\ s j i ( Stečti o n (9v (9 let(9 i h sprememb na podlagi in-venture in finančne uskladitve. A. Kaj smo dolžni storiti? L Imenovati inventurne ko-m|sije za Cent. DS. 2. Izdelati načrt priprav za Popis. 3- Izdelati rokovnik za de-linventurrtih komiisij. Kaj vse popisujemo: 1- Osnovna sredstva. 2. Sredstva skupne po-,rošnje, zgradbe, stanovanja. 3. Drobni inventar, embala-20 in avtomobilske gume. Terjatve in obveznosti. 5- Surovine in material. . 3. Polproizvode, gotove proizvode in nedokončano pro-'zvodnjo. 7- Blagajno in vrednostne Papirje. 8 Trgovsko blago. pri popisu moramo paziti, Pa dejansko popišemo vse, Kar zasledimo na popisnih pestih, ter nato usklajujemo. Kajti rezultat popisa so elaborati, ki se dajejo organom Opravljanja (DS) v razpravo lri odločanje. pri določanju vrednosti za-'°9 moramo izredno paziti na določbe zakona o ugotavlja-bju celotnega dohodka v OZD .,tJr. I. SFRJ, 60/75) v točki 5 ln 5-2 kjer se zahteva, da se Vrednost blaga, ki se nahaja v skladiščih več kot eno le-to. zmanjša za vrednost po Naslednji lestvici: 1. Za 5%. če so zaloge starejše od 1. leta. 2. Za 25 %, če so zaloge starejše od 2. let. 3. Za 50 %, če so zaloge starejše od 3. let. 4- Za 50 % za razne rezervne dele, če je stroj izven Pporabe prvo leto! 5. Za 90%, ako je blago Vrnj©no iz maloprodaje v skladišče! 6. Za 90 % za rezervne de-'e. če so v skladišču več kot ©no leto glede na tč. 5! Tako zakon o določanju na letno vrednosti zalog obvezuje OZD, da zaloge razvrednotijo, ako ni prodaja izvršena v smislu zgoraj navedenih določb. Tu moram opozoriti direktorje TOZD, da kritično ocenijo elaborate popisa ter se drže določb zakona, da ne bi prišlo do kazenskih sankcij, kajti posebno skrb morajo posvetiti tako imenovani zalogi, ki nastaja z oznako »V.O.« (vrnjeno — obračunano). Ta zaloga je praktično za odpis pod tč. 4 ter se šele nato preda v notranjo trgovino na realizacijo. 2e'iim opozoriti tudi na problem naših konsignaoij in njihovih popisov. Dosedanjega načina ne bo več, kajti za vsako nespoštovanje dogovorov, ugotovljenih s strani GRS, se bo po predpisanem postopku zahtevala odprava, ali pa se bo v zaščito OZD in odgovornih oseb OZD poklicalo na pomoč službo družbenega knjigovodstva. Odstopanja v konsignacijah je potrebno usklajevati s principalom, kajti blago je njegova last in njegovo dolžnost je tudi, da usklajuje inventure z našimi popisi. Po usklajevanju pa bomo ravna- inventuro li v smislu carinskih predpisov glede konsignacij in vodenja viškov ali manjkov. Vemo, da so razlike odvisne od velikosti prometa ali splošne organiziranosti glede na posamezne vrste materialov in možnosti poškodb. Samo v našem podjetju je točnost odvisna predvsem od točnosti predlagateljev računov, zato bomo tudi od njih zahtevali opravičila, organi upravljanja pa bodo odločali o opravičilih ali pa zahtevali celo uvedbe disciplinskih postopkov. Zapomnimo si, da je dobra Sn pravilna inventura tudi pogoj za realni zaključni račun in baza izračunov mase za osebne dohodke. Tako je od vsakega od nas odvisno, da bo 'inventura res opravljena kot se zahteva, kajti realnost ima vpliv na dohodek TOZD; kaj to pomeni, pa smo obdelali pri obravnavi problematike izračuna mase za osebne dohodke. Ker bo nosila največje breme popisov naša kontinuirana 'inventura, ji moramo omogočiti najugodnejše pogoje in vso pomoč. V. d. direktorja GRS: ANTON PLEVCAK, dipl. ing. Morda vas zanima? Veliko je bilo že govora o zastaranju, na katerega naletimo tudi v naši vsakdanji praksi in v privatnem življenju. V več nadaljevanjih bi obdelali posamezne zastaralne roke. To je bolj pravno področje, toda v naši poslovni praksi srečujemo zastaranje vsak dan. Osnova za nastanek instituta zastaranja je obstoječa obveznost, le-ta pa nastane na podlagi pogodbe ali odškodninske odgovornosti: — pravice nastajajo; — pravice se morajo uveljavljati; — po preteku določenega časa pravice tudi zastarajo. Zastaranje se upošteva z ugovorom dolžnika, čas zastaranja pa je določen z zakonom v obliki zastaralnega roka. Posebnost teh rokov je, da se ne dajo podaljšati niti s sporazumi. Pri poslih blagovnega prometa moramo računati na blagovne uzanse in njihove določbe (člen 86), ki bodo v našem primeru tudi vodilo. Prekinitev rokov je možna v posebnih okoliščinah: — z zastavo alli kakšnim drugim zavarovanjem; — s priznanjem; — z 'izpolnitvijo; — s tožbo. Veliko napak se naredi zaradi nepoznavanja rokov zapadlosti. Zato nam sodišča ne morejo pomagati glede na zamujene roke. Stranke same pa nosijo stroške in posledice. Ce ni določen posebni zastaralni rok, se upošteva splošni, ki znaša 10 let. Roki so različni od dveh, treh dni tja do 10 let oz. do 25 let v primerih, ko je škoda storjena s kaznivim dejanjem. A. Rok dva dni se mora upoštevati pri dvigu protesta menlice (po zakonu o menici). B. Rok tri dni se uveljavlja pri meničnem poslovanju za ugovore na menično tožbo glede na njeno pravnomočnost. (Se nadaljuje) Dir. GRS A. PLEVČAK Najzanimivejša demonstracija na razstavi: gume CEAT-Veltro Vozila GM-Opel so požela veliko zanimanje pri obiskovalcih NEKAJ VPRAŠANJ O PROPAGANDI IN AVTOTEHNI Konec meseca novembra, prav tako za praznike ob Dnevu republike, je bila Ljubljana središče avtomobilske prireditve. Na veliki avtomobilski prireditvi je sodelovalo prav vse, kar se kakorkoli ukvarja z avtomobilizmom. Navzven skoraj ponesrečena prireditev pa je imela pri obiskovalcih velik odziv, saj je bil potolčen letošnji rekord prodanih kart na kateremkoli sejmu na Gospodarskem razstavišču. Zdelo se je kot basen s poučnim koncem. Ta konec je, da so take prireditve v Ljubljani potreba in želja nas vseh, le morda z drugačnim, bolj profesionalnim in manj mešetar-skim pristopom. Ljubljana in Slovenci nasploh si želimo biti seznanjeni z dosežki v avtomobilski in spremljajoči industriji in zato si želimo biti tudi gostitelji malega slovenskega salona. Avtotehna kot tipično avtomobilsko podjetje, ki zastopa ene največjih in najmočnejših svetovnih koncernov kot so Fiat -OM, General Motors, BOSCH in Valvoline ter proizvajalca pnevmatik C E AT, ima prav v predstavitvi izdelkov teh tujih podjetij v Jugoslaviji pomembno vlogo in to od nje pričakuje, ne samo tuje podjetje in jugoslovanski potrošnik, temveč tudi mi, njeni uslužbenci. Prav v času, ko si propaganda utira svojo pot v naši samoupravni družbi in ko skuša kot eden glavnih elementov sodobnega marketinga pomagati pri učinkovi-vitejši in boljši prodaji, pa v našem podjetju ta dejavnost nazaduje. Kdo je krivec? VARČEVANJE prav gotovo ne, saj je propaganda sredstvo, ki naj investiran denar vrača z velikimi obrestmi. Učinkovitost propagande je težko meriti, ker se rezultati kažejo lahko že danes ali jutri ali pa šele čez dve leti. Dejstvo je, da nihče ne prizna rad vpliva propagandnih sredstev, saj so ta podzavestno delovala nanj in se jih direktno niti ne zaveda. Ni namen propagande, človeka v nekaj s preslepitvijo ali silo prisiliti, njen namen je potrošniku nuditi informacijo in širši izbor ter končno tudi solidno postrežbo in ponudbo. Propaganda prav tako ni nabiranje daril, koledarjev in značk ter ponekod celo vžigalnikov, ur ali še kaj vrednejšega. V mišljenju nekaterih naših kolegov pa je kar celota. Velika sredstva za propagando pri našem podjetju gredo prav za to. In ko bi mi kot celota kaj potrebovali — primer sejmi, demonstracije in sedaj nova trgovina — ni na razpolago prav ničesar. Niti dekagrama materiala, niti daril niti denarja. VPRAŠANJE se glasi: kje in kdo ima vse to??!! V propagandi ni ničesar, saj je TOZD naročnik in plačnik, ter zato naročeno in plačano želi prejeti v celoti. Obstajajo pa tudi črne ovce, ki naročajo mimo za to sistemiziranih služb in je tako evidenca nad nabavljenim in porabljenim še težja, če ne nemogoča. TOZD komercialna vozila je skupaj s propagandno službo organiziral prav v teh dnevih velike avtomobilske prireditve, demonstracijo pnevmatik CEAT. Izkazalo se je, da je demonstracija pritegnila izredno število gledalcev ter interesentov. Prav tako se je izkazalo, da marsikdo te pnevmatike ni poznal. KDO JE KRIV —- pomanjkljiva informacija potrošnikov? Ceat Veltro je prav gotovo pnevmatika, ki lahko konkurira z najbolj znanimi kot so Miichelin, Pi-relli, Kleber in druge. Izkazalo se je tudi, da se tekmovalci v rally tekmovanjih in predvsem vrhunsko uvrščeni tekmovalci, saj je kar šest od njih državnih prvakov, zanimajo ali vozijo s pnevmatiko Ceat ter oljem RACING VALVOLINE (naj tu ne omenim avtoelektrike BOSCH, ki se nahaja v 80 odstotkih tekmovalnih vozil). Marsikatero podjetje bi iz tega naredilo veliko propagandno akcijo, mi pa niti ne skušamo z drobnimi stroški za propagando in informacijami tega povedati širokemu krogu potrošnikov. Kot avtomobilsko podjetje v športni propagandi sploh ne sodelujemo. Od nas vseh je odvisno, kje in kako se bo pojavljalo ime našega podjetja in principala, ki ga zastopamo, ter kakšna bo prodaja in povpraševanje. Propaganda ni le sredstvo direktorjev in vodij oddelkov, kako obdariti neko poslovno stranko ali koga bližnjih. Propagando moramo voditi vsi, izvaja pa naj jo zato usposobljena in strokovna služba. LEON JEHOVEC Razmišljanja o avtomobilu Dohodek Jugoslovan Zah. Nemec Mesečni 9.065,00 din Od tega stroški za avto 2.800,00 din (30%) Stanovanje (el. voda itd.) 799,11 din (8,81 %) 9.399.00 din 1.120,65 din (12%) 2.169.00 din (23%) Voziilo Cena DM Cena DM v ZRN v SFRJ DINARJI Skupaj 4 + 5 + 6 carina zv. davek rep. davek din DM 8 AUDI) 50 SL 9.945,00 7.396,00 26.305,00 28.827,00 8.548,00 63.680,00 8.807,81 SKUPAJ DM 9 __ 16.203,80 Ne glede na to, da je od Zagrebškega velesejma 1976 minilo že nekaj časa, ni nikoli prepozno objaviti vtise, ki jih človek dobi ob obisku takega velesejma. Vprašanje je samo, kakšen je ta obiskovalec? Vzemimo za primer, da sta na sejmu bili dve vrsti obiskovalcev. Prvi tisti, ki se je po sejmu samo sprehodil in odšel domov pod vtisom: traktorji, dvigala, kamioni itd., drugi tisti, ki je na sejem prišel pogledat osebno vozilo. Proti prvemu je ta drugi obiskovalec ostal prikrajšan, ker je bilo osebnih vozil na sejmu zelo malo. Kljub temu je ta drugi obiskovalec dobil več podatkov kot prejšnja leta. Na primer cenike so imeli vsi raz-stavljaici. Vendar so bili ceniki, ki jih je obiskovalec dobil za »dinarske« avtomobile, bolj fiksni od »uvoženih«, pri katerih v glavnem velja: »cena velja na dan dobave«. Za to dinarskih dajatev ni moč takoj izračunati. Ob takem razmišljanju pa ni odveč, če obrnemo našo pozornost še na nekaj zanimivosti. Prvič — Ali si Jugoslovani izračunavamo, koliko nas stane 1 km vožnje? Najbrž so ti zelo redki, ker je to pri nas zelo težko. Vzemimo v obzir samo eno dejstvo. Servisne delavnice v Jugoslaviji ne samo da se ne držijo tovarniških norm za poedrna popravila, temveč bolj barantajo z delovnimi urami kakor jim gre v račun. V ZRN na primer v servisih visijo tabele, ki kažejo, koliko časa je potrebno za kakšno popravilo (norma). Stranka nato samo vpraša, koliko je cena ene delovne ure, pa si takoj lahko izračuna stroške, čeprav dobi te podatke takoj tudi pismeno. Zanimiv je pregled, koliko stane zahodnega Nemca 1 km vožnje (1 DM=7,23 dinarjev). Jugoslovana (pozor, vzemimo moža in ženo, oba zaposlena — skupaj 9.065,00 din. Ta jugoslovanska družina ima vozilo tiste kategorije, ki ustreza mesečnim dohodkom Nemca 2.000 DM. Nemec si torej z mesečnim dohodkom 9.399,00 dinarjev (1300 DM) lahko privošči avtomobil kategorije 126 P ali pa Dyano. Nasprotno pa si naš državljan lahko omisli vozilo kategorije 1.750 ccm. Skrivnost leži v cenejši prehrani pa tudi v tem, ko pravimo »ko je ples, naj bo ples«. Drugič je zanimivo tudi to: v naših dnevnih časopisih smo lahko večkrat prebrali, da veliko število naših predstavnikov raje kupuje v inozemstvu in uvaža v Jugoslavijo kakor pa, da se muči s prodajo naših proizvodov na zunanjih tržiščih. Ali je z osebnimi avtomobili .isto? Ali in v kakšni meri ri uvoženi osebni avtomobil obremenjuje že tako pasivno plačilno bilanco naše države? Za ta odgovor se poslu-žimo primera uvoza enega samega voza (Audi 50 LS) in skušajmo pokazati, kaj naša »skupna blagajna« plača, da posameznik pride do uvoženega avtomobila. Devizna cena Audi 50 LS znese 7.396 DM. Za nepoučenega predstavlja ta znesek »odliv« iz naših deviznih fondov. Toda: — te devize mora plačati kupec sam; mednarodnim standardom? Verjetno je odgovor nam vsem znan. Preden zaključimo, poglejmo še en pregled. In zaključek: — iz skupne devizne blagajne ni izplačan niti en dinar. Izvoženo pa je proizvodov za 32.084,00 dinarjev (4.437 DM); — na račun carine in davka je vplačan znesek 63.680 dinarjev (8.807,81 DM); — ali drugače 95.763 din zaslužka na 7.396 DM, oziroma 53.470,08 deviznih dinarjev, ki jih je vplačal srečni lastnik tega avtomobila. Tretjič — ali je avtomobil (osebni) gospodarski faktor? Pri odgovoru se poslužimo najcenejšega in banalnega primera: — enkrat letno redni servisni pregled: — enkrat letno zamenjava filtra za olje. Redni servisni pregled: za redni servisni pregled, ki ga vsaka tovarna predpiše, je predvidena norma od 4 do 5 delovnih ur. V Sloveniji je bilo konec leta 1975 271.000 osebnih vozil. Če vzamemo, da so bile za servisni pregled porabljene 4 delovne ure, dobimo torej 1,084.000 delovnih ur. Ena delovna ura pa stane v poprečju 60 din. Iz tega sledi, da so servisne delavnice v Sloveniji za redne servisne preglede pobrale 65,040.000,00 din. Ker kot dobri državljani vemo, kakšen je prometni davek, vemo tudi, koliko dobi naša skupnost. Zamenjava filtra za olje: cena filtra za olje je različna odvisno od proizvajalca in za katero vozilo ga potrebujemo. Za naš banalen primer recimo en filter 50 din. Če usluga zamenjave filtra (v poprečju) stane 25 din, plača stranka torej 75 din (brez olja). Serviserji v tem primeru poberejo 20,325.000 dinarjev. Za skupnost pa vemo — davek na usluge, davek na filter itd. Sumirajmo ta dva primera. Videli bomo, da so lastniki osebnih vozil aktivirali 85 mi- lijonov 365.000 din (brez davkov). Torej lahko brez straha trdimo, da je avtomobil »9°j spodarskl faktor«. Vsak naj si dodatno sam izračuna, k0' liko porabi bencina na le10’ in naj to pomnoži z 271.000 (vozila v Sloveniji) in bo dobil lep pokazatelj, ki še bolj potrjuje, kaj je danes avtomobil. Pa še tole: v industrijsko razvitih deželah služi na račun avtomobila kruh vsak šesti zaposleni. Na koncu mogoče samo še ena misel. Ali nismo danes (seveda upoštevajoč še ves tovorni in avtobusni promet) tako daleč, da motorizacija financira vse svoje potrebe-Konkretno: ceste, razširjanj® servisne mreže, vzdrževanj® prometne regulative in š® kaj. Dotok finančnih sredstev je velik (davek na dohodek, davek na promet goriv, r®' zervnih delov, mandatne kazni, cestne takse itd.). Tak® verjetno krijemo vse potrebe-»vozač« Novo izvoljenim na pot Vozilo Mesečni stroški din Cena 1 km vožnje din Cena 1 km brez stalnih stroškov 1 2 3 4 Fiat 126 P 1.547 1,23 0,93 Citroen Dyane 6 1.720 1,37 1,00 Opel Kadett 1,1 1.858 1,52 1,05 Audi 50 LS 1.952 1,59 1,04 Ford Escort 1,1 2.183 1,73 1,28 Zastava 101 2.241 1.81 1,29 V koloni 2 so vračunani ta- — podjetje, ki uvozi (pro- ko imenovani stalni stroški (davek, zavarovanje, amortizacija). V koloni 4 pa je izračunana cena 1 km vožnje brez stalnih stroškov, vendar še vedno s stroški za gorivo, ofje, gume. Celotni pregled temelji na primeru 15.000 letno prevoženih kilometrov. Objavljen je bil v časopisu »Auto Zeitung«. Tako lahko vidimo, kateri avto si zahodni Nemec lahko privošči z ozirom na njegove mesečne dohodke. Pa poglejmo. Najprej vzemimo neto mesečne dohodke Nemca (po odbitku vseh dajatev). Primerjajmo njegov dohodek z dohodkom daja, zastopa) mora izvoziti proizvode naše industrije v vrednosti 60% (od 7.396 D M) ali 4.437,60 DM (32.084 din). Pri vsem tem se samo po sebi poraja eno ali več vprašanj. Prvič, ali bi tuji proizvajalec avtomobilov kupil pri nas materiala za 4.437 DM, če ne bi bil zainteresiran prodati svojega avtomobila tudi pri nas? Drugič. Ali bi se naša strojna in spremljajoča industrija v svoji ustrezni proizvodnji tako razvila? Tretjič, ali bi domača industrija motornih vozil imela na razpolago sestavne dele v taki kvaliteti, ki ustreza Prejšnji mesec smo v našem podjetju po TOZD »n v DSSS volili nove samoupravne organe. Prav bi bilo, če bi kdorkoli naše Glasilo izkoristil za to, da bi v poljubni besedi novim članom teh organov dal napotke za boljše in pravilno delo. Ne gre za to, da bi komurkoli solili pamet, temveč med drugim tudi zaradi dejstva, da že mesec dni velja zakon o združenem delu. Ker ta zakon prinaša veliko novega v naš samoupravni sistem, bomo tudi mi verjetno morali popraviti, dopolniti in prilagoditi našo interno zakonodajo. Pa ne samo to. Mirno lahko Volitve v DSSS rečemo, da novi zakon zaht®' va od nas, da se spremenimo, da postanemo bolj dosledni in zainteresirani v svojem delu, do svojih dolžnosti-Kar pa se tiče pravice, Ps moramo vedeti, da vsebuj® tudi odgovornost, kajti del®' vec ne deluje kot nemočn® izolirana enota, marveč ko' združeni delavec z vzajemnimi obveznostmi in odgovornostmi do drugih del'avc®v in do vse družbene skupno; sti. S tem zakonom je na® delavski razred v vsej zgo; dovini svojega boja za obstoj in uresničitev svobodne družbe proizvajalcev dosegel naj; več. Smo družba, v kateh ljudje ne bodo vladali nad ljudmi, temveč bodo upravljali v pogojih popolne enakopravnosti. Zakon točno določa nove dohodkovne odnose In uporabo socialističnega načela »vsakemu po delu. od vsakega po sposobnostih«. Razčiščeni so mehanizmi samoupravljanja vključ; no z delavsko kontrolo. Pr' tem pa ni pustiti vnemar bogatih izkušenj samoupravljanja do sedaj. Pred nami ie obdobje odločilnih in doslednih akcij za uresničitev zako- Avtotehna na svetovni konferenci firme Valvoline Pred kratkim se je predstavnik Avtotehne udeležil svetovne marketing konference firme Valvoline, ki je bila za leto 1976 v Atenah. Te konference, ki je bila eo vseh dosedaj najkvalitetnejša, so se udeležili direk-QrJi Valvoline organizacije iz sega sveta, od Avstralije, Nove Zelandije, Afrike, evropskih diržav ter ne nazadnje Amerike, saj je tam, v orzavi Kentucky, sedež te najstarejše rafinerije v svetu. Rafinerija Ashalad Oil proizvaja 0|ja od |eta -|ggg jn je vah/oUne prva zaščitena Znamka olja na svetu. Ko je Edvvard Haynes leta 1893 iznašel prvo motorno vozilo, je bilo seveda olje Valvoline prvo motorno olje, ki so ga uporabili za mazanje tega vozila in vseh ostalih, ki so mu sledila. Valvoline olje je bilo v kvaliteti vseskozi vodilno olje in so ga zato imenovali »kraljico olj«. Tako je tudi že od vsega začetka dirkalne dejavnosti Valvoline olje, ki ga uporabljajo tekmovalci in zmagovalci na dirkah For- mule I (Jarier, Priče, Amon, Andretti, Neilsson). Zelo skrbno pripravljena letna konferenca Valvoline v Atenah je potekala pod motom »Valvoline osvaja za vas svet od 1.1866«! V referatih spremljanih z diapozitivi in filmi, so udeleženci prikazali svojo komercialno dejavnost, raziskavo tržišča na lastnem teritoriju. Delegati so se enoglasno odločiti, da bodo skupno podprli propagandni program in tako še bolj razširili znamko Valvoline. Čeprav je bil omenjeni novi propagandni program med najpomembnejšimi točkami letne konference, so delegati bistveno napredovali pri pla- niranju prodaje in pri marketing strategiji na različnih tržiščih za naslednje leto. Konferenca, ki je potekala več dni od jutra do večera, le s krajšim opoldanskim odmorom, je bila res odlično organizirana. Posebne vrednosti so bili razgovori za okroglo mizo, kjer je v skupinah štirih ali petih udeležencev vsak delegat razpravljal o svojem stališču do načinov za pospeševanje prodaje novih proizvodov, najprimernejši embalaži za olja in tectyle in o drugih temah, vse glede na izkušnje s teritorija, na katerem plasira Valvoline proizvode. Pogovorni jezik je bil angleški. VALVOLINE — Managerji iz vsega sveta — med njimi J. Dolenc (Avtotehna) — peta z leve za boljše samoupravlja-in ne nazadnje za bolj JRUrhano reševanje proble-za likvidacijo neznanja / ki se postavljajo pred nas in pred naše nove samoupravne organe, dosegli, J® Potreben načrt dela rn Ustrezna organizacija. , pa povejmo danes nekaj esed novim članom samoupravne delavske kontrole. j®kaj? Med drugim tudi za °' ker smo o tem že pisali ^ našem glasilu, ker smo Pozvali vse samoupravne de-avske kontrole (prejšnjega Ktica), da v naš časopis po-Ofcajo o svojem delu. — Pa 1 bilo uspeha. Človek po-PPsli, da morda zaradi »stra-morda zaradi zaprtosti j*1' morda zaradi »tajnosti« Podatkov itd. Kakor koli že, °vi člani morajo vedeti, da 6 postavljeno načelo: »da l^iajo delavci v OZD, TOZD J® DSSS pravico in dolžnost '■Rajati samoupravno delavsko kontrolo neposredno, Pjeko organov samoupravljala in preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole. Naloge pa so pred-Sem: uresničevanje samo-“Pravnih pravic, razpolaga-Ple s sredstvi v družbeni lastnini, ukrepanje v primeru, če kdo krši samoupravne pravice, če kdo zlorablja družbena sredstva, in še in še. Vedeti moramo, da samoupravna del. kontrola ne prevzema funkcije delavskega sveta, niti ni delavski svet oproščen odgovornosti za kontrolo. Tudi sam neposredno nadzira dogajanja v podjetju. Vendar pa samoupravna delavska kontrola ne sme biti pod varuštvom nikogar. Člani morajo odgovarjati samo delavcem, ki so jih izvolili. Pri vsem tem, ko vemo, da ima vsak delavec pravico vedeti vse o svojem delu, o delu svoje TOZD in OZD (po vseh vprašanjih od financ do poslovanja itd.), pa si moramo biti na jasnem, da nimamo pravice nagajati, se obnašati indolentno, biti oportunist, zato, ker nekdo drug več zna od nas itd. Komisije torej imamo in imamo samoupravne akte. Potrebno je samo predati posle, se poglobiti v vsebino dela, iskati pomoč pri delu (tudi preko Glasila), biti aktiven, skratka biti pravi član kolektiva. žs Naša Julija Dolenc poroča Na konferenci v Atenah je tov. Julija Dolenc, vodja oddelka maziv TOZD IV, zastopala Jugoslavijo. V 15-minut-nem orisu obdelave jugoslovanskega tržišča je prikazala pričakovane rezultate v letu 1976. Od dovoljenega kontingenta uvoza motornih olj v Jugoslavijo bo Avtotehna letos prodala 30 %. Če bi tudi dosedaj najmočnejša stranka, INA Zagreb, v 1.1976 vzela več Valvoline olja, bi bil ta odstotek še višji. Z letošnjo prodajo Valvoline olja dosežemo 2 % udeležbo na celokupnem jugoslovanskem tržišču. Tako imamo ob uvoznih restrikcijah, zaradi močnih domačih rafinerij, lahko bi rekli, normalno udeležbo Valvoline olj na jugoslovanskem tržišču, ali točneje rečeno, procentualno celo boljše zastopan Valvoline, kot npr. v Veliki Britaniji in drugih tržiščih, kjer je močna konkurenca znamk olj. Seveda pa letos te prodaje Valvolina ne moremo niti ne smemo primerjati z leti 1972 in 1973, ko ni bilo nobenih uvoznih omejitev. Naš bodoči trend poslovanja mora biti prodaja industrijskih olj Val-volime, ki zanje ni najrigo-roznejših omejitev uvoza. Ta olja pa je Avtotehna v vseh preteklih letih zanemarjala. V svojem referatu, ki ga je tov. Dolenčeva popestrila z barvnimi diapozitivi, je poudarila, da Avtotehna tudi na področju prodaje tectylov v preteklem obdobju ni naredila dovolj. Zaradi zmanjšanja prodaje olj je zlasti v zvezi s tectyli sedaj potrebna rigorozna in sistematska obdelava tržišča. Na tem področju imamo trenutno še mnogo nerešenih problemov, res pa je, da se naše tržišče šele sedaj osvešča. Potrebe po antikorozijskih sredstvih in za njihovo aplikacijo, so dane neizčrpne možnosti. Kljub nerešenim problemom bomo v letu 1976 precej povečali prodajo tectyla. Tov. Dolenčeva je prisotne seznanila, kje vse uvajamo uporabo tecty!a v Jugoslaviji: v proizvodnji vozil Citroen, Renault, Zastava, v železarne, kovinsko predelovalno industrijo, gradbeništvo in drugam. Ne nazadnje uvajamo barvne tectyle v industrijo kontejnerjev, ker tako pocenimo proizvodnjo in vzdrževanje, če uporabljamo tectyle namesto konvencionalnih barv in lakov. Seveda pri uvajanju novih materialov, tectylov, ne moremo brez posredovanja izkušenj v podobnih primerih iz drugih držav. Potrebna je nujna izmenjava dragih in včasih dolgotrajnih testiranj kakor tudi referenčnih list, kjer seveda za te proizvode že obstajajo. Izvajanje tov. Dolenčeve so predstavniki Valvoline organizacije z vsega sveta spremljali z velikim zanimanjem, saj se je tokrat Jugoslavija prvič predstavila; gre v korak z ostalim svetom, ima iste razvojne poti, iste probleme pri uvajanju novih materialov in je pobudnik za najtesnejše mednarodno sodelovanje. -D- Prerez poprečnega občana (brez noža!) Dandanašnje zagate tarejo vsakogar po svoje. Ker vemo, da je statistika točno zbiranje netočnih podatkov, poglejmo tokrat objektivno in subjektivno v oči našemu občanu MESOJEDEC Akviniju. K njemu smo poslali našega prekaljenega novinarja Pavla Zlobca, da mu pretipa obisti. Objavljamo neokrnjen in odkrit pomenek med našima dvema junakoma. Tekst v oklepajih pa ponazarja, kaj si je mislil kdo sam pri sebi. P. Z. (Pavel Zlobec: Tovariš Mesojedec, kako ste prišli do tako zvenečega priimka? M. A. (Mesojedec Akvinij); Hm, ja, (teslo novinarsko, vsaka žena in gospodinja si želi za moža vegetarijanca!) veste, moj oče je bil dedec in pol, lovec in tričetrt, kot mož pa pol hudiča ni bil vreden (tako kot vsi). Tako sem se rodil kot polbrat čredi njegovih otrok. Obdržal sem pošteno ime svoje matere, ampak pustimo to, važno je zdravjeI P. Z.: Kako ste preživeli otroštvo? (Pankrt torej!) M. A.: Bila je vojna, previ-hrali smo jo pač, in sreča, da nisem imel trakulje, pa vi? P. Z.: Res sreča, kako pa kaj ZDAJ vaše zdravje, ali se vam splača usekati bolniško? (Le kdo mu pomaga preriti vso to zemljo, sam gotovo koplje za nafto?) M. A.: Eh, eh, mislite na teh nekaj gredic, ki kvarijo okolico hiše? (spet eden, ki bi rad zastonj solato!) Veste kaj, žena je doma in otroci, to je NJEN hobby. P. Z.: Ni kaj. Saj ne boste zamerili, koliko pa zaslužite pri vašem podjetju? M. A.: Ne boste verjeli, niti slovenskega poprečja ne prinesem domov, Zlata, prinesi no wodko in tonic za tovariša od časopisa! P. Z.: Wodko, vvodko, hja, po njej človek vsaj ne smrdi. Poslušajte, tovariš Mesojedec, preklemansko, lepo imate urejeno, pa dva avtomobila imate, kako zvozljate prvega s prvim? (Stari krade, ali pa bo rekel, da ima strica v Južnoafriški Uniji.) M. A.: (Kako ga žre, pero-prask, pa še vozi!) Lejte, sem vedel, da boste to vprašali. Lahko vam intelektualcem, vse za gotove pare, mi se moramo pa sami znajti. V službi, poslušajte tovariš novinar, in ne buljite v hčerko, v službi nimam možnosti napredovanja in povišic, alo-ra mi popoldne ostanejo le še lastne roke, da kaj ustvarim in postorim, ka-lil? P. Z.: Seveda, seveda! In kaj vas tako neusmiljeno žene k popoldanskemu ustvarjanju? (aha, zdaj bom odkril njegovo čarobno formulo.) M. A.: Zlata, daj še wodke, in utišaj ta šmentani stereo, dokler ne pošljejo guadro! Popoldansko ustvarjanje vas torej zanima. Veste, nemirno kri imam, moram nekaj početi, sem pač Slovenec. Da lahko zmorem prispevati na vse konce in kraje. Sicer bi me pokopalo. In če si ne bi sam ustvaril tistega kar imam in kar ni obdavčeno, (hudič sakramenski) bi lahko čakal križem rok, da bi me vrag pocitral. Bi raje gledali televizijo, tovariš novinar? P. Z.: Ne, ne, nikakor, kar nadaljujte! M. A.: Se strinjam, saj jo tudi ne morete, ker je crknila katodna cev. Dokler sin ne pripelje novega aparata iz Italije, smo rešeni vsega zlega. Sosedje hodijo k okulistu zaradi spremljanja programa. P. Z.: Saj res, kako pa kaj sosedje gledajo na vas, z ozirom na to, da bolje vozite od njih? (Heh, potem bom vprašal še sosede same.) M. A.: (Ta pravo vprašanje, gnide preklete, nevoščljivi so ti nove podkvice na čevlju). Vidite, tovariš novinar, sosedske odnose imamo urejene. Loči nas betonska ograja, voščimo si novo leto, rolete imamo, brigamo se zase, ker imamo dovolj dela, ah, ni lepšega, če imaš lastno hišo in rjoveš v njej po mili volji, red mora biti, a ne. P. Z.: Tovariš Mesojedec, kako kaj živite kot osnovna celica družbe? M. A.: Če mislite na podražitev olja, soli, bencina, itd., itd., itd., ste se nasmolili, tovariš novinar. Mi te cene kompenziramo na trgu, kjer žena prodaja zelje, korenje, peteršilj, črno redkev in žajbelj s poletnega dopusta. Zakaj pa mislite, da družina Mesojedec stoji tako trdno na svojih nogah. Saj res, tovariš novinar, danes boste ostali pri nas na večerji, Meeeeeeeri, spodi tega garjavega psa dol s perzjanerja! Jeh, ta mladina! Nobenega občutka za antisepso nima. P. Z.: Oprostite, tovariš Me- sojedec, res hvala, čas me stiska, in, in ... (evo, žena mi bo spet očitala lajdranje). M. A.: Tovariš novinar, ne serite ga vendar, proč s tem izgovarjanjem, (kar pozna se mu, kako slabo je prehranjen) takšnega jedilnika ne boste našli v nobeni štariji. Domače krvavice, domače zelje, domača zabela in ocvirki, enkratni ajdovi žganci in domača štimunga. Dajte želodcu enkrat praznik, saj običajno goltamo instan-te, ekstrakte, konzervanse in šestkrat zmrznjene zvarke! 2e stari Grki so čislali svoje goste, in menda smo mi tudi ljudje na mestu, mar ne!? Veste kako se reče po grško človek? Grk, he, he, hk. P. Z.: Pa ja niste bili na dopustu v Grčiji? M. A.: Fino, torej ostanete. Ja, bili smo. Hoteli smo najprej nekam na našo obalo, a smo zaključili, da je grško sonce prijaznejše. Biksali smo ga za četrtino ceneje in petino dalj časa. Tam imajo zares sveže ribe in ne v kockah, kot pri nas, ledenih seveda. P. Z.: Imam občutek, tovariš Mesojedec, da mlatite čez našo prehrambeno industrijo. M. A.: Recite mi kar Aki in razumite, da je tudi vino pri nas prehrambeni artikel, pa fcvecfeu tiovu. tou itlmd, iz nas}* . IbU stat det itn d, ta delrftfnt {hfraitne dhu Št stikat TOdrt* ta«* taktoj-anu, t $le XX *ndvemtatt cMbil. iWndU»* o c, kia} d«tu ta ^iu,. Ta Ir«! det Cela ste duma, ^ std sliroajst y ta . če leumu de val se m u-pojjtd ^»-«£ax. .Shidua večkrat djali, -xaWa- ne h^av *Cal>, af ddkr Vazale cdCn,ua ek C«t ^^ ^ 6' Ctect ll1. j “ IViaU s« Pa dokr se - S \ T" ), — ^ JjJj imamo več pijandur kot drugod. Vino daje moč in brzi-no, ampak brez jela ni dela: Kar poglejte, kaj dobite Pr nas v restravraoljah: tipizirano hrano, razen izjem. Zlata, daj tisto črnino, saj ves katero, zraven večerje. P. Z.: Aki, prisluhnite Akt kateri arhitekt vam je uglas' bil tole vašo dnevno sobo. zdi se mi sila imenitna? M. A.: Zares ste neugnani tovariš novinar, a povern vam: imam svoje orodje ip nekaj strojev, aparatov, ki m1 pridejo prav, da svoje ideje realiziram sam, kam pa Pri' dem, če najamem obrtnike-Kamin in vse to robustno P°' hištvo sem izdelal sam. Dajva ga še pljunek! Saj in"1® delo dandanašnji še nekaj veljave, kaj! P. Z.: Nehajte vendar, bralci bodo popenilil (kozel stari)- ., M. A.: Nehajte zlomka (biseksualec nemarni, on nima pojma o heterah in heteroseksualnosti, očitno so otroke vzeli iz pralnega stroja, če jih imajo.) Družinska harmonija je vodilo k uspehu in blaženem počutju. Če vam je zoprna misel, da jeste samo zato, da se lažje otrebite, potem lahko nehava debatirati o teh stvareh, sicer pa še vedno ostanete na večerji. P. Z.: (Kultura perfidna!) Hkjeh, Aki, dam vam prav. da se seksualnega azila sploh ne dotakneva. M. A.: (No, duša iztirjena, z moralo je očitno na kahli)-Ja, tovariš novinar, ko smo ravno pri tem, povem vam, naša zavest je na berglah. P. Z.: Na kaj merite? (Nazadnje bo postavil pred zid celo tisk.) M. A.: Merim na naše p°' kvarjene duše. Za dobre denarje bi bili pripravljeni p°' stati Slovenci z muslimansko krvjo in kapitalistično miselnostjo, ter vzklikati zraven: o, Kristus nazarenski, kakšna krivica se nam godi-Očitno ne znamo dovolj skrbeti zase, ker, ker... P. Z.: No, no, nadaljujte! M. A.: Ne, ne, ni govora, jaz sem neangažiran, to so le besede, besede, besede... (poje Elder Vila). P. Z.: Potem pa na zdravj® Aki, hk, lepa beseda lep0 mesto najde, hk. Sicer bi p° poprosil, kje se pri vas začne kanalizacija? M. A.: Ven, pa takoj levo, in da mi ne pomokrite sten. prosim lepo. (Le kako bo je' del, klada pijana?) • V lepem jesenskem večeru se je družina Mesojedcev ? gostom vred bolj ali mani uspešno posedla okrog patriarhalnega omizja in se zagrizla v sočno večerjo, ki Pa gostu ni prinesla pravega sla-dokusnega čara. S trdno voljo je obvladal samega sebe, tudi kasetofon, v katerega je mimogrede bruhnil, in se pustil s taksijem pripeljati domov. Uredniku je komentira1 obisk pri Mesojedcu, kot neponovljiv opus posvetnega, zdravega in klenega življenja. Uredniški odbor je enoglasno prišel do zaključka, da je poanta še nedorečena, in pokaral tovariša novinarja, da zaključi načeto delo. FRANCE BREGAN* SMUČANJE Kot velja za večino športnih panog, velja tudi za smučanje, da šele znanje prinaša optimalne užitke. Znano pa je, da za smučanje ni nikoli prepozno, da Se ga začnemo učiti. Še nekaj let nazaj je veljalo, da mora smučar imeti čim daljše smuči. Tisti, ki so se načeli učiti z 2 m ali več dolgimi smučmi, so za pridobitev osnovnega znanja porabili več let. Mnogi so 2e med tem onehali, ker je učenje prenaporno in predolgo. V smučarski sezoni 1972/73 Je tudi k nam prodrl si-smučarskega učenja po metodi. Učenje po tej metodi z mnogo krajšimi rnučmi od normalnih ima n°ge prednosti. Učna pot 0 Paralelne tehnike smuča-,Ja, je mnogo krajša, zaradi "aisih smuči pa je tudi manjšana nevarnost po-SK°db pri učenju. Vendar pa se vsi ne bodo dcilj todi, me- , preprosto zato, ker po-ebujomo več parov različno °[pih smuči, to pa precej Podraži že itak drago smuča-Je- Zato bi podal nekaj na-vetov za smučarje (in) za-stnike, vzetih iz Priročnika športne Virk) rekreacije (Janez Oprema smučarja mora bi-' 'aka, da bo mogoče čim Popolneje izvesti gibanje ozi-onta akcijo, ki jo je naš gi-oaini mehanizem začel in se ^ora preko opreme prenesti aa sneg. To pa pomeni, da se morajo čevlji tesno prilegati nogi, okovje, trdno privi-o.oa smuči pa mora varno Pr?ati čevelj. Zato naj vam Pr' tem delu opreme ne bo ^a| denarja, kajti v naših trgovinah boste res dobili za ’eC denarja boljše čevlje (ti Poj bodo tesno prilegajoči Pogam, vendar ne smejo tiščati — GABER, SAN MAR-gO), boljše vezi (trdno držijo Oevelj, vendar ob padcu pravočasno popustijo — MAR-PER. TIROLIJA), pa tudi bolj-p® smuči (za začetnike meh-»eiSe, za dobre smučarje tr-,6 '— ELAN). Zelo važna je udi pravilna izbira dolžine ppiuči, zato si oglejte nasled-ia navodila, ki jih je za bro-PPfo »TRIM SMUČAJ« pripra-11 Profesor šmitek. Razredi: T Začetniki — hoja in dr-Snje na ravnini, igre na sne-|=u. obrati, vzponi, padanje in stajanje, smuk naravnost, openje plužnega zavoja, uče-la vožnje z vlečnico itd. 2. Začetniki, ki obvladajo Preminjanje smeri in zastavljanje s piužnimi zavoji. , 3- Nadaljevalna šola — te-J^oče zavijanje z izpluževa-Jem zgornje ali spodnje hiučke ali obeh smuči na-6nkrat. 4- Nadaljevalna šola — arehod iz plužne na paralet-p° tehniko. . s- Dobri smučarji — para-6ma tehnika. . 6- Dobri smučarji — para-emi zavoj od brega. T Zelo dobri smučarji — aktivno zarezovanje z robni-,hitro vijuganje z zadrže-Var>jem. ®- Odlični smučarji, ki ob-/'adajo vse tehnične prvine v ugodnih snežnih okolišči-Pah. 9. Odlični smučarji — obvladovanje vseh oblik krmarjenja na vseh vrstah snega (led, globok sneg) in na vseh strminah. Ko ste ugotovili, v katero skupino spadate, ugotovite po razpredelnici, koliko točk vam pripada. Seveda pa se mora vsak zavedati tega, da imajo več uspeha pri učenju tisti, ki so gibalno sposobnejši. Nihče se ne bi smel lotiti učenja smučanja in smučanja nasploh, če se ni prej zadostno telesno in kondicijsko pripravil (gozdni tek, smučarska gimnastika, trim). Vsak smučar mora vedeti, še posebej pa starejši, da se je treba na smučarsko sezono dobro pripraviti. Toda enako se je treba pripraviti tudi pred vsakim posameznim smučanjem. Le na ta način bomo preprečili precej poškodb na naših smučiščih in smučanje — eden najboljših rekreacijskih športov, nam bo še prijetnejše. rd o > O) TO S! o ro čj o ca > CD >N 0) 0) ra >o o 'O «5 (C 1- 1- > (- H 1 10 80 10 200 19 100 19 2 14 70 14 195 18 95 19 3 17 60 16 190 17 90 19 4 20 50 18 185 16 85 18 5 24 45 19 180 15 80 18 6 28 40 20 175 14 75 18 7 29 35 20 170 13 65 17 8 30 30 20 165 12 55 16 9 31 25 20 160 11 50 15 20 20 155 10 45 14 15 20 150 9 40 13 12 17 145 8 35 12 10 15 140 7 30 11 7 10 135 6 25 9 6 8 130 5 15 8 4 5 125 4 14 7 115 3 105 2 95 1 Glede na znanje, starost, višino in težo ugotovimo točke. jih seštejemo in pogledamo, kolikšna dolžina nam ustreza. Mi planinci Tudi mi planinci smo imeli svoj piknik. Odločili smo se, da ga priredimo na Rašici, pri Planinskem domu. Tako se je tisti dan nekaj najbolj pridnih že zgodaj napotilo tja gor, da pripravijo vse potrebno za veselo razpoloženje in dobro voljo. Že nekaj dni prej smo za ta dan naročili potrebne jestvine in lepo vreme. S hrano ni bilo težav, sonce pa nas tudi ni pustilo na cedilu. Sijalo je kot Skupno število točk 87 85 83 81 79 77 75 73 71 69 67 65 63 61 59 57 55 53 51 49 47 45 43 41 39 37 35 33 31 29 27 Dolžina smuči v cm 220 215 210 205 200 195 190 185 180 175 170 165 160 155 150 145 140 135 130 125 120 115 110 105 100 95 90 85 80 75 70 za stavo in se smejalo dol na nas, nadebudne izletnike, pa ne vem, ali smo bili res tako prijetni na pogled, ali je imelo kakšen drug vzrok. Kakorkoli že, vseskozi smo bili obsijani od njegove svetosti, sonca. Tisti, ki so malo kasneje prihajali na zbirališče, so proti vrhu zelo hiteli, zakaj k prvemu cilju so jih vodile prijetne vonjave, ki so zavajale še tako trdnega in odločnega borca za nekalorično prehrano. Imeli smo pa res skoraj vse, pečenega prašiča v kosih, imenovanih zarebrnicah in sploh meso, odlično pečeno na ražnju. Nekaj vode je tudi steklo, pravzaprav žlahtne kapljice, v kateri je pa danes po mnenju nekaterih samo voda pa sladkor pa ...? Na tem mestu bi ne bilo pametno še vsega drugega naštevati, ker bi lahko kakšen bralec s široko domišljijo v trenutku slabosti uporabil Glasilo za prtič, kar bi ne bilo v skladu z moralo in estetiko. Tako se je dan že nagibal h koncu, mi smo bili še vedno dobre volje in smo ob harmoniki blagoglasno prepevali. Blagoglasnost se je sl. cer včasih izrodila v tako imenovano neubranost, ampak nič ne de, dokazali smo svoje narodno poreklo. Pravijo, trije Slovenci so že zbor, nas je bilo kar za več zborov. Nazanje smo se vendarle morali poslovati od prijetnega okolja, prijazne gospodinje in seveda najboljših ljudi v Avtotehni, planincev. Razšli smo se in si rekli, da bomo še kdaj skupaj. od naše: prišli ► ◄ odšli OKTOBER—NOVEMBER 1976 PRIŠLI 6. 9. GLAD Ivanka, TOZD Notranja trgovina 7.10. NUHANOVIC Ana, DSSS 15.10. PEJIČ Slobodan, DSSS 20. 10. DEBELAK Milena, DSSS 27.10. ZAMAN Anton, TOZD V — Notranja trgovina 1.10. BLAGOTINSEK Tatjana, TOZD Elektroproizvodi 1.10. ERBEŽNIK Franc, TOZD Komercialna vozila 18. 10. VALENTINČIČ Nadja, TOZD Komercialna vozila 26, 10. OVIJAC Edi, TOZD Komercialna vozila 1.11. 2U2EK Alojz, DSSS 1.11. KUŠAR Franc, DSSS 1.11. MIHEVC Marjeta, DSSS 18.11. TEHOVNIK Franc, TOZD Elektronika, maziva . . . 23.11. MEH Cvetka, DSSS 15. 11. CERCEK Mlan, TOZD Komercialna vozila 18.11. TOMINC Andrej, TOZD Komercialna vozila 22.11. ROSULNIK Rafko, TOZD Komercialna vozila ODŠLI: 5.10. BRENCE Kajetan, TOZD Osebna vozila, sporazumno 31.10. PAVLOVIČ Miroslav, TOZD Elektronika, maziva . . ., sporazumno 20.10. SERVICE Marija, DSSS, sporazumno 8. 10. KUNTIN Ivan, TOZD Notranja trgovina, sporazumno 17. 10. DRA20VIC Milka, DSSS, sporazumno 31.10. FORSTINGER Rasema, DSSS, sporazumno 28.10. KRHIN Olga, DSSS, sporazumno 15.11. BLAZINIC Valter, TOZD notranja trgovina, sporazumno 14. 11. RIBNIKAR Natja, DSSS, sporazumno 15. 11. ZAMAN Anton, TOZD Notranja trgovina, sporazumno 15. 11. PATALEN Slavko, TOZD Notranja trgovina, sporazumno 15. 11. REBEK Milan, TOZD Komercialna vozila, sporazumno ZAHVALA Ob smrti svojega očeta se za darovano cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti in sočustvovanje, iskreno zahvaljujem. Nadja Valentinčič Glasilo izdaja Avtotehna Ljubljana. Glavni urednik Savo Žigon. Odgovorni urednik Zvone Ogrinc. Tiska Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po sklepu sekretariata za informacije oproščeno prometnega davka. * NA 9 CICERO ZGODOVINSKI DOGODKI V slehernem mesecu s® je marsikaj pripetilo. " januarjih na primer tol& V prvem je Slovane 0° Dnjepru in Visli tako z°' zeblo, da so sklenili Pre' seliti se. Ob letu, spet v tem mesecu, dobimo v na' ših krajih prvo zadrugo; ki jo izvolijo najsodobnejši. Celo bogovi živijo v zadrugah, vendar se o ten zadrugah ni moglo zvedeti’ če so kaj koristnega Prr delale. Januar je tudi mesec prve rotacije, ki so j? izumili Slovani: Knez Moj' mir je prevrnil kneza Pri' bino, Mojmira je prevrni} Rastislav, Svatopluk Rasti-slava itd. Leta 1683 v januarju je Mihajlovič na Dunaju odprl prvo kavarno iz zaplenjene turške kave- KOLEDARČEK ZA JANUAR 1. 1. 1942 — objavljene temeljne točke OF 3. 1. 1942 — padli prvi talci v Begunjah 5. 1. 1895 — Konrad Rbnt- gen odkrije žarke X 6. 1. 1929 — kralj Aleksander razglasi »šestojanU-arsko diktaturo« 7. 1. 1943 — umrl izumitelj Nikola Tesla 9. 1. 1942 — začetek tridnevne dražgoške bitke 14. 1. 1953 — Tito izvoljen za prvega predsednika FLRJ 15. 1. 1919 — v Berlina umorjena Rosa Luzern-burg in Karl Liebknecht 16. 1. 1947 — ustavodajna skupščina LRS sprejme prvo ustavo 19. 1. 1976 — rojen Jame5 Watt, izumitelj parnega stroja 27. 1. 1942 — začetek legendarnega pohoda /• proletarske brigade 29. 1. 1573 — začetek kmečkega upora pod vodstvom Matije Gubca 30. 1. 1946 — Zvezna skupščina sprejme ustavo FLRJ 31. 1. 1943 — nemška armada von Paulusa pri Stalingradu (sedanji Volgograd) se vda ZANIMIVOSTI Rene-Auguste de Rennvil' le (1650—1723) je bil enajst let jetnik v pariški Bastilji. V tem času je napisal 6000 stihov romantičnih pesmi in zgodovinsko razpravo v desetih knji; gah. Ker mu niso dali pisalnega pribora, si je sam izdeloval peresa iz kurjih kosti, pomakal pa jih je v tekočino, ki si jo je prav tako sam pripravil iz saj in vina (že takrat so v zaporu jedli kure in pili vino).