600 ovc, 46 svinj. Cena pitanih volov 64 kron, vprežnih volov 52 do 58 kron meterski cent žive vage. Sejem je bil dobro obiskan. Promet je bil zelo dober. Kupčija je bila srednja. Kupci so bili iz Tirolskega, Češkega (Moravskega), Celovca in okolice.
Dražbe.
(Kratice: y1. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Št. Pavel. Dné 21. sept. ob 10. uri, Poševo posestvo Na gradu (Spod. Dravograd), vi. št. 20., d. ob. Na gradu. Cena 2612 kron, najnižja ponudba 874 kron.
Pliberk. Dné 25. sept. ob 10. uri, Luknarjeva kmetija, vi. št. 40., d. ob. Švab ek. Cena 3607 kron, najnižja ponudba 2462 kron.
Podklošter. Dné 27. sept. ob 1/211. uri, Mlinarjeva bajta v Rekarjevi vasi vi. št. 9, d. ob. Rekarjeva vas. Cena 1771 kron, najnižja ponudba 1181 kron.
Služba organista in mcžnarja
se takoj oddà v GutStaoju. — Več pové farno predstojništvo v Gutštanju na Koroškem.
Vzgope za deklice
(Internat)
ČC. šolskih sester v .Narodni šoli'
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim starišem.
V hiši je trirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dné 15. oktobra 1.1. Plačila 8 gld. mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
Jako dobra kmetija
z lepo hišo in gospodarskim poslopjem, kovačnico in mlinom, vse v dobrem stanu, je na prodaj. Obsega 62 oralov sveta, velik sadni vrt, vse obkroženo. Jako pripravna za večjo živinorejo, oddaljena samo 20 minut od železniške postaje in s/4 ure od večjega kopališča. Pri hiši je gostilna in prodajal-nica z mešanim blagom z dobrim prometom ; isto-tako je pri hiši manjša žgalnica in sušilnica za sadje. — Opisana kmetija se prodà radi družbin-skih razmer z jako ugodnimi pogoji takoj iz proste roke. — Naslov pové upravništvo „Mir“-a.
Podjetje brez konkurence išče zanesljivih

za prodajo novih, povsod porabljivih pridelkov. Visoka provizija, oziroma trdna plača zajamčena. Ponudbe sprejema J. Klimeš, Praga, št. 1134 — 11.
£ Tovarna za stolpne ure
)	1 Rib. Liebing-a
/	yfflrei	zapriseženega izvedenca in cenitelja c. k.
v	A/lT\ trgovinskega sodišča na Dunaju in c. k.
r -t J	mestnega del. okrajnega sodišča Dunaj,
/ s	XIIL okra;i’
^ 1 i-wg	Dunaj, XIII. IO.
f ° uRo	Speisingerstrasse 66,
J *1 irnrS izdeluje izključno le stolpne ure za 1 cerkve, mestne hiše, gradove, vojašnice, šole, tovarne itd. po najnovejši, najboljši sestavi in trdni izpeljavi, kakor vsaktere poprave stolpnih ur. — ^Cerkvam in občinam dovoljujem tudi plačevati v obrokih.
Izjava!
Jaz Tomaž Schnabl, p. d. Stoc, v Dra-žičah s tem izjavljam, da ne morem trditi, da je bil g. Filip Millonig p. d. Vigele v Dražičali radi poneverjenja uradnih spisov odstavljen kot občinski predstojnik; dalje izjavljam, da, če sem kedaj v razburjenosti morda storil tak ali enak izrek, ga kot ne-osnovanega preklicujem in g. Milloniga v tej zadevi prosim odpuščenja.
Podkloštrom, dné 20. avg. 1900.
Tomaž Schnabl l. r.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravi bobovi kavi, to je cikorija ali:
HBP** Dobiva se povsod!
Glavna zaloga pri trgovcu: Iv. Jebačinu v Ljubljani.

1
I
Za |>ov;i!>o sacija. Za pridelovanj© vina.
za sadni mošt za grozdno vino
^ s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja „Herkules“. Jamčimo za naj-
V vr? £ I /v nrTvi rkrrvi siai /1 OA /vil cct/vilr/w trvči/v Ir o Ir /v v«	■ ira zvil /1	li ai v alr o 1 « v r» o 1«
Stiskalnice
višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah.
\ Sadni in grozdni mlini. Stroji za obiranje sadja.
| Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje. Stiskal-p nlce In mlini za pridelovanje sadnih sokov. Sušilnice za sadje in ze-
If, lenjad, lupilce in rezalnice, najnovejše samodejne patent-brizgalnice za grozdje ^ in rastline „Sypllonia“, izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v naj
I ............................................
novejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi
PH. MAYFARTH & Comp.
c. kr. izključlj. privilegirana
tovarna poljedelskih, strojev, livarna in plavž na par.
Dunaj, n/l Taborstrasse št. 71.
Obdarovani z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Obširni ceniki in mnoga prisnalna pisma se delijo zastonj. — Zastopniki in preknpci strojev se iščejo.

vi
(akaj so še ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava bavina pijača?
Zato, ker še vsi ne vedó, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata Z preljubljenem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, kateri okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusm barvo in odstrani znane zdravju škodljiva lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-čujoča pijača priporočena.
Po zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli od-prta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa W varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Terielič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.