Pšenica pri nas, na Ogrsker in t AmerikL Zaloge stare pšenice so popolnoma. rzirpaa-e tt.6 upa in kaže na novo žetev. Pravijo, >1a pŁcnic.? wcer Iepo kaže, a da tam, kamor je se^ia zadnja siana, pšenična ietina ne bo posebno sijaiiUi Iz Važm«tona se poroča, da je letošnja pšemcna letiiia * c*li Ameriki tako bogata. kakor že desetktja ne. Sa* mo Severna Amerika je pridelala blizu 1'bU miUjonoA' bušelov jjšenice ,1 buselj = M% 1), t. j. za eno tretjii,o ved kot leta 1917. Pšenica je neki izr,urne kakpv?«sii. Odvišne zalogo se že vočinoma \se pokupilj! Aagleži in Francozi. Se bogatej5a je baje žclev i)5ea.ce v Južni in Srednji Ameriki, Tudi Av-lralija ]fi zudovoljna s svojo žetvijo, Vse to daje naojui sovražDikom upanje na zmago. Frauooski ministrbki predKOdnik je rekel pred neka} dnevi pariškim faenikaTjem: ,,Kruha in sicer belega krulia bo lu.flo aaŁe probivalstvo in vcjaštvo tudi v bodoče dovolj, s 8imur pa se NemSija ne more ponašati. Mi bomo iedls potice, Nemci pa oirobe. Cetudi prodira sedaj nomi^ ka armada proti Parizu, glad bo Nemce prJsilil, ds bodo še radi nehali z vojskovanjem." V Nemčiji se slišijo glasovi, ,da je treba vsolft(ino v Nemčiji, v Avstriji, Hurauniji, na BsJkanu ln v zasedeni Ruski popolnoina zapleniti m jo izroC^S. državi. Kmetu-pridelov.aiou pa bi &e naj di^jalo nu>* kc^ in kruh na karte kakor nepridelovalceui, ,» S taHm protitmetskim naCrtom pa n» bciE r,ic, ker se razun prijateljev nadaljevanja Troiske — ^benemcev — nihče več ne zavzema za UH naS^t Ztr sege žetve. Oddaja žita bo pri nas baje letos nekcliko drngnčna kot lani. Okrajna gla.varstva že te dni določajn, koliko naj posamezne ob<Mne oddajo žila, koliko 'j'. sa, koliko fižola, koliko krompirja, koliKO sena, m siame itd. Ce se bo to, kar oblast zahtevn. oddalo, bo baje promet Ln nporaba preostankov popolnoma rrost. A maJo je pri nas ljudi, ki bi to ye<ueli, Sa-j se je lansko letino rekviriralo kar po štiri- dc šesikral. In vsaikokrat so Clarvjevi rekvizitorji relrli: r\e pridemo veC, to je zadnja rekvizicija. i"a 6ez mesec dni ali še prej so zopet priSli- ObSiue xhj\ do g> toveg-a roka naznanijo oblasti, ali morejo dati tolikc kol je predpisano. Naj občinski možje natanko pr&=> motrijo, ali bo mogoče dati toliko kot bo m-edpisfJe okrajno glavarstvio. Ce no, naj takoj (rolc bo kratfVV) ugovarjajo proti previsoki odmeri. Prihodnji^ boiOv natan6ne.je poroCali o tej važni zadevi, Cene žitu so krivično doloeene. Na Ograkans bodo plačevali letošnjo pšenico po 74 K 100 kg, j>rf nas pa samo po 42 K. Ogrslri krorapir stane 45 K ?v avstrijski — 15 K 100 kg. Enaka razlika ]e priar"gih pridelkih. Na Ogrskem labko državni i'OSlan>T spravijo kmetske zahteve do veljave, ker zbor-jje dT: žavni zbor. Pri nas v Avstriji pa Nemoem na liut \lada noče sklieati državnega zbora. ?