62
Politični pregled.
Državni zbor. — Poslanska zbornica vsprejela je te dni, kakor je bilo pričakovati, vladni predlog glede podpore donavski parobrodni družbi. Vsprejela je dalje zakon, zadevajoč odškodnino nedolžnim obsojencem in sicer, kakor ga je nasve-tovala gosposka zbornica. Uredile so se provizorično trgovinske razmere mej Avstrijo in Srbijo. Tudi je vlada predložila predlogo, da se 360.000 gld. dovoli podpore za kraje, oškodovane po uimah in da se 500.000 gld. dovoli za draginjske pri-klade državnim in državnih železnic uradnikom.
Parlamentarna zborovanja. — Državni zbor preneha zborovanje koncem tega tedna in dne 3. marca snidejo se deželni zbori. Levičarji bi radi, da bi se zborovanje državnega zbora bilo podaljšalo, da bi bil rešil predlogo o prometnih napravah na Dunaju. Vlada misli od državnega zbora zahtevati nad 40 milijonov za prometne zgradbe na Dunaju. Konservativci in Poljaki so mislili, da ta stvar še ni tako nujna in so zatorej zahtevali, da se poprej snidejo deželni zbori. Po končanem zborovanju deželnih zborov se pa snide baje zopet državni zbor, da reši omenjeno predlogo. Proti dovolitvi omenjene svote imajo nekateri poslanci več pomislikov. Dunaj se premalo ozira na težnje nenemških narodnostij v naši državi in še celo za češko šolo mestna občina nima nobenega denarja, zatorej je naravno, če slovanski poslanci nimajo posebnega veselja dovoliti milijone za Dunaj. Tudi je v raznih kronovinah mnogo družili zgradb še bolj potrebnih, ali vender se še zanje niso odločile potrebne svote. Mnogi kraji si še težje pomagajo, kakor bogati Dunaj, kamor se stekajo "velike svote iz cele države.       \
63
Tiskovni zakon. — Odsek za premembo tiskovnega zakona je minulo soboto imel sejo. Prišli so trije vladni zastopniki, ki so se pa izjavili skoro proti vsem premenam. Mnogi odsekovi člani so mislili, da je najbolje, da se odsek kar razide, ker itak ni pričakovati nobenega vspeha, ko vlada tako nasprotuje. Po sklepu večine se je pa izvolil pododsek, ki se bode posvetoval, kaj je sedaj storiti, ko se je vlada tako neugodno izjavila. Po našem mnenju je vsa stvar že sedaj pokopana, ker naš parlament nima toliko moči, da bi kake važnejše premembe sklenil in vveljavil proti volji vladi, ker bode poslednje gotovo imela večino v gospodski zbornici zase. Za tak hud boj proti vlade bi morala v zbornici poslancev biti trdna večina,  katere pa žalibog ni.
Praški mestni zbor je sklenil peticijo na deželni zbor, da naj sklene zakon, po katerem se smejo v nemške šole vsprejemati le nemškega jezika zmožni otroci, v češke pa le češki otroci. Nemcem ta peticija ni po godu, ker se boje, da se zapro edne vrata germanizaciji.
Ogersko. — Cesar je podelil tudi ogerskemu trgovskemu ministru veliki križ Leopoldovega reda. Sedaj sta obestranska trgovska ministra odlikovana s tem redom.
Shod   staročeških  poslancev v Pragi je sklenil, da
Staročehi še obdrže svoje dež^lnozbor.^ke mandate. Hkratu so poslanci sklenili, da se naj daljše izvršenje češkonemške sprave odloži, dokler vlada ne predloži vsega gradiva. Posebno nova razdelitev okrajev se mora odložiti. Tudi veleposestniki so imeli posvetovanje in se izrekli, da hočejo vzajemno postopati s Staročehi. Nemški listi se sedaj silno jeze. Nadejali so se, da Staročehi odlože mandate, veleposestniki se pa potem približajo Nemcem, ker z Mladočehi hoditi ne bodo hoteli. Nemci v zvezi z veleposestniki bi pa bili lahko polagoma izveli vse dunajske punktacije, k večjemu deželnozborski volilni red bi bil ostal nespremenjen in pa kurije bi se ne bile vvele, ker je za to treba dvetretjinske večine. Sprememba volilnega reda bi pa itak-bila le Cehom v korist, kurije bi pa tudi za Nemce ne imele posebne veljave, ko bi veleposestnike imeli na svoji strani in bi v deželnem zboru ne bilo več češke veČine. Velike nade splavale so torej Nemcem po vodi.
Vrejenje valute. — Kakor je znano, hočejo v naši državi vvesti zlato veljavo in se že pogaja o tej stvari dunajska vlada z ogersko. Te dni so na dunajski denarni kovnici skovali za poskušnjo prvi cekin za 10 gld. Ta cekin je nekoliko manji, nego je nemški cekin za 20 mark, malo večji pa nego je francoski cekin za 20 frankov in bi bil vreden 17 21 marke ali 21*52 franka. Potem takem bi mi dobili nove goldinarje v zlati veljavi, ki bi po vrednosti ne bili ednaki niti dvema frankoma niti dvema markoma, ravno tako tudi ne sedanjemu goldinarju. Nov goldinar bode imel zopet 100 krajcarjev, ki ne bodo ednaki sedanjim krajcarjem. Ce ostane pri sedanji vredbi, bode sedanji goldinar v novi veljavi vreden 86 kr., sedanji petak 4 gld. 30 kr. in sedanji desetak 8 gld. 60 kr. Ker stvar še ni končno določena, se te razmere morda še malo spremene. Mi ne vemo, zakaj so se odloČili baš za tak goldinar, po našem mnenju bi bilo umestneje, ko bi novi goldinar bil ravno dve marki, ali pa dva franka, ali pa ko bi se bila zlata veljava tako uravnala, da bi novi goldinar ednak po vrednosti sedanjemu goldinarju. S tem bi se bilo olajšalo menjavanje.
v
Crnagora. — Umrla je te dni v Benetkah črnogorska kneginja Darinka v 61. letu svoje starosti. Pokojnica bila je soproga bivšega črnogorskega kneza Danila L, ki je umrl 1. 1860. in teta sedanjega kneza.
Italija.  —  Po  nekaterih   vseučiliščih  laških   nastali so zadnje dni neredi. Eimsko vseučilišče je nekaj   slušateljev kaznovalo, temu pa so se   tovarši   uprli in pričeli izgrede. Aka-. demični senat rimski je vseučilišče   zaprl in jednako so storili tudi senati v Neapolji, Kataniji in Palermi,  ker so se ondotni
dijaki izjavili, da hočejo s svojimi tovariši v Kiniu solidarno postopati in odločno protestirati proti kakemu kaznovanju. — Ministerskega predsednika Eudinija odlikoval je nemški cesar z redom črnega orla To in že poročano odlikovanje od strani našega presvitlega cesarja je v zvezi s trgovinskimi pogodbami.
Rim. — Papeževi poslaniki oziroma dotične vlade dobile so iz Vatikana povelje, da imenujejo kandidate za nova kardi-nalska mesta. To priča da se bode konzistorij kmalu sešel in imenoval nove kardinale. — Umrl je te te dni v Eimu av-ditor sv. stola monsignore Boccali in sicer za plučnieo.
Serbija. — Kakor znano, sklenil je razkralj Milan s srbsko vlado dogovor, po katerem se odpoveduje vsem pravicam in izstopi iz srbske armade. K temu pa najnovejša poročila še vedo povedati, da bo odložil tudi častno mesto kot imejitelj avstrijskega polka št.  97.
Rumunija. — Pretečene dni vršile so se v Euniuniji nove volitve v narodno zbornico. Dasi je opozicijonalna stranka zelo delala proti vladni stranki in so nekateri vodje te stranke celo proti kralju hujskali, zmagala je vender vladna stranka z veliko večino. V Bukrešu samem prodrli so sami vladni oziroma konservativni kandidatje.
v
Španija. — Zadnji dogodki v Kseresu in okolici, prizadeli niso le prebivalstvu nemirnih nočij in velikih skrbij, da še celo kraljevska hiša je prizadeta po njih. Kraljica regen-tinja dobila je namreč anonimno pretimo pismo, da se bode mladi kralj moral pokoriti za usmrtenja v Kseresu. Ukrenilo se je vse potrebno, da se zaprečijo kake anarhistične namere. Vsekako dobro za državo je to, da so tudi socijalni demo-kratje jeli prijemati republičane in anarhiste ter jim odločno nasprotovati.
Grško. — Te dni bila je v Pireju, luki atenski, verska vstaja. Tolpa ljudi, razjarjena zaradi prestopa Grkov k prote-stantizmu, napala je protestantovsko cerkev ravno v času, ko se je v nji vršila služba božja, razrušila en del njenega zi-dovja, zapodila protestante v beg, mnoge izmej njih pa ugrabila in grdo ž njimi ravnala. Ko je policija vmes posegla, nastal je boj. Državno pravdništvo pričelo je preiskavo Jednaki slučaji so pri Grkih jako redki in le politični nagoni so zmožni fanatizem ljudstva tako razvneti, kakor se je ednak slučaj pri-godil za časa hujskanja proti Židom na otoku Krfu.
Francija. — V mestu Bordeauxu ustanovila se je pod imenom , ljudska zveza" nova republičanska-liberalna straka, ki ima namen zopet si pridobiti javno svobodo. Stranka ima na svoji strani konservativce in girondiste t. j. zmerne republikance. V svojem programu zahteva stranka, da jim sedanje uredbe na Francoskem podele potrebno svobodo, ne da bi se vlada v svoji obliki kaj premenila Oni zahtevajo torej od vlade le pravičnejega postopanja. Eepublika, pravijo dalje, ni izključno gospodstvo ene stranke, ampak republika je vlada vseh, vsem odprta in ednaka za vse, brez razločka na mnenje in izvor. Karakteristično za stranko je pač to, da je predsednik stranke zet Carnota, sedanjega predsednika republike.
Rusija. — Državni svet je zopet dovolil 60 milijonov rabljev za stradajoče. — Kakor so prišli pred nekoliko časom na sled nihilističnim skrivnim tiskarnam v Peterburgu, Moskvi, Kijevu in Harkovu, tako zasledili so pretečeni teden tudi v Pultavi ednako tiskarno. V tiskarni našli so več dotiskanih ustajnih oklicev. Tiskarniško osobje je policija takoj zaprla. — Nekateri listi ruski ostro prijemajo grofa Tolstega in ga na-zivljejo socijalista in državi nevarnega človeka. Tolstoj namreč potuje po pokrajinah, kjer razsaja lakota in narod podpira in tolaži. Ker mu je ljudstvo zaradi tega naklonjeno, se nekateri krogi nad tem spodtikajo in Tolstemu očitajo, da širi nihilistične in socijalistične ideje med ljudstvom. Da se je pa Tolstoj tako zameril nekaterim krogom in razdražil posebno vladne kroge, temu kriva pač ni napominana okoliščina, ker vsakdo želi od-
64
pomoči stradajocim, temveč okoliščina, ker je Tolstoj razne sleparije, katere so ruski uradniki uganjali pri razdelitvi žita, svetu razkril v nekem angleškem listu.
Amerika. — V zjedinjenih državah severoameriških nastalo je vsled nekih privatnih prepirov mej predsednikom Harrison-om in državnim tajnikom Blainne-jem neko nasprotstvo. Moža drug druzega po svojih časopisih blatita in drug druzemu tla izpodkopavata. Govori se, da bi Blainne celo sam rad postal predsednik republike. Da se Samson temu ustavlja, je lahko umljivo — V Braziliji so razmere tudi jako napete. Trije ministri so odstopili in kaže se vstajno gibanje po vsej republiki. Nasledek temu bo najbrže razpad države v manjše državice.