04/2015 Štorski občan SREČNO IN ZDRAVO 2016 Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore December 2015 brezplačno Drage občanke, drage občani! V teh dneh, ko se vse blešči, žari in je osvetljeno, nas hočeš nočeš zaobjame praznično vzdušje. Bolj kot preostale dni v letu si vzamemo čas drug za drugega, za kakšen obisk ali topel sprejem. Je pa to tudi čas, ko zaključujemo eno obdobje in načrtujemo drugo. Tudi na ravni občine z zaključkom koledarskega leta zaključujemo proračunsko leto. V tem letu so bili poleg veliko drugih stvari sanirani trije večji plazovi, rekonstruirana je bila cesta v Prožinski vasi - Moste, opravljena pa je bila tudi sanacija kanalizacije in javnega vodovoda s priključki na Lipi. Želja in načrtov za prihodnje je veliko, seveda pa je njihova izpolnitev odvisna od razpoložljivih sredstev. Trudili se bomo, da jih bomo čim več pridobili na raznih razpisih in s tem zmanjšali obremenitve občinskega proračuna. Želim, da vam novo leto prinese čim več dobrega. Naj bo zdravje vaš vsakdanji spremljevalec, naj se dan prične in konča v veselju, naj vas vodijo medsebojno spoštovanje in razumevanje, naj bo sreča vedno na vaši strani. Vesel božič in srečno 2016! Miran Jurkošek, župan občine Štore Kakor ni zime brez drobnih snežink, tako ni praznikov brez drobnih želja. Naj vam novo leto prinese spoznanje, da je sreča v malih rečeh: v toplih dlaneh, v nežni snežinki, v iskrenih očeh, sreča je v trenutkih, ki jih poklonimo drugim… (Tone Pavček) Želimo vam, da bi takšno srečo delili za božič in celo naslednje leto 2016. Občinska uprava in občinski svet občine Štore Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid. Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po poteh življenja. Naj leto 2016 začrta pot dobre volje, ljubezni in zdravja, vsak korak na njej pa naj vam prinaša srečo, ki jo dobrosrčno delite z drugimi. Srečno v prihajajočem letu vam želi ODBOR ZA IZDAJO ČASOPISA Vesele praznike in miru, sreče, zdravja ter medsebojnega razumevanja polno leto 2016 vam želi svet Krajevne skupnosti Svetina. Štorski občan KAZALO: AKTUALNI DOGODKI .........................................................................................................4 ZGODILO SE JE....................................................................................................................10 O DELU DRUŠTEV................................................................................................................16 ZNAN OBRAZ.....................................................................................................................24 ZANIMIVOSTI......................................................................................................................25 ZELIŠČARSTVO....................................................................................................................28 DOGAJANJE V DOMU LIPA................................................................................................30 DUHOVNE STRANI..............................................................................................................31 SREBRNE NITI......................................................................................................................33 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA..............................................................................34 VABILA..............................................................................................................................44 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel.: 03/780 38 40 Fax: 03/780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE Tel.: 031/654 354 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na tel.: 031/654 354 (Andreja Videc) Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: tajnistvo@store.si Zaradi predvidenega izida naslednje številke v marcu 2016 pričakujemo vaše prispevke do 15. februarja 2016. Odgovorna urednica: Mojca Rožman Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Karmen Gorjup Žgank, Rosvita Jager, Mojca Rožman, Ivanka Tofant, Dušan Volavšek. Foto naslovnice: Rosvita Jager Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Logotip: Unigrafika Štore Oblikovanje, priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski občan izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 6. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v torek, 16. septembra 2015, ob 17. uri v veliki sejni sobi Občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore. 1. Potrditev zapisnika 5. redne seje občinskega sveta. industrijske odpadne vode na čistilnih napravah na območju 2. Pravilnik o obračunavanju čiščenja industrijske odpadne občine Štore. vode na čistilnih napravah na območju občine Štore. 3. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna za leto 2015. Občinski svet je sprejel tudi Polletno poročilo o izvrševanju 4. Predlog Odloka o prvem rebalansu proračuna za leto 2015. proračuna za leto 2015 in predlog Odloka o prvem rebalansu 5. Dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev na območju proračuna za leto 2015. občine Štore. 6. Pobude in vprašanja. Občinski svet je odločal o dopolnitvi prostorsko ureditvenih pogojev na območju občine Štore, na podlagi katerih bi v Občinski svet je potrdil zapisnik 5. seje občinskega sveta občinske prostorske pravne akte vključili spremembe, ki se občine Štore, ki je bila 19. 5. 2015. nanašajo na možnost graditve objektov izven predpisanega Občinski svet je sprejel Pravilnik o obračunavanju čiščenja okvira tlorisnih dimenzij. POVZETEK ZAPISNIKA 1. 2. 3. 4. 5. 7. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v torek, 24. novembra 2015, ob 18.20 v veliki sejni sobi Občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore. Potrditev zapisnika 6. redne seje občinskega sveta. Občinski svet občine Štore je sprejel Sklep o delni povrnitvi Delno povračilo stroškov za organizacijo volilne kampanje stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2014. za volitve v občinski svet in za volitve župana občine Štore v letu 2014. Občinski svet je sprejel tudi predlog Odloka o proračunu občine Predlog Odloka o proračunu občine Štore za leto 2016. Štore za leto 2016. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2016. Odločanje o Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem občine Pobude in vprašanja. Štore za leto 2016 je občinski svet preložil na naslednjo sejo. Občinski svet je potrdil zapisnik 6. redne seje občinskega sveta Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni strani občine Štore, ki je bila 17. 9. 2015. www.store.si pod zavihkom Organi občine – Občinski svet. Pomoč družini Jesenek iz Pečovja pri gradnji novega hleva Krajani Laške vasi so se takoj po požaru hleva družine Jesenek odločili pomagati. S prostovoljnimi prispevki so vaščani Laške vasi zbrali 1500 EUR, ki so jih namenili družini. Za prostovoljne prispevke se v imenu družine Jesenek iskreno zahvaljujemo. Emil Zupanc 4 DECEMBER 2015 Ureditev treh plazov na območju Vodruž – Kozarica – Slemene in Javornik – Svetli Dol – Kanjuce O bčina Štore je bila na podlagi Programa odprave posledic neposredne škode zaradi posledic poplav med 12. in 16. septembrom 2014, ki ga je sprejela Vlada RS, upravičena do državnih sredstev iz proračunske rezerve za izvedbo obnovitvenih del treh plazov. Ministrstvo za okolje in prostor nam je sprva odobrilo sredstva, namenjena sofinanciranju izvedbe sanacijskih del za plaz Vodruž – Kozarica – Slemene, s katerim je Občina Štore podpisala pogodbo o sofinanciranju v višini 38.865,50 EUR. Kasneje pa so nam odobrili sredstva, namenjena sofinanciranju izvedbe sanacijskih del še za plazova Javornik – Svetli Dol – Kanjuce »Križišče« in Javornik – Svetli Dol – Kanjuce »pri Jelenc« v višini 52.846,25 EUR. Plaz na cesti Javornik-Svetli dol-Kanjuce - »Pri Jelenc« pred sanacijo Plaz na cesti Vodruž-Kozarica-Slemene - pred sanacijo Plaz na cesti Javornik-Svetli Dol-Kanjuce »Križišče« - pred sanacijo DECEMBER 2015 Za vse tri plazove je občina kot najugodnejšega izvajalca gradbenih del izbrala podjetje PGP – GRAD d.o.o. iz Štor. Za plaz Vodruž – Kozarica – Slemene je bila podpisana pogodba v začetku junija 2015, dela pa so bila uspešno zaključena v začetku septembra 2015. Pogodbena vrednost del znaša 47.415,91 EUR z DDV. Za plazova Javornik – Svetli Dol – Kanjuce »Križišče« in Javornik – Svetli dol – Kanjuce »pri Jelenc« pa so bili podpisani pogodbi v septembru 2015, dela pa so bila zaključena v začetku novembra 2015. Pogodbena vrednost del obeh plazov skupaj znaša 65.689,18 EUR z DDV. Izvedba sanacijskih del za vse tri plazove je bila nujna in izjemnega pomena za prebivalce na tem območju. Lucija Polak Plaz na cesti Javornik-Svetli dol-Kanjuce - »Pri Jelenc« po sanaciji Plaz na cesti Vodruž-Kozarica-Slemene - po sanaciji Plaz na cesti Javornik-Svetli Dol-Kanjuce »Križišče« - po sanaciji 5 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Dela na cesti Moste (odsek Buser–Bučar) zaključena K rajani naselja Prožinska vas – Moste so se v tem jesenskem času Pred investicijo je bila cesta izvedena v dotrajani asfaltni prevleki širirazveselili novo urejene ceste skozi naselje. ne 2,5 m. Kljub temu, da je bila cesta redno vzdrževana, je ob vsakem dežju z nje odnašalo material. Ker ni bilo urejenega odvodnjavanja, Občina Štore je projekt »Ureditev ceste Moste, odsek Buser-Bučar« pa so nastajale luže in večje udarne jame. Tudi v zimskem času je bilo prijavila na podlagi povabila občinam k oddaji načrtov porabe po 23. pluženje in vzdrževanje zelo težavno. členu Zakona o financiranju občin. Projekt je pregledalo in odobrilo Izvedba sanacije ceste je bila nujna in za prebivalce kraja izjemnega Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, s katerim je občina pomena. V okviru rekonstrukcije je bila cesta razširjena, uredilo se je tudi podpisala pogodbo o sofinanciranju. odvodnjavanje padavinskih meteornih vod, izboljšale so se promeObčina je kot najugodnejšega izvajalca gradbenih del izbrala izva- tne in varnostne lastnosti ceste, izvedeno je bilo kabliranje električjalca del Zemeljska dela Zvonko Kresnik s.p. iz Štor. Pogodba je bila nega nizkonapetostnega omrežja in javne razsvetljave ter razširitev podpisna v začetku oktobra 2015, dela pa so bila uspešno zaključena mostu. Hkrati pa so se izvedli nekateri protipoplavni ukrepi za zaščito novembra 2015. štirih objektov pred poplavami. Lucija Polak 6 DECEMBER 2015 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Organiziranost zimske službe za sezono 2015/2016 Z imska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. Zimska služba prične s svojim delom na glavnih cestah (avtobusne proge), ko zapade 10 cm snega, na vseh drugih pa takrat, ko zapade 15 cm snega. 3. prioriteta (javne poti, parkirišča) Posipavanje poledice se začne takoj, ko se zazna pojav. Ceste se plužijo, dokler je mogoče z običajnimi plužnimi sredstvi, po tem se lete zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno. Odvijanje prometa je možno z uporabo verig. PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBČINSKE CESTE PO BCP-JU 1. prioriteta (pomembnejše lokalne ceste) VELJA ZA CESTE: Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ • KRESNIKE: KOT 10 CM SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo – celotno območje, takoj, ko začne snežiti. Možna je začasna ustavitev prometa do dveh • OGOREVC: ur pri obilnem in trajnem sneženju, medtem ko je v času pluženja - naselje Ogorevc, omogočeno odvijanje prometa z uporabo verig. (Prevoznost ceste od • DRAGA: 5. do 22. ure.) - Most – Draga - Križ, - Jazbec – Zagorc ter mimo večstanovanjskega objekta, VELJA SAMO ZA: • ŠTORE: - ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE); - Vrtna ulica, - KOMPOLE – OPOKA; - Razgledna ulica, - PROSENIŠKO - OGOREVC; - Kovinarska ulica, - ZAGRAD – POLULE – ZVODNO - ZGORNJE PEČOVJE - ŠTORE. - Udarniška ulica, - Ulica XIV. divizije - spodnje Štore, 2. prioriteta (ostale lokalne ceste) - Železarska cesta, Aktivnosti pluženja in posipavanja se pričnejo takoj po usposobitvi • KOMPOLE: cest 1. prioritete. Velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko - Gorica, opremo, če na cesti NI VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve - mimo Špulcar - Gajšek, prometa so možne MED 22. IN 5. URO TER OB DELA PROSTIH - mimo Renčlja, DNEH. Promet se ovija z uporabo verig. - Vrhovšek - križišče Furlani, • PROŽINSKA VAS: VELJA ZA LOKALNE CESTE: - Straža - Žekovca, - CESTA SKOZI ŽELEZARNO; - Teržan – Oset, - SVETINA – KANJUCE – SELO - ŠENTRUPERT; - Loke, - ALMIN DOM; • ŠENTJANŽ: - LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK); - odcep do domačije Mastnak, - MOSTE – ZAGABER - MEJA Z OBČINO ŠENTJUR - HRUŠEVEC; - odcep do domačije Zupanc - Novak, - LIPA - ZDRAVSTVENI DOM - SKOZI ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA - odcep do domačije Štarkl, S CESTO NA PEČOVJE; - odcep do domačije Tovornik - Anclin, - JAVORNIK – GLAŽUTA - SAMO DO DOMAČIJE ZAJC; - odcep Žarovišče, - PROŽINSKA VAS – VRBNO - OGOREVC; - odcep Vreča, - PEČOVJE. - odcep ob Žekovskem potoku, DECEMBER 2015 7 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN • LAŠKA VAS: - odcep mimo domačije Brecelj, • PEČOVJE: - odcep Jurkošek, - odcep vodohram Dobršek, - odcep Romih, - odcep Čanžek, • SVETLI DOL: - odcep do domačije Kapel, - odcep Zalonka, • KANJUCE: - odcep Lešje kapela - Klepej, - odcep Slatina, - odcep Veliki Vrh, • JAVORNIK: - odcep Javoršek, - odcep Gradišnik, - odcep Mrzla Planina, - odcep Vodruž – Kozarica – Slemene - Javornik, • SVETINA: - odcep Ravnine, - odcep mimo Frece. Zakonske podlage: - Odlok o občinskih cestah (Ur.list RS, št. 102/99 ) in - Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/98, 110/02 ). Prav tako se ne sme puščati na cesti ali metati na cesto snega ali kakršnihkoli predmetov, po cesti razsipati sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto. Zakonska podlaga: -12. točka 2. odstavka 44. člena Odloka o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99). KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO ČISTILE: - parkirišče pri Osnovni šoli Štore; - parkirišče pri podružnični šoli Kompole; - parkirišče v spodnjih Štorah nasproti občinske stavbe. Zimska služba se bo izvajala kot v preteklih letih, vendar se za vse morebitne intervencije lahko obrnete na kontaktni osebi: BRANKO MLAKAR, tel.: 041/ 720 549 in VINKO HORJAK, tel.: 051 650 114. OPOZARJAMO, da tudi pri klicih upoštevate prioritete, ki so objavljene zgoraj! 4. prioriteta Poudarjamo tudi, da se HIŠNI PRIKLJUČKI in odseki cest, kjer ni V zimskem času se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom stanovalcev, NE PLUŽIJO! zaprejo za ves promet. Miran Jurkošek, župan občine Štore Sanacija javnih cest O 1) 2) 3) 4) 5) 6) dbor za okolje in prostor ter komunalo je na svoji seji 3. 12. 2015 vinarska ulica - ŠKIMC). določil prednostni vrtni red sanacije občinskih cest, in sicer: Pri makadamskih cestah, ki so slepe ulice, je potrebno sofinanciranje pri ŠKIMC (140 m), občanov pri pripravi zgornjega ustroja cestišča. Kovinarska ulica – prečna, Kompole - zgornja cesta, Hkrati s sanacijo odsekov javnih cest pa je potrebno o načrtovanih Tovornik Šentjanž in Žeraviše, sanacijskih delih obvestiti vse pristojne izvajalce z namenom, da Opoka–Gaji, se sočasno s sanacijo ceste uredi tudi druga komunalna infrastrukStolarna (v sklopu projekta državna kolesarska pot). tura. Ceste se bodo urejale glede na razpoložljiva finančna sredstva. V letu V sklopu vzdrževanja lokalnih cest in javnih poti se bodo izvajale sa2016 se bo na podlagi 21. člena ZFO sanirala javna cesta 412151 (Ko- nacije poškodovanih asfaltnih odsekov in urejale bankine. 8 DECEMBER 2015 Nadaljevanje izgradnje kanalizacije v občini Štore O Kompole Izgradnja se bo odvijala v več sklopih, njena izvedba pa je seveda odvisna od razpoložljivih denarnih sredstev. Vsekakor pa jih bomo čim več skušali pridobiti iz različnih evropskih skladov. Laška vas bveščamo vas, da bo Občina Štore v tem in naslednjih letih pričela s pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacijskega sistema v naslednjih naseljih: Laška vas, Pečovje, Prožinska vas, Ogorevc, Spodnje Štore, Kresnike. V nadaljevanju vam podajamo seznam hišnih številk, ki se bodo po prvih idejnih zasnovah lahko priključile na javni kanalizacijski sistem. Posebej poudarjamo, da seznam ni dokončen in da se lahko zgodi, da kakšen objekt, ki je naveden v tem seznamu, ne bo možno priključiti oziroma nasprotno, da se bo lahko priključil kakšen objekt, ki ni naveden na seznamu. Pečovje 1, 2, 3, 4, 5, 154, 155, 155a, 157,159, 160, 161, 162, 163, 185, 186, 187, 188, 189, 191, 192, 193, 194 1, 2, 3, 4, 4a, 4b, 5, 5a, 6, 6a, 7, 8, 9, 9a, 9b, 9c, 10, 10a, 11, 11a, 12, 12a, 12b, 12c,12d, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 14, 15, 15a, 15b, 16, 16a, 17, 19, 20, 21, 29, 29a, 29b, 29c, 30, 30a, 31, 31a, 31b, 31c, 31d, 31e, 31f, 32, 30b, 31g, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 37a 37b, 38, 38a 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 27a, 28, 29, 31, 32, 33, 33a, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 63, 64, 65, 66, 68, 70, 75, 75a, 76, 77, 78, 80, 76a, 81, 82 Lastniki hiš na območjih, kjer ni zgrajene javne kanalizacije in kjer ta tudi ni predvidena, si bodo morali po sedaj veljavni zakonodaji urediti lastno malo komunalno čistilno napravo, in sicer do 31. 12. 2017. V pripravi pa je nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, v kateri bi se naj ti roki podaljšali (l. 2021). Več o tem boste izvedeli takrat, ko bo uredba potrjena. Glede na navedeno prosimo, da se prebivalci omenjenih naselij v prihodnje, preden boste investirali v individualno čistilno napravo, Občina Štore je v letu 2015 izvedla javni razpis za sofinanciranje maposvetujete na Občini Štore, kako daleč je z izgradnjo kanalizacije. lih komunalnih čistilnih naprav, podoben razpis je predviden tudi v letu 2016. Seznam hišnih številk: Lidija Buser, Miran Jurkošek Naselje Cesta XIV. divizije Cesta na Pečovje Kovinarska ulica Cesta na Svetino Pod gorico Razgledna ulica Draga Kresnike Nad streliščem Ogorevc Prožinska vas DECEMBER 2015 Hišna številka 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 55a, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 65, 67, 69 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13 15 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6 1 1, 15, 17, 17a, 19, 21, 23, 25, 21a 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23,23a, 24, 25, 26, 31, 32, 33, 34, 35 1,1a, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 1, 2, 2a, 3, 4, 5 1, 2, 3, 4, 4a, 4b, 5, 6, 6a, 20, 21, 22, 23, 24 14, 15, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 22, 22a, 22b, 22c, 22d, 22e, 22f, 23a, 23b, 25, 26, 26a, 27, 27a, 28, 28a, 28b, 28c, 29, 30, 30a, 32a, 32b, 32c, 33, 34, 34a, 34b, 34c, 34d, 35, 35a, 36, 36a, 39, 40, 40a, 41, 42, 43, 44, 45, 45a, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 50, 51, 51b, 52, 52a, 52b, 53, 54, 55, 56, 56a, 57, 57a, 57b, 57c, 57č, 57d, 57e, 57f, 58, 58a, 58b, 59, 59a, 60, 60a, 60b, 60c, 61, 63, 63a, 64, 65, 66, 66a, 66b, 67, 67a, 68, 68a, 69, 69a, 69b, 69c, 69d, 70, 71 Obvestilo uporabnikom plinskega omrežja Vse občane občine Štore, ki imajo lastni plinski priključek (zemeljski plin), obveščamo in seznanjamo, da je menjava dobavitelja zemeljskega plina za odjemalce preprosta, brezplačna in varna. Odjemalci zemeljskega plina lahko poljubno izbirate in menjujete dobavitelja zemeljskega plina, v kolikor niste za odjem zemeljskega plina z dobaviteljem pogodbeno vezani za določeno obdobje. V tem primeru lahko zamenjate dobavitelja šele ob izteku pogodbe. Ob želeni menjavi dobavitelja predlagamo, da pridobite čim več različnih ponudb različnih dobaviteljev zemeljskega plina oz. da od obstoječega dobavitelja zemeljskega plina takoj zahtevate novo, izboljšano ponudbo. S tem boste lahko prihranili tudi kakšen €. Naj vas en klic dobavitelja zemeljskega plina za boljšo ceno dobave zemeljskega plina ne odvrne od možne nižje cene in s tem prihranka pri ogrevanju. Več informacij o načinu zamenjave dobavitelja zemeljskega plina najdete in dobite pri vseh ponudnikih zemeljskega plina. Dejan Skok 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Praznovanje 60-letnice Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje L eta 2015 v Sloveniji obeležujemo 60-letnico obstoja velikega števila gasilskih zvez, saj so bile v letu 1955 kot posledica sprejema Zakona o gasilstvu v letu 1948 in upravnih sprememb, ki so uvajale sistem komun v Sloveniji, ustanovljene številne občinske gasilske zveze. Gasilstvo v Celju ima bogato zgodovino, saj je avgusta minilo 144 let od ustanovitve prve celjske požarne brambe, ki je v mestu postavila prve temelje zaščite pred požari in naravnimi nesrečami. V naslednjih letih so bile ustanovljene požarne brambe v neposredni bližini mesta: v Škofji vasi 1905, v Gaberjih 1912. Ustanovni občni zbor Občinske gasilske zveze Celje je potekal v okviru počastitve desete obletnice osvoboditve in v okviru gasilskega tedna 22. maja 1955. Ob njeni ustanovitvi je bilo v Občinsko gasilsko zvezo vključenih 22 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev. 60 let od ustanovitve v letošnjem letu praznuje tudi Poklicna gasilska enota Celje. Po drugi svetovni vojni je ob pospešenem industrijskem razvoju nastala potreba po zanesljivejši požarni zaščiti, zato je Okrajni ljudski odbor 10 1. maja 1955 v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Celje-mesto oblikoval poklicni gasilski vod, ki je pričel s stalnim dežurstvom. Ob razpadu Gasilskega društva Celje-mesto v letu 1958 se je preimenoval v Poklicno gasilsko četo, ki je v letu 1961 dobila nove prostore na Dečkovi cesti, kjer domuje še danes. V svoji zgodovini se je enota še večkrat preimenovala, od leta 2005 pa nosi ime Poklicna gasilska enota Celje. Danes za požarno varnost v Celju z okolico z roko v roki skrbijo Poklicna gasilska enota Celje in 14 prostovoljnih gasilskih društev, povezanih v Gasilsko zvezo Celje, zato tudi ni slučaj, da sta se Gasilska zveza Celje in Poklicna gasilska enota Celje odločili 60. rojstni dan praznovati skupaj. Priprave na skupno praznovanje so bile skrbno načrtovane in so se pričele že v lanskem letu, ko je Komisija za zgodovino pri Gasilski zvezi Celje pričela s pripravo monografije 60 let Gasilske zveze Celje, ki je bila izdana ob tej priložnosti. Poklicna gasilska enota pa je skupaj s Televizijo Celje poleti letos zasnovala in posnela predstavitveni film. Praznovanje je potekalo med 24. in 26. septembrom in je obsegalo več dogodkov. V četrtek, 24. septembra, je v Osrednji knjižnici Celje potekala predstavitev monografije in filma. V petek, 25. Septembra, je bila v Citycentru Celje otvoritev priložnostne filatelistične razstave, na kateri sta bili predstavljeni tudi priložnostni spominski znamki, ki sta ju ob praznovanju 60-letnice izdali Gasilska zveza Celje in Poklicna gasilska enota Celje. DECEMBER 2015 Sledil je najbolj svečan dogodek – svečana akademija, ki je ob neposrednem prenosu na Televiziji Celje potekala v dvorani Narodnega doma. Navzoče so nagovorili predsednik Gasilske zveze Celje, tovariš Vinko Sentočnik, direktor – poveljnik Poklicne gasilske enote Celje, gospod Janko Požežnik, župan Mestne občine Celje, gospod Bojan Šrot, in predsednik Gasilske zveze Slovenije, tovariš Jošt Jakša. Na prireditvi sta bili podeljeni tudi skupni spominski plaketi Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje, ki sta jih prejela župan Mestne občine Celje, Bojan Šrot, in celjski škof, msgr. dr. Stanko Lipovšek. Prejemnik tretje skupne spominske plakete Darko But, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, na prireditvi zaradi službenih obveznosti ni bil prisoten, zato mu bo plaketa podeljena naknadno. Gasilski zvezi Celje in Poklicni gasilski enoti Celje DECEMBER 2015 so bila podeljena tudi posebna priznanja krovnih organizacij: Gasilske zveze Slovenije, Skupnosti gasilsko reševalnih zavodov Slovenije in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev. Ob tej priložnosti sta obe gostiteljici podelili več priznanj najbolj zaslužnim gasilcem in gasilkam, drugim predstavnikom gasilskih organizacij in organizacijam, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja ter predstavnikom lokalne skupnosti. V soboto, 26. septembra, je bila v dopoldanskem času izvedena skupna gasilska vaja na objektu Mestne občine Celje z namenom preveriti operativno sposobnost gasilskih enot Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje. Vaja je potekala ob predpostavki, da se je na objektu zaradi neznanega vzroka zrušil del strehe in stropa. Pri rušenju je kratek stik povzročil požar v 2. nadstropju zgradbe in v mansardi. V objektu, ki je skoraj prazen je ostalo nekaj ujetih ljudi, ki se zaradi gostega dima niso mogli rešiti na prosto. V vaji je sodelovalo 12 vozil, med njimi tudi dve avtomobilski lestvi, in 55 gasilcev iz Poklicne gasilske enote Celje in prostovoljnih gasilskih društev GZ Celje ter reševalni pes. Gasilska vaja je bila izvedena na izjemno visokem nivoju ter dokazala dobro operativno pripravljenost in sodelovanje tako poklicnih kot prostovoljnih struktur, posebej pa nas veseli dejstvo, da je bila vaja izjemno dobro obiskana tudi s strani občank in občanov. Poleg vaje so na parkirišču Spodnjega gradu potekale predstavitve gasilske tehnike prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje, policije in drugih organizacij, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja. Sklepna prireditev 60-letnice je potekala 26. septembra v Kulturnem domu Štore, kjer so bila podeljena spominska odlikovanja najbolj zaslužnim prostovoljnim gasilkam in gasilcem ter poklicnim gasilcem. Tridnevno praznovanje je znova pokazalo in dokazalo, da znamo celjski prostovoljni in poklicni gasilci stopiti skupaj. Ne le ob intervencijah, kjer je dobro sodelovanje pogoj za uspešno delo, pač pa tudi ob takšnih svečanih dogodkih, ki prav tako krepijo medsebojno zaupanje in širijo prepoznavnost gasilske dejavnosti v javnosti. Andreja Videc, Gasilska zveza Celje, foto: Gregor Katič 11 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Nekaj besed o naši 55-letnici bivanja na Lipi 167 V nedeljo, 27. 9. 2015, smo se zbrali na Svetini v štorskem domu še živeči stanovalci, ki smo se 1. 1. 1960 vselili v nov blok – Lipa 167 ali sedanji Udarniška 5. Obujali smo spomine na lepe čase, ki smo jih skupaj preživljali, zelo skromno, vendar kot ena družina. Urejali smo zelenico, jo kosili s kosami, vsako delo pa zaključili s prijetnim druženjem. Ogromno smo poleg služb delali udarniško – igrišča, vodovod, kegljišče, železnico proti novi lekarni, vse z dobro voljo. Nihče ni spraševal po plačilu. Bili so težki časi v primerjavi z današnjimi, vendar čudoviti – nepozabni. V blok se je vselilo 16 mladih parov in 3 samska dekleta, ki smo živele v sobicah velikosti 3 m x 3,5 m. V glavnem sami intelektualci: 2 zdravnika, 4 učitelji, inženirji, itd, zato so blok imenovali elitni. Kasneje se jih je 5 odselilo v svoje hiše, 16 umrlo, 3 so v domu starejših, 4 pa še živimo v bloku. Ponosni smo, da je še vedno naš prijatelj in se še vrača med nas dr. Aleksander Doplihar, ki smo mu čestitali za veliko priznanje, saj je bil pred 2 letoma odlikovan za svoje humano delo z nazivom »Slovenca leta«. Čestitamo! In želimo še naprej veliko uspehov. Leta hitijo, lepi spomini ostanejo. Radi se jih spominjamo, zato smo vsi izrazili željo, da se čim prej spet srečamo in nadaljujemo, kjer smo končali s spomini. Od živečih se 4 niso udeležili srečanja zaradi bolezni. Vračamo jim lepe pozdrave. Marija Lamut Komemoracije ob spominu na mrtve v občini Štore Č asovni odmik zadnje svetovne vojne je vedno daljši. Spomini pa kljub vsemu ostajajo za vedno. Praznik spomina na mrtve je tudi priložnost, da se s komemoracijami spominjamo tistih, ki so v vojnah izgubili svoja dragocena življenja. V naši občini imamo kar precej partizanskih grobov in spominskih obeležij iz obdobja druge svetovne vojne. Veteranske organizacije celo leto skrbimo, da jih po svojih močeh vzdržujemo in ob obletnicah posameznih dogodkov še posebej obiščemo in se poklonimo tam pokopanim. Letos je bila pred osnovno šolo komemoracija, ki jo je pripravila šola. V imenu veteranske organizacije se iskreno zahvaljujem ravnateljici Mojci Rožman, učiteljem in nastopajočim za izjemno sodelovanje in skrb, ki je ob takšnih priložnostih potrebna. Za otroke je zelo po12 membna sporočilna vrednost tega dogodka. V Kompolah pri Ocvirkovi domačiji je spominsko obeležje. Druga svetovna vojna jim je namreč vzela štiri družinske člane. Bolečina, ki bo domačim ostala za vedno. Na tej domačiji, kjer nas vedno izjemno prisrčno sprejmejo, se dvakrat na leto poklonimo pred spomenikom. Najprej 9. maja, ob dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom in nekdanjim državnim praznikom, ter ob dnevu spomina na mrtve. Potem se poklonimu pred spomenikom neznanemu vojaku ruske Rdeče armade, pred spomenikom ustanovitve prve partizanske celjske čete na Javorniku pri domačiji Ivana Pavliča. Neverjetno, kako DECEMBER 2015 prisrčne, iskrene in gostoljubne ljudi imamo na tem področju. Nazadnje se poklonimo še tridesetim padlim partizanom in aktivistom na Svetini. Iz veleposlaništva Ruske Federacije v Ljubljani so se zahvalili naši občini in veteranski organizaciji za skrb in vzdrževanje groba njihovega vojaka. Veseli smo tudi vsestranske podpore naše občine in župana, gospoda Mirana Jurkoška, za sodelovanje in pomoč pri izvedbi vseh teh aktivnostih. Naj ne bo nikoli pozabljeno. Srečko Križanec Medgeneracijsko srečanje sosedov K ot že nekaj let smo tudi letos v blokovski soseski na Lipi pripravili kostanjev piknik z bogračem. Stane Štefanec je skuhal 50 litrov bograča. Sestavine zanj je znova doniral naš upravnik, Storkom Štore, kruh pa g. Jager, ki ga vsak dan prodaja v naselju. Za glasbo je poskrbel g. Rudi Močnik s svojim prijateljem. Zaradi sanacije strehe smo piknik organizirali kasneje kot običajno, a je na druženje kljub temu prišlo 60 sosedov, s katerimi smo se poveselili in zaplesali. Obiskal nas je tudi naš župan s soprogo in njunega obiska smo se vsi razveselili. Pečen kostanj smo zalili z moštom in vinom, sosede pa so mizo popestrile z domačim pecivom. Takšna srečanja zbližujejo ljudi, kar pa je bil tudi naš namen, da se imamo sosedje radi in da se družimo. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k druženju, se najlepše zahvaljujem. Dogovorili smo se, da sedaj že tradicionalni piknik ponovimo tudi prihodnje leto. Stanislav Štefanec, foto Uroš Urlep Srečanje starejših občanov občine Štore K ot že kar nekaj let zapored je tudi letos Občina Štore organizirala srečanje starejših občanov. Letošnje srečanje je bilo v sredo, 4. novembra 2015, v jedilnici Osnovne šole Štore, ki se ga je udeležilo kar lepo število starostnikov. Srečanje so s kulturnim programom popestrili učenci Osnovne šole Štore in gospod Srečko Pajk s harmoniko. Vse navzoče sta pozdravila in nagovorila župan Miran Jurkošek, ravnateljica Osnovne Štore Mojca Rožman in predsednik Društva upokojencev, gospod Mirko Vešligaj. Po končanem kulturnem programu je sledilo okusno kosilo, ki so ga DECEMBER 2015 pripravili kuharji in osebje Osnovne šole Štore in Vrtca Lipa. Ob dobri kapljici in zvokih harmonike je potekal sproščen klepet z županom, ki se je sprehodil od mize do mize in poklepetal z udeleženci srečanja. Ob okusni hrani je čas hitro minil, vsi navzoči pa so ob slovesu prejeli tudi priložnostno darilo. Besede zahvale, iskrice v očeh in lepe želje so bile zadostno potrdilo, da so starejši tega srečanja veseli in da jim ta dan veliko pomeni. Domov so odhajali s prijetnim občutkom v duši in z mislijo, da je še nekje nekdo, ki ima posluh za starejše. Nena Kopinšek 13 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Martinovanje V sredo, 11. novembra 2015, je pred trgovskim centrom Mercator na Lipi potekalo martinovanje. Tako tudi letos krajani občine Štore niso pozabili na god sv. Martina, svetnika, ki po izročilu mošt spremeni v vino. Dogodek, ki je je bil v organizaciji Občine Štore, Društva vinogradnikov in kletarjev Polič, Kmetije Kroflič in Športno-kulturnega društva Rudar Pečovje, je bil dobro obiskan. Obiskovalci so lahko poskusili odlično vino domačih pridelovalcev ter okusili ostale dobrote Društva vinogradnikov in kletarjev Polič ter Kmetije Kroflič. Manjkala pa ni tudi Martinova tržnica, ki pa je letos bila v manjšem obsegu kot lani, vendar s široko ponudbo okusnih domačih izdelkov Kmetije v Gaju. Celoten dogodek ob prazniku vina so popestrili godbeniki iz Štor. Lucija Polak Obnovljena streha na cerkvi sv. Križa na Svetini M alo vasi na Slovenskem se lahko ponaša s kar dvema cerkvama. Najbrž vsakemu popotniku, ki se približa Svetini po glavni cesti iz Štor, pogled najprej obstane na srednjeveški lepotici, gotski cerkvi Marije Snežne, kmalu nato pa zagleda še en, sicer bistveno nižji zvonik cerkve sv. Križa. Nad oltarjem te cerkve je srednjeveški leseni Križani, ki ga je zaradi njegove pomembne umetniške vrednosti najpomembnejši slovenski umetnostni zgodovinar, prof. dr. France Stele, vključil v svoje osredn14 je znanstveno delo Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Na ostankih starega ometa je tudi nekaj poznogotskih fresk. Notranjščina ‘tamale‘‘ cerkve, kot ji rečejo domačini, je bila pred dvema letoma z veliko požrtvovalnostjo domačinov in donatorjev temeljito obnovljena. V njej poteka v zimskem času redno nedeljsko bogoslužje, letošnjo zimo pa bo cerkev tudi ogrevana s centralno napeljavo iz župnišča. Močno deževje je kmalu razkrilo neprijetno dejstvo, da streha nad DECEMBER 2015 ladjo na več mestih pušča. Mokrota je že začela uničevati komaj popravljeno notranjost, zato je bilo po pregledu strehe jasno, da je treba ostrešje okrepiti z lesom, streho izravnati, narediti zračni most in v celoti zamenjati kritino. V mesecu avgustu 2015 je nato g. Martin Lavbič ob podpori gospoda župnika, dr. Vinka Kraljiča, župana občine Štore, gospoda Mirana Jurkoška, in pomoči delavcev Občine Štore in KS Svetine, ključarjev, prostovoljcev in številnih darovalcev, opravil vsa načrtovana dela na strehi. Hvaležni in ponosni smo, da se tako ohranja sakralna kulturna dediščina nam in našim zanamcem. Betka Vrbovšek 15. Barbarin pohod po Barbarini poti M egleno sobotno jutro je naznanjalo lep sončen dan. In res, ob vzponu do Svetine so pohodniki pustili meglo za sabo in zakorakali v prečudovit sončen dan, ki jih je spremljal na poti. Po označeni Barbarini poti se je 387 pohodnikov podalo v sproščujoč 19 km dolg pohod. Tudi letos se je pohoda udeležilo veliko otrok; organizirano so prišli iz Osnovne šole Štore in Osnovne šole Frana Kranjca. Čas za pohod so si vzeli celo člani Planinskega društva Slavnik, ki so se pripeljali iz Primorske. Člani ŠKD Rudar Pečovje smo poskrbeli za obilico domače hrane in pijače s pomočjo naših zvestih donatorjev. Iskrena hvala za vsak podarjen trenutek, za vsako podarjeno stvar... Obdarili smo vse pohod- nike, ki so bili 10. na 15. Barbarinem pohodu, in tiste, ki niso zamudili nobenega pohoda, torej so bili 15. na 15. Barbarinem pohodu… pa tudi na Barbare nismo pozabili!! Pravila Barbarinega pohoda ostajajo enaka, zato si rezervirajte prvo soboto v mesecu decembru in pridite na vesel, sproščen in nepozaben pohod, do takrat pa: Barbarina pot je označena vse dni v letu, zato vabi, da se ji pridružite in spoznate, kako bogat je naš kraj. SREČNO! Leonida Cmok Kačičnik Predsednica ŠKD Rudar Pečovje DECEMBER 2015 15 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Almini dnevi na Svetini 2015 T udi letošnji oktober smo člani Turističnega društva Štore posvetili svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Naša tradicionalna prireditev Almini dnevi na Svetini 2015 je bila po nekaj letih spet dvodnevna. lov, niti preteklosti in sedanjosti so se v njegovi pripovedi spretno prepletale, fotografije pa so nam odkrivale lepote pokrajin, rastlinja, cerkva… Preživeli smo prijeten večer in izvedeli in videli smo marsikaj novega. V soboto, 10. oktobra, smo v Domu na Svetini organizirali potopisno predavanje Nekaj korakov po poteh apostolov. Gospod Miha Herman nas je popeljal na potovanje v preteklost, v čas delovanja aposto- 16 DECEMBER 2015 Alma, Jure Zdolšek (ljubiteljski kuhar in učenec Bineta Volčiča) ter Damjan Šolman (mojster za jedi na žlico) so imeli res težko delo, saj so se ekipe zelo potrudile – imeli so lepo urejene mize, polne dobrot, vsi so skuhali zelo dober golaž, vzdušje pa je tako bilo prečudovito. Zmagala je ekipa iz Osnovne šole Štore pod imenom “N’kol` boljše”, drugi so bili “kuharji in kuharice” ŠKD Rudar Pečovje in tretje predstavnice Vrtca Lipa. Foto: Rosvita Jager Foto: Rosvita Jager V nedeljo, 11. oktobra, pa je bil na vrsti tekmovalni del Alminih dni. Letos nam jo je zagodlo vreme, a na srečo smo še pravi čas poskrbeli za velik šotor, ki je nudil zavetje kmečki tržnici in vsem ekipam, ki so kuhale golaž v kotličku. Za prijetno vzdušje so kot po navadi poskrbele ekipe kar same, Veseli jahači so zaigrali, LPZ Štore je zapel, Joškova banda pa je »pričarala« zvoke iz svojih nenavadnih glasbil. Foto: Rosvita Jager Najpomembnejša gostja pa je seveda bila Alma Karlin. Turistično in kulturno društvo Celje je na prireditvi premierno predstavilo potovalno obleko Alme Karlin, lik Alme pa je upodobila gospa Karmen Mestrov. Alma nam je prebrala nekaj odlomkov iz svojih knjig, bila pa je tudi v komisiji, ki je ocenjevala delo tekmovalnih ekip. Tradicionalna prireditev Almini dnevi na Svetini postaja vse bolj priljubljena. Že zdavnaj je presegla okvirje domače občine, tokrat je tudi slabo vreme ni moglo pregnati. Šotor na Svetini je pokal po šivih in prav je tako! Mojca Korošec DECEMBER 2015 17 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 1. Ponovno odprtje Doma na Svetini S ponovnim odprtjem Doma na Svetini smo planinci iz Štor ter bližnje in daljne okolice znova pridobili postojanko, na kateri se lahko odpočijemo, popijemo pijačo in kaj okusnega pojemo. Prav tako pa nas vedno navduši prelep pogled na spodaj ležečo vas in čudovito okolico, ki se bohoti v prelepih barvah v vseh letnih časih. V domu je tudi planinski žig, ki ga marsikdo rad odtisne v svoj pohodniški dnevnik, še posebno mladi planinci. Od letošnjega leta je Dom na Svetini postal tudi del na novo markirane in označene planinske poti XIV. divizije z žigom in je posledično pričakovati še več pohodnikov. Planinci in pohodniki na svojih poteh radi obiščemo koče, zato upamo in si želimo, da nam bo tudi Dom na Svetini še dolgo gostoljubno odpiral svoja vrata. Valter Jelen, foto: Rosvita Jager 1. Pregled dela Planinskega društva Železar Štore v letu 2015 V našem društvu deluje več skupin. Vse pa imajo iste cilje. To je skrb za zdravo življenje, saj z aktivnostmi – organizacijskimi, umskimi in pohodniškimi – krepimo svoje zdravje. Izleti, pohodi in ture v nas vnašajo mir, sproščenost, zadovoljstvo in nam dajejo energijo za vsakodnevne izzive. Ker se leto bliža h koncu, lahko povem, da smo v tem letu naš plan izpolnili v celoti. Kakšna načrtovana aktivnost je odpadla zaradi vremenskih razmer, nekaj jih je bilo preloženih na drug termin, ostale pa še ča18 kajo na realizacijo. Najmlajši CICI planinci so spoznavali naravo in se srečevali s premagovanjem manj zahtevnih vzpetin na naših bližnjih gričih, medtem ko so se osnovnošolski planinci spoznavali že z bolj zahtevnimi in časovno daljšimi tereni. Žal v tem letu v našem programu nismo imeli načrtovanih aktivnosti za skupino Pohodniki. Ker je v našem društvu premalo registriranih vodnikov za vodenja po zelo zahtevnih turah, si po predpisih Vodniške komisije tega niti ne smemo dovoliti. Naše društvo redno skrbi za vzdrževanje pla- ninskih poti v naši pristojnosti. Pri tem delu odlično sodelujemo s sosednjima planinskima društvoma, Grmado in Šentjurjem. Tako so vse planinske poti na teh naših koncih posnete in vnesene v državni register planinskih poti. V sklopu ureditve planinskih poti in pri vzdrževanju ter obujanju zgodovine smo v tem letu na novo obudili in označili planinsko pot XIV. divizije. Člani P. D. Grmada so začeli z označevanjem in s postavitvijo stebrov ter smernih tabel od Vrha nad Laškim do Svetine, naše društvo je poskrbelo za nadaljevanje DECEMBER 2015 označitve poti do Opoke, P. D. Šentjur pa nadaljuje z označitvijo poti od Opoke do počivališča Zima. V regiji zelo dobro sodelujemo z ostalimi društvi, z vrtcem Lipa in Osnovno šolo Štore. Vsi, ki smo aktivno vpeti v delo društva, delujemo na bazi prostovoljstva in za svoje delo ne prejemamo nikakršnih finančnih nagrad ali nadomestil. Izključno delujemo v dobro družbe in krajanov. Članarina: Predpisana članarina s strani PZS za leto 2016 je enaka kot letos. Za polnoletne osebe do 65. leta starosti znaša 25,00 €, za osebe, starejše od 65. leta starosti, znaša 18,50 €, za osnovnošolce pa 7,00 €. Najmlajšim CICI planincem za spodbudo članarino krije naše društvo. Delitveno razmerje članarine med PZS in društvom ostaja enako: 55% članarine pripada PZS, 45% članarine pa našem društvu. Družine imajo pri včlanitvi v društvo dodaten popust. Vsakoletno članstvo traja od dneva včlanitve do 31. 1. naslednjega leta. Član poravna članarino praviloma do 31. 1. za tekoče leto. Vsi, ki bi radi zaživeli drzneje in se imeli nevsakdanje, pridružite se nam. Potreben bo napor, ki bo v vas prebudil nekaj novega in vas napolnil s čudovitim notranjim zadovoljstvom. V letu 2016 pa vsem želim varen korak, obilo zdravja in pozitivnega mišljenja. Predsednik P. D. Železar Štore Valter Jelen Regijsko strelsko tekmovanje T ako kot vsako je tudi letošnje leto strelsko društvo organiziralo regijsko strelsko tekmovanje z zračno puško serijske izdelave. Tekmovanje je bilo v soboto, 21. 11. 2015, ob 53. obletnici otvoritve strelišča za zračno puško. Na tem tekmovanju sodelujejo izkušeni strelci zrelih let. Primanjkuje nam osnovnošolcev in mladincev, da bi lahko vzgojili bodočo generacijo strelcev . Poskušamo jih pridobiti. V poletnih počitnicah pridejo 3-4 osnovnošolci največ trikrat, saj ugotovijo, da je strelstvo miren šport, ki zahteva veliko mero umirjenosti in koncentracije. Po moji oceni imajo otroci raje eksplozivne športe, polne gibanja, saj so navajeni računalniških iger z urjenjem borilnih veščin. Tekmovanje je potekalo vzorno, saj ga je vodila izkušena ekipa. Vodja tekmovanja je bil Vlado Bogdanović in dva mednarodna strelska sodnika, Vili Dečman in Jože Jeram. Tekmovalo se je po pravilniku Strelske zveze Slovenije, v skladu s katerim je bil čas ene tekmovalne serije 45 minut za 20 strelov za rezultat in neomejeno poskusnih strelov. Prvo mesto je osvojila ekipa Kisovec I z zadetimi 529 krogi od možnih 600. DECEMBER 2015 Drugo mesto je osvojila ekipa Kisovec II z zadetimi 488 krogi. Tretje mesto je osvojila ekipa Bratov Dobrotinškov iz Vojnika z zadetimi 487 krogi. Posamično so osvojili kolajne naslednji strelci: - prvi je bil Zvone Prograjc (Kisovec I) z zadetimi 182 krogi, - drugi je bil Lado Kovač (Kisovec I) z zadetimi 179 krogi, - tretji je bil Vlado Bogdanović (Kovinar Štore) z zadetimi 174 krogi. Za prva tri mesta smo podelili pokale. Prvi trije posamično so dobili medalje, do petega mesta pa praktične nagrade. Po podelitvi je sledilo prijetno druženje. Za postrežbo sta poskrbeli naši članici, Branka Godicelj in Metka Bobnič. Za zabavni program je poskrbel naš članski ansambel Vrbica. Prijetno druženje se je zavleklo v pozne večerne ure. Zahvala velja vsem donatorjem nagrad. Vlado Bogdanović 19 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV Noč čarovnic v Štorah ŠTORSKI OBČAN 31. oktober je tudi naš dan, dan čarovnic. Čarovnice in vsi zabave željni smo se zbrali v telovadnici na Lipi, kjer smo člani Turističnega društva Štore organizirali »noč čarovnic«. Kot se za rajanje čarovnic spodobi, je bila temačna telovadnica okrašena z duhci, pajki, netopirji, postavljeno je bilo čisto pravo pokopališče, manjkale pa niso niti izrezljane buče. Otroci so v ustvarjalnih delavnicah izdelovali mumije in okostnjake, risali in barvali, skupaj s teto čarovnico so zvarili čarobni napoj, sladkosnedi so uživali v »grozljivih« sladkarijah, ki smo jih čarovnice same spekle. Zvezda večera je bil čarodej Andrej, ki nas je razveseljeval z svojimi čarovnijami - kdo ve, morda pa je prav on začaral našo veliko keramično bučo, ki je izginila kdo ve kam? Letos smo čarovnice pripravile » sobo groze« in le najpogumnejši so si upali pokukati vanjo. A kaj je bilo v njej? Ne povem, pridite pogledat naslednje leto! 20 DECEMBER 2015 DECEMBER 2015 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 21 Mojca Korošec O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Športno društvo Kovinar Štore in organizirana športna vadba za otroke K er ne želimo, da bi otroci preživeli večino svojega prostega časa ob televiziji in računalniku, ker je gibanje zdravo, želimo pa imeti zdrave in vesele otroke, smo se v društvu odločili, da otrokom poleg že obstoječega programa ponudimo še organizirano splošno športno vadbo in z njo obogatimo otrokove gibalne aktivnosti. Po objavljenem razpisu za vpis otrok smo v mesecu novembru pričeli s športno vadbo za predšolske in šolske otroke. Trenutno vadba poteka vsako sredo od 15.30 do 16.30 v telovadnici OŠ Štore. K vadbi želimo pritegniti čim več otrok od 5. do 9. leta starosti in jih na zabaven način razgibati. Vabljene so pred- vsem deklice, saj opažamo, da v občini ni na voljo nobene podobne splošne športne aktivnosti zanje. Seveda pa so dobrodošli tudi fantje. Sedaj je vpisanih otrok dovolj za eno skupino, v primeru povečanja števila pa bomo organizirali dodatne termine za vadbo. Do konca leta bo vadba za vse vpisane otroke brezplačna, v naslednjem letu pa bo potrebno poravnati članarino. Vabljeni! Karmen Žgank, Monika Kaluža Društvo upokojencev Štore D ruštvo upokojencev Štore, ki v raznih dejavnostih združuje okrog 720 članov, je največje društvo v občini. V dejavnostih, kot so različne športne panoge, pohodništvo in izletništvo, naši člani delujejo brezplačno. Vsak mesec izdajamo svoj časopis, v katerem obveščamo člane o dejavnostih v društvu. S takim načinom obveščanja smo eno redkih, če ne celo edino društvo v Sloveniji. Naš vir financiranja je pretežno članarina, donacija občine in nekaj donacij od podjetij v občini. Med prvimi društvi v Sloveniji smo pristopili k »Programu starejši za starejše za boljšo kakovost življenja«. Poleg vseh društvenih dejavnosti vsako leto organiziramo srečanje naših članov. Tudi v letošnjem letu smo organizirali takšno srečanje, in sicer v Kulturnem domu v Štorah. Zbralo se nas je toliko, da je bila 22 dvorana kulturnega doma skoraj premajhna. Ob zvokih priznanega ansambla smo se vrteli do poznih večernih ur, popestritev večera pa so bile orientalske plesalke Irry dance, ki so s svojim nastopom navdušile ne samo moški, temveč tudi ženski spol. Ob tej priložnosti bi rad pripomnil, da zelo dobro sodelujemo z Občino Štore, Osnovno šolo Štore in nekaterimi društvi v občini, za kar se prisrčno zahvaljujem, z željo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Vse upokojence, ki še niste člani našega društva, vabim, da se nam pridružite, ker, kot poudarjajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije, »več kot nas bo, bolj bomo močni pri doseganju svojih ciljev v tej zdraharski politiki«. Mirko Vešligaj DECEMBER 2015 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN LPZ Štore: Novim izzivom naproti K ako hitro mineva čas. Ko narava odvrže prekrasno pisano odejo s sebe, ko začne dišati po pecivu, poticah in kuhanem vinu, takrat začutimo, da obračamo nov list, takrat se zavemo, da je zopet leto dni naokrog. Narava, odeta v belo odejo, gre k počitku. Tako kot vsi, tudi pevci Ljubiteljskega pevskega zbora Štore, ne počivamo. V novo leto stopamo polni načrtov, polni novih idej, polni želja. Za nami je veliko nastopov, za nami so druženja, ki nas povezujejo. Ponosni smo, da lahko zapojemo tistim, ki jesen svojega življenja preživljajo v Domu Lipa, veseli smo, ko nas medse povabi gospod župnik Miha Herman in lahko naša pesem zadoni v krasni cerkvi Sv. Martina na Teharjah. Lepo je prepevati v domačem kraju na različnih prireditvah, ki jih organizira Občina Štore. Radi se odzovemo povabilom drugih društev, saj takšna druženja povezujejo kraj in ljudi v njem med seboj. DECEMBER 2015 V letu 2015 smo tudi letni koncert pripravljali s posebnim veseljem. Petnajst let delovanja ni kar tako. V tem času se je v zboru menjalo kar nekaj pevcev, ki je vsak s svojim glasom in delom prinesel veliko k obstoju zbora. Pevci, ki nas petje v tem zboru združuje danes, smo za konec leta ponosni zapeli v katedrali sv. Salvadorja v Pragi. To je bilo za nas veliko doživetje. Ob zborih iz drugih evropskih mest smo prepevali slovenske pesmi, ponesli smo jih tudi na praške ulice. Praga namreč vsako leto prireja predstavitev pevskih zborov evropskih držav »PRAGUE ADVENT CHORAL MEETING«. Ta petek in soboto, 4. in 5. decembra, se nas je predstavilo skupaj 37 zborov iz cele Evrope. Po podelitvi diplom za sodelovanje smo vsi zbori skupaj zapeli pet pesmi, kar je bilo še posebej veličastno. Takšna nepozabna doživetja dajejo veselje do dela in ob podpori vas vseh, ki nas pridete poslušat ali nas na naši poti podpirate kako drugače, ni težko. Še naprej se bomo trudili, zase in za vas. Naj nam vsem novo leto prinese veliko dobrega petja, dobre volje in druženja. Marija Sirk 23 ZNAN OBRAZ ŠTORSKI OBČAN Zgodba o uspehu Dolores Ponoš »N ikoli ti ne bo uspelo, da bi lahko s tem služila kruh….v likovni umetnosti ni prihodnosti, s tem ne boš obogatela«. Tako so jo svarili, ko je vso svojo strast do risanja, ves prosti čas in čas med urami pouka posvetila risanju. To so bili še srednješolski časi. Vseskozi med poukom je risala, vsi zvezki so bili zapolnjeni z njenimi risbami. Izdelke so občudovali tudi njeni sošolci, medtem ko njenim domačim to ni bilo všeč, saj je začela popuščati v šoli. Dokler ne bi popravila ocen, so ji poskušali prepovedati risanje, vendar jo je to le še dodatno spodbudilo in s tem je vedno bolj spoznavala, da je risanje del nje. Uspešno je dokončala srednjo šolo za računalništvo, med poukom narisala mnogo risbic, številke v njenih zvezkih pa so se združevale v razne obraze, slike… Ker ni bilo možnosti, da 24 bi nadaljevala šolo na Likovni akademiji v Ljubljani, je doštudirala management. Da bi imela denar za dodatno likovno izobraževanje in risarske pripomočke, je opravljala študentska priložnostna dela. Dopoldan je bila na faksu, popoldne je delala, ob večerih pa risala. Pri tem je doživela veliko negativnih izkušenj, vendar je s svojo pozitivnostjo in željo po samostojnosti tudi te premagala. Dolores priznava, da je včasih vseeno dvomila o pravilnosti svoje odločitve, da se posveti risanju. Vendar je študij managementa pripomogel na poti k uresničevanju cilja. Dolores je samouk. Z risanjem, ki jo sedaj označuje kot umetnico, je začela v svoji majhni sobici. To je sedaj njena služba, njeno veselje, hobi in življenje. V tem poslu je ogromno inovativnosti. Specializirala se je za portrete in v tem želi biti najboljša. Medtem si je ustvarila tudi svojo spletno stran www.portret.si. Njena tehnika risanja obsega tehniko sketch, barve (pastel), kuli, svinčnik in bel pastel, karikature, ki so lahko digitalne in navadne. V zadnjem obdobju pa se s svojim timom podaja na pot ilustracije. Vseskozi se izobražuje v Sloveniji, pa tudi preko skypa z Darrel Tankom. Sodeluje z drugimi državami: Švedsko, Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo, svoje izdelke ji je uspelo prodati tudi v Virginio. V Sloveniji ima podporo s strani trgovin Leonardo, Faber Castella, kjer ji omogočajo, da njeni izdelki nastajajo z najkvalitetnejšim materialom. Ponosna pove, da ima vedno več naročil portretov. ''Vse več je tudi zanimanja za takšno darilo, saj je takšno darilo unikatno, osebno in trajno. V največje veselje, kot spodbuda za moje nadaljnje delo in ustvarjanje pa je prav to, ko mi kupec pove, da je portret njihovega obdarjenca ganil do solz!« Tisti, ki so kdajkoli kupili njene izdelke, se vedno znova vračajo k njej. Narisala je tudi mnogo znanih Slovencev in tujih znanih oseb. Pred kratkim sta s partnerjem, vokalistom Maticem Nareksom, odprla v Celju lasten studio, ki združuje sliko in glasbo. Studio sta poimenovala kar DO-MA in prav gotovo sta tukaj umetnost in ustvarjalnost domači. Dolores je od nekdaj imela željo ustvariti lastno podjetje, ki bi delovalo kot družinsko domačno podjetje, kjer deluje skupina umetnikov. Želje se ji postopoma uresničujejo, počasi si ustvarja svoj delovni tim, ki jo podpira pri vse večjem obsegu dela in naročil umetnin. Lahko bi rekli, da je to zgodba o uspehu. V bistvu je dejansko iz nič nastal odličen posel in osebno zadovoljstvo. To pa lahko dosežeš s trudom, voljo, pozitivnim mišljenjem in seveda s talentom. Tega pa zagotovo naši krajanki, umetnici Dolores, ne manjka. Rosvita Jager Foto: Rosvita Jager DECEMBER 2015 Prosvetno društvo Sveti Lovrenc pod Prožinom P rvo kulturno in prosvetno društvo v Kompolah z imenom »Prosvetno društvo Sv. Lovrenc pod Prožinom« je nastalo v zimskih mesecih 1932/1933. Društvo je zaznamovalo kulturno dogajanje in spodbujalo krajane h kulturnem udejstvovanju v kraju med obema vojnama. Pobudnik ustanovitve društva in predsednik društva je bil šolski upravitelj Vojteh Jerin, ki je prišel na kompolsko osnovno šolo leta 1923. Kot društveni odbornik je bil zastopan tudi v Sokolskem društvu v Štorah. Prebivalce Sv. Lovrenca je spodbudil, da so začeli prirejati odrske nastope in se ukvarjati z igralstvom. Ni spodbudil samo šolske mladine, ampak tudi starejšo generacijo. Ustanovni občni zbor društva je bil januarja 1933. Na njem je sodeloval in pomagal tudi znan slovenski literat in pesnik Matej Bor – s pravim imenom Vladimir Pavšič. Za predsednika društva je bil izbran Vojteh Jerin. Leta 1938 je društvo dobilo novo vodstvo, saj je od starega vodstva umrla dolgoletna članica Greta Ivanšek, Ljudmila Kojnik je odstopila, nekaj mladih fantov pa je odšlo k vojakom. Predsednik je postal Albert Jerin, sin Vojteha Jerina, podpredsednik Franc Tofant, tajnik Ivan Gajšek, namestnica tajnika K. Medvedova, blagajnik Tone Jager in gospodar Franc Plank. Nadzornici in preglednici računov sta bili Marija Novak in Pepca Ocvirk. Člani razsodišča so bili Avgust Dobrajc, Ladislav Jager, Jakob Gajšek, vodje prosvetnega odra pa Helena Dobrajc, Marjan Jerin in Nejc Trebovc. Člani društva so bili domačini, posestniki in tovarniški delavci Žig Prosvetnega društva Sv. Lovrenc (Pokrajinski arhiv Maribor) DECEMBER 2015 Ob petletnici delovanja društva so kompolski gledališčniki nastopili v Narodnem domu v Celju z narodno igro Revček Andrejček. Kot igralci so nastopali Gregor Ocvirk, Franc Plank, Neža Ocvirk, Helena Plank, Anton Štor, Franc Tofant, Tone Jager, Franc Štarlekar, Ivan s svojimi družinskimi člani. Društvo je delovalo do nemške okupacije leta 1941. Leta 1936 je imelo društvo 26 članov, ki so plačali članarino. Člani društva so bili naslednji: predsednik in učitelj Vojteh Jerin, Jožica Baumgartner, Avgust Dobrajc, Feliks Ivanšek, Greta Ivanšek, Hajni Ivanšek, Anton Jager, Ladislav Jager, Franc Kojnik, Ljudmila Kojnik, Franc Tofant, Ivan Tofant, Ivan Gajšek, Jaka Gajšek, Gregor Ocvirk, Neža Ocvirk, Mici Novak, Franc Plank, Helena Plank, Ivan Schlathan, Alojz Seme, Franc Štrlekar, Martin Štor, Jernej Trbovc, Matija Zavšek in podporni član Anton Paulič. Društvo se je financiralo iz mesečne članarine članov društva, donacij podpornih članov in dohodkov pri uprizarjanju gledaliških iger in predstav, ki so prinašali tudi največ denarja. Izdatke društva so predstavljali nabava gledaliških kostumov in rekvizitov, les in drug gradbeni material za sestavo in popravilo gledališkega odra, plačevanje avtorskih pravic za gledališke igre in spremljavo godbe pri uprizoritvah odrskih nastopov. Manjše izdatke so predstavljali tudi knjižnica, plačevanje raznih taks in dovoljenj za gledališke nastope, povrnitev potnih stroškov, poštnin in drugih stroškov društvenega delovanja. Glavna dejavnost društva so bili odrski nastopi in gledališke predstave. Člani Prosvetnega društva niso nastopali samo na domačem odru, ampak so gostovali tudi v sosednjih krajih, predvsem v Štorah, na Teharjah, v Celju in Šentjurju. Prvo igro, ki so jo člani društva uprizorili, je bila Rodoljub iz Amerike. Iz blagajniškega zapisa je razvidno, da jim je igra prinesla 698,50 dinarjev, ponovljena predstava pa 386,50 dinarjev. Društvo je kmalu prišlo na »dober glas«, zaslovelo in bilo je prvovrstno predvsem za kmečke in narodne igre. Gledališke igralce je vodil France Kojnik, igre pa je večinoma režiral Marjan Jerin. Seznam članov društva leta 1936 (Pokrajinski arhiv Maribor) Blagajniški zapis Prosvetnega društva Sv. Lovrenc (Pokrajinski arhiv Maribor) Gajšek, Jakob Gajšek in Guzejeva. Prav tako so nastopili na sokolskem odru v Štorah. Petletnico delovanja in kulturnega udejstvo25 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN vanja so praznovali tudi v domači Gajškovi pov Prosvetnega društva je bil 19. januarja gostilni »Pri Špulcar« 4. junija 1939, ki ga je 1941, ko so nastopili v Sokolskem domu popestrila tudi Sokolska godba Štore. Štore z Golarjevo komedijo Vdova Rošlinka. Z nemško okupacijo slovenskega ozemlja Društvo je prirejalo tudi društvene izlete. aprila 1941, priključitvijo ozemlja Štajerske Največkrat so se peljali z vlakom na okoliške nacistični Nemčiji in prepovedjo rabe slovenhribovske vrhove, kot sta Boč in Kum. Leta skega jezika je Ukinitveni komisar za društva 1938 je društvo osnovalo tudi pevski odsek in organizacije na Spodnjem Štajerskem med s 17 člani. drugim razpustil tudi slovensko Prosvetno Eden zadnjih predvojnih gledaliških nasto- društvo Sv. Lovrenc pod Prožinom. Viri in literatura: Blagajniška knjiga Prosvetnega društva Sv. Lovrenc. Pokrajinski arhiv Maribor/PAM/0122/03120. Delovanje šentlovrenskega prosvetnega društva. Nova doba, 11.3. 1938, št. 11, str. 3. Štore. Ob petletnici šentlovrenskega odra. Nova doba, 18.2. 1938, št. 8, str. 4. Štore. Nova doba, 19.5. 1939, št. 21, str. 4. Štore. Šentlovrenski oder. Nova doba, 7.1. 1941, št. 3, str. 3. Matej Ocvirk Irry dance v Štorah O rientalska plesna skupina Irry dance je v mesecu oktobru ponovno očarala člane Društva upokojencev Štore. Na letnem srečanju upokojencev so napravile velik žur. Zapeljivi kostumi in plesni gibi telesa so prava paša za oči. Ana, Brigita, Mojca, Blanka, Maja, Darja in voditeljica Irena Majcen izhajajo iz Šmarja pri Jelšah in okolice Celja in kot skupina plešejo že kar nekaj let. Orientalski ples je zapeljiv ženstveni ples z nežnim valovanjem telesa in energičnimi gibi bokov. Čar teh plesov je tudi v druženju nežnega spola, ženske postanejo bolj samozavestne, se sproščajo in krepijo svoje telo. Voditeljica Irena pravi, da za ta ples niso pomembna leta, ampak veliko volje in ljubezen do plesa. Vse, ki rade plešete, pridružite se jim in uživale boste v ritmih Orienta, v ritmih can-cana in country plesa. Plesni tečaji potekajo vsak Irry dance plešejo na raznih kulturnih prirediponedeljek v Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, tvah, obletnicah, rojstnih dnevih itd… začetni tečaj pa vsako sredo v Kulturnem Ljubiteljice plesa, zaplešite z njimi. Ivanka Tofant domu v Štorah ob 18.15. 26 DECEMBER 2015 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN 121. obletnica rojstva Franja Malgaja N a 121. obletnico njegovega rojstva, 10. 11. 1894, smo se veterani osamosvojitvene vojne za Slovenijo in častniške organizacije občine Štore ter člani društva generala Maistra iz Štor na šentjurskem pokopališču poklonili v spomin borcu za severno mejo, nadporočniku Franju Malgaju. Zbrali smo se namreč na mestu, kjer spomenik v čast Franju Malgaju ponosno priča o človeku, ki je v bojih za severno slovensko mejo v času po prvi svetovni vojni dal življenje za najvišje vrednote, za svojo domovino. Njegova veličina je bila poleg ostalih vrednot domoljubja nedvomno v njegovi mirnosti, pridnosti, hrabrosti, resnosti, izjemni poštenosti, tovarištvu in zanesljivosti, kar je za častnika še poseben dar. Pisal je pesmi in jih objavljal v dijaškem glasilu Savinja. Pisal je zanimive članke iz sosednje okolice. Zelo zanimiv je njegov članek z naslovom »Svetina nad Celjem in njena okolica«. Takole je napisal: »Če hočeš občudovati panoramo ali pa se nadihati svežega zraka, potem se moraš povzpeti na v znano gorsko vasico Svetino, tudi Svetje imenovano, ki leži na 683 metrih nadmorske višine. Kraj je lep, zanimiv pa je zaradi svoje počrnele cerkve, ki kraljuje na tej višini, kakor tudi zaradi drugih in starih spominov tod okoli«. Zgodovina je naša največja učiteljica. Domoljubje pa vrednota, ki jo je prav veliki Slovenec in domoljub Franjo Malgaj poosebljal. Padel je na Koroškem, 6. maja 1919. Pozneje, 26. oktobra 1919, je bil pokopan v rojstnem Šentjurju. Na njegovem veličastnem pogrebu je bil prisoten general Rudolf Maister. Prislužil si je tudi visoka odlikovanja: zlato medaljo za pogum, Karlov bojni križec, posmrtno pa je bil odlikovan še s Karadžordževo zvezdo z meči 4. stopnje. Srečko Križanec Zlata jesen na Svetini B ogata, lahko ji pravimo tudi »zlata« jesen, nas je letos očarala s toliko lepimi in sončnimi dnevi, da se ji lahko za vsak dan posebej zahvalimo. Skrajšala nam je že za dobro polovico turobnih novembrskih dni, ki smo jih bili iz preteklih let že navajeni. Z veseljem smo pobirali plodove našega celoletnega dela in se veselili vsakega novega dne. Počasi in brez hitenja smo lahko pospravili odpadajoče listje z dreves in si pripravili drva za hladne zimske dni. Tudi pri nas na Svetini smo se kar skupaj lotili vseh jesenskih opravil: najprej kožuhanja koruze, grabljenja listja, ki ga je bilo povsod resnično na pretek, in še drugih del. Večkrat je prišel na pomoč pri vseh teh jesenskih opravilih tudi naš dobri in priden znanec Zdravko iz Štor, seveda najprej k »njima«, nato pa se je lotil tudi drugih del, za kar smo mu vsi zelo hvaležni. Večkrat se je pridružil »njima« in tako pokazal, da se pri nas na Svetini dobro počuti. Za »njiju« je skrbel tudi vnuk Erik, ki ju je večkrat vprašal, če sta kaj lačna, in jima ponudil dobri jogurt. Družbo so »jima« delali tudi mimoidoči pohodniki, se z njima fotografirali Pridite in prepričajte se! in nasmejali. Vse to pa dokazuje, da nam na Svetini ni nikoli dolgčas. DECEMBER 2015 Danica Maček 27 ZELIŠČARSTVO ŠTORSKI OBČAN Žajbelj V srednjem veku je žajbelj poleg vinske rutice, čistca in trpotca užival velik ugled. Veljal je kot sredstvo za podaljševanje življenja in preganjanje demonov. Žajbelj je najverjetneje v 6. stoletju potoval v prtljagi benediktinskih menihov, in sicer iz Sredozemlja prek Alp v srednjo Evropo. Danes ga vzgajajo po vsej Evropi in v Severni Ameriki. »Zakaj sploh umre človek, ki mu na vrtu raste žajbelj? Žajbelj odpravlja zlo, žajbelj je nasvet narave!« je vzkliknil menih zeliščar in se s tem zapisal v legendo. Zdravilka in vizionarka Hildegard iz Bingna (1098–1179) je žajbelj opisala s toplo in suho naravo in »raste bolj zaradi sončne toplote kot zaradi vlažne zemlje. Koristen je proti bolezenskim sokovom, ker je suh. Surov in kuhan je dober za tiste, ki jih mučijo slabi sokovi. Vzemi žajbelj in ga zdrobi v prašek ter ga jej s kruhom; zmanjšal bo odvečne slabe sokove v tebi.« Že v 16. stoletju so žajbljeve liste uporabljali kot zobno ščetko, kar sploh ni bilo neumno, kajti danes je medicinsko dognano, da žajbelj deluje protivnetno in protibakterijsko. Učinkovite sestavine so predvsem eterično olje (tujon, cineol, kafra), čreslovine (ustničaste čreslovine) in flavonoidi. Eterično olje deluje protimikrobno, ursolna kislina zavira razvoj vnetij, čreslovine pa krčijo rane. Žajbelj, ki sodi v družino ustnatic, raste kot polgrm, in sicer do 80 centimetrov visoko. Cveti od zgodnje pomladi do poletja v svetlo modrih, svetlo vijoličastih, rožnatih in belih barvah, cvetovi pa se pnejo v navidezen klas. Za zdravilne namene cvetovi niso tako pomembni, nabirajo se v glavnem listi, in sicer od junija do avgusta, predvsem pa ob sončnih dneh. Na moč in sestavo eteričnega olja vplivajo predvsem sestava tal, toplota in sončna svetloba. Pomečkajte dlakave listke med prsti in razvil se bo kafrast, balzamast in dišaven vonj. Če list prežvečimo, ima trpek, grenek okus. Za rast žajblja so idealna suha, kamnita tla v Istri, zato ne čudi, da je najbolj razširjen ob 28 jadranski obali in na otokih, drugod pa ga v tudi inhalacijsko terapijo. Če boste pravoglavnem gojijo v vrtovih in zato včasih tudi časni, lahko povsem ustavite napredovanje prehlada. V liter vroče vode vsujte žlico kapodivja. miličnih cvetov, žlico listov žajblja in nekaj Nasvet: omislite si spomladanski izlet na otok kapljic (do deset) eteričnega olja evkaliptuCres, ki je v tem času še posebej globoko pre- sovih listov. Pokrijte se z rjuho in deset minut pojen z zeliščnimi dišavami, in si natrgajte vdihavajte paro, izmenično skozi usta in nos. svežega žajblja. Rastlino nabirajte tako, da Po inhalaciji še nekaj časa ostanite v toplem režete poganjke blizu zemlje, jih nato pove- prostoru. žete v snope in obrnjene sušite. Ko listi postanejo prhki, jih odlomite s pecljev in shranite v Če verjamete ali ne, naj bi žajbelj pomagal nepredušnih posodah ter v hladnem, suhem tudi proti plešavosti; če nič drugega je vsaj in v temnem prostoru. Plastične posode niso odličen tonik za lase. Pripravite si ga tako, da skupaj v enakih razmerjih zamešate peteršilj, primerne, ker žajbelj vsebuje eterična olja. Če vrtnarite in žajblja še nimate na svojem žajbelj, rožmarin in timijan ter prelijete z alvrtu, je najbolje, da v vrtnariji kupite že raz- koholom, razredčenim z vodo (v razmerju 30 vito rastlino in jo posadite v vrsto od 60 do 90 odstotkov alkohola in 70 odstotkov vode). centimetrov narazen. Če boste zemljo pokrili Če se pojavijo prebavne motnje, vetrovi, vnez zastirko iz ovsene slame, bodo ustvarjene tja črevesne in želodčne sluznice, driska, je še boljše razmere za žajbljevo rast. Ko rastlina čas za notranjo uporabo, kajti žajbelj močno zraste, potrebuje le malo pozornosti. Nevarna vpliva na prekrvavitev trebušnih organov. Navaden čaj iz žajblja si pripravimo tako, da ji je le zmrzal. pol žličke žajblja prelijemo z vrelo vodo in Zdravilna moč rastline pustimo stati pet minut. Precedimo in poŽajbelj je zdravilen, ker preprečuje močno pijemo, najbolje pol ure pred jedjo. Če vas potenje, zato ga predpisujejo ljudem po hudi obliva pot, je učinkovita naslednja zeliščna vročini. Učinkovit je tudi pri začetkih gripe. mešanica: žajbelj (80 g), njivska preslica (10 Močen učinek ima na hormone, pospešuje g) in korenina baldrijana (10 g). Dve žlički tudi menstruacijo, zato ga priporočajo dekle- čajne mešanice pripravimo kot poparek, ki ga tom v puberteti in ženskam v menopavzi (za- nato še enkrat zavremo. Pijemo dve skodelici vira potenje, medtem ko ima na primer lipa čaja dnevno. Sladkornim bolnikom pripororavno nasprotni učinek). Žajbelj je koristen čajo mešanico čaja iz enakih delov žajblja in tudi pri astmi, katarjih bronhijev, sladkorni rmana. bolezni, slabostih srca in pri glavobolu. Sploh je široko koristen pri vseh boleznih dihal, Poznamo tudi žajbljevo vino, ki ga pijemo z ustne votline, žrela in grla, pri kašlju in ustni zdravilnimi nameni, torej kozarček vina po gnilobi. kosilu. 100 gramov žajbljevih listov namaŽajbelj lahko uporabljamo zunanje ali notra- kajte v litru belega vina. Pijača bo delovala nje. Pri zunanji uporabi zavira vnetja, razku- krepčilno in spodbujevalno na vašo prebavo. žuje in ustavlja krvavenja. Deluje predvsem Toda pozor! Z žajbljem velja ravnati previdno! na sluznico. Na stare, slabo celeče rane lahko Nosečnice in doječe matere naj bi se mu izopoložimo obkladke iz žajblja in pomagalo gibale, kajti žajbelj med drugim zavira tvorbo bo. S čajem ali z razredčeno tinkturo se lahko mleka. Za otroke je žajbelj priporočljiv samo tudi umivamo ali pa v tako pripravljeni zdra- za zunanjo uporabo. Pri pravilni uporabi se vilni tekočini namakamo potne noge. Kopel si lahko povsem izognemo neželenim učinkom, pripravite tako, da v vodo vsujete nekaj vejic to pa pomeni, da se točno držimo predpisažajblja: spodbuja, krepi in celo vzdraži, zato je nih količin (6 g zeli, 0,1–0,3 g eteričnega olja, takšna kopel najboljša zjutraj. Žajbljeva kopel 2,5 –7,5 g tinkture). Če smo pri navodilih za ima enake lastnosti in učinke kot rožmarino- pripravo čajev navedli pol kavne žličke, to pova. meni ravno toliko in nič več. Za grgranje ali umivanje si pripravimo popa- Žajbelj ima pekoč okus, na zahodu pa ga v rek iz ene čajne žličke zeli. Lahko si privoščite glavnem uporabljajo kot začimbo, na primer DECEMBER 2015 ZELIŠČARSTVO ŠTORSKI OBČAN pri pripravi nadevane perutnine in različnih omak. Nemci ga uporabljajo za začinjanje klobas. Drugače lahko žajbelj uporabljamo tudi v prilogah iz divjega ali rjavega riža, ječmena in leče, z njim pa odlično poživimo tudi omake in mineštre. Žajbljev obkladek za oči 250 ml vode zavrite, z njo prelijte 1 žlico žajblja in pustite stati 10 minut. Nato skrbno precedite. V poparek namočite dva kosma vate ali zloženca iz gaze in ju položite na zaprte oči. Tak obkladek mimogrede preprečuje tudi nastajanje gubic! Če je le mogoče, izberimo svežo rastlino, saj ima izrazitejši okus od posušenega žajblja. Sveže žajbljeve liste shranjujemo tako, da jih previdno zavijemo v vlažno papirnato brisačo in položimo v plastično vrečko. Žajbelj hranimo v hladilniku, kjer se bo ohranil nekaj dni. Posušene žajbljeve liste pa shranjujemo v tesno zaprtem kozarcu v hladnem, temnem in suhem prostoru in tako shranjen žajbelj naj bi se ohranil približno šest mesecev. Sicer je žajbelj dober vir vitamina K, vsebuje pa tudi številne zdravju koristne rastlinske snovi, vključno s fenoli in flavonoidi. Odpravljanje bolečine v grlu Proti vnetjem uporabljajmo eterična olja in grenčine. Nekaj kapljic 2,5% žajbljevega olja iz lekarne raztopite v malo tople vode in s tem po umivanju zob vsaj dve minuti izpirajte usta. Kopel za stopala z žajbljem in ognjičem Ta zelišča delujejo antibakterijsko in mirijo zdraženo kožo ožuljenih stopal. Vzemite 30 g žajblja, 30 g ognjiča, 30 g repika, dve žlici jabolčnega kisa, vodo po potrebi. Vodo zavrite, dodajte zelišča in jabolčni kis. Počakajte, da se ohladi in v poparku okopajte stopala. Žajbelj se resnično ponaša s številnimi, zdrav- Potem jih zdrgnite z brisačo in namažite z ju koristnimi lastnostmi. Deluje kot stimu- ognjičevo kremo. lans, blago odvajalo, deluje protivnetno, protimikrobno, poleg tega pa tudi spodbuja tek. Parna kopel za obraz Prav žajbljev čaj je odličen vir antioksidantov Vlažna toplota parne kopeli odpira pore, (apigenina, diosmetina in luteolina). Žajbelj olajša izločanje loja in tako prispeva k čiščenaj bi pomagal tudi bolnikom s sladkorno bo- nju kože. Vzamete pet litrov vode, dva do tri leznijo in za pomoč pri Alzheimerjevi bolezni. prgišča posušenih listov žajblja ali poprove DECEMBER 2015 mete. Vodo zavrite in z njo prelijte zelišča. Z obrazom se sklonite nad lonec, iz katerega se dviga para, pri tem se pokrijte z brisačo, da para ne uhaja. Po 15 minutah z mehko krpo otrite pot in obraz oplaknite s hladno vodo. Žajbljeva ustna voda Žajbelj pomaga proti krvavenju dlesni, zdravi in utrjuje načete dlesni. Za ustno vodo potrebujete šest listov žajblja, 500 ml vode in ščepec soli. Žajbelj drobno nasekljajte, zavrite soljeno vodo in z njo prelijte žajbelj, počakajte, da se ohladi, precedite in natočite v stekleničko. Poparek po umivanju zob uporabite za grgranje. Začinjen potpuri za prijeten vonj po stanovanju Za to potrebujete: 100 g cimetove skorje, 30 g suhega pehtrana, 30 g nageljnovih žbic, 30 g lovorovih listov, 100 g suhih listov poprove mete, 30 g suhega žajblja, 60 g cvetov kamilice, 60 g cvetov muškata, 60 g hmelja. Cimet strite v možnarju, dodajte vse ostale začimbe, dobro premešajte in vsebino nasujte na lep dekorativni krožnik, ki ga postavite na poličko v prostoru, kjer bo mešanica poskrbela za prijetno odišavljenje. Rosvita Jager 29 D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN Jesensko cvetje N a lepo torkovo jesensko popoldne so v Domu Lipa Štore oživeli stare ljudske pesmi pevci Jesensko cvetje iz Šentjurja. Ljudski pevci Jesensko cvetje so stanovalcem Doma pripravili bogat koncert. Prepevali so stare, lepe ljudske pesmi, ki so že skoraj pozabljene. Ga. Ana je dejala: «Bil je lep koncert. Se ne spomnim, kdaj sem nazadnje slišala te pesmi. Pa še tako lep glas imajo, tega ne zmore vsak.« V zahvalo smo pevcem podarili naš izdelek in upamo, da nam bodo resnično še kdaj popestrili dan in obudili spomine. Snežana Batljan Nastop Ljubiteljskega pevskega zbora Štore V začetku meseca novembra so v Domu Lipa Štore nastopili člani Ljubiteljskega pevskega zbora Štore. Ljubiteljski pevski zbor Štore, ki deluje že šestnajsto leto, vodi ga. Maja Sakeljšek. Stanovalce so navdušili s svojim nastopom. Prepevali so vesele in znane slovenske pesmi, med drugimi: Kako lepo je biti muzikant, Sveti Jurij, Nocoj je 30 ena luštna noč. Večglasno petje je zelo pritegnilo poslušalce, saj so želeli slišati še kakšno pesem več, kot jih je bilo na programu. Ljubiteljski pevci so jim z veseljem ustregli in na koncu smo bili vsi zadovoljni ter srečni. Snežana Batljan DECEMBER 2015 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN »In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno« (Lk 2, 16). A dventni dnevi se približujejo svojemu vrhuncu. Štiri prižgane sveče na adventnem vencu že oznanjajo polnost pričakovanja: zdaj želimo priti od pričakovanja k dogodku, od adventnega venca k jaslicam in zvezdi repatici, od naših drobnih človeških luči vsakdanjega upanja k veliki luči, ki naj razsvetli temo duha in srca na ravni človeka in človeštva. in druge skupnosti. Vsa ostala, bodisi v cerkvi, v družbi ali na zabavi lahko nekaj dodajo, a ne morejo zamenjati intimne skupnosti očeta, matere in otrok, ne v nastajanju življenja in ne v čutenju. Ob božičnem praznovanju me ta beseda me nagovori s posebno močjo. Povabi me v skrivnost svete družine, kjer se nam je razodela božja »ljudomilost« in človekoljubnost v polni meri (prim. Tit 3,4-7 ). Daleč od idealnega sveta, sredi tolikih stisk in ovir, se v mladi družini rodi božji Sin. Oznanilo me pretrese. Najgloblje skrivnosti človeštva se torej uresničujejo prav v družini. Celo Bog prihaja med nas po družini, ki je zato božjepravna ustanova in jo moramo po njegovi volji ohranjati in varovati. Bogu na višavah in na Zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji« (Lk 2, 11.14). Zadnje mesece so nam pogosto pred očmi prizori popotnikov, migrantov, ubežnikov. Mnogi bežijo pred vojno, da ohranijo življenje sebi in otrokom, drugi zapuščajo dom, da bi zase in za družino prisluČe nas sveče in lučke nagovarjajo v nekem globalnem, še neoprede- žili več, kot so imeli do sedaj. Nihče ne ve, kaj jim bo prineslo novo ljenem hrepenenju po miru in polnosti, nas jaslice nagovorijo veliko leto. bolj konkretno. Pred nas postavijo podobo svete družine, pastirjev in čred, angelskih pesmi in sporočila: »Danes se vam je v Davidovem Letošnji božič bo za mnoge drugačen kot prejšnja leta. Sto tisoči bemestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo znamenje: guncev ga bodo doživljali daleč od doma, večinoma odtrganih od našli boste dete, povito in položeno v jasli«(Lk 2, 11-12). Vsako leto svoje družine in sorodnikov. Drugi ga bodo sicer preživeli doma, a beremo to sporočilo pri polnočni sveti maši. In potem tudi mi v duhu mnogi prestrašeni pred valom terorizma, za katerega nikoli ne vedo, sledimo pastirjem: »Pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in ali bo opazil tudi njihovo deželo ali mesto. Kot siva jesenska megla je dete, v jasli položeno« (Lk 2, 16). Našli so družino, sveto družino. V v srca premnogih zlezel strah pred prihodnostjo. njej so prepoznali uresničitev tisočletnih obljub, polnost božje na- Božično oznanilo pa prinaša besedo upanja in življenja, ki ga je angel klonjenosti in model polne ljubezni: božje ljubezni, ki se sklanja k v sveti noči prinesel za tisti in za sedanji čas, za domačine in prisevsakemu, še zlasti ubogemu in osamljenemu, ter človeške ljubezni ljence, za mlade in stare, za bogate in reveže…. »Ne bojte se; zakaj, v podobi družine. » In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Danes se vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno« (Lk 2, 20). vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod... Slava Četudi je noč temna in stiske prepogost spremljevalec naših dni in noči, je vendar nekaj res: angelsko oznanilo o miru na Zemlji ni bilo sporočeno le za tisto noč, ampak za vse čase. Le odprto srce je potrebno imeti – za Boga in za bližnjega. Potrebno je biti blage volje, dobrohoten, človeški in usmiljen v besedi in dejanju. Papež Frančišek nas na različne načine k temu spodbuja. Zato je razglasil leto usmiTo me navdaja z velikim spoštovanjem do očetovstva in materinstva, ljenja in z geslom »usmiljeni kakor Oče« vabi vse kristjane k dobrohodo vsakega otroka, ki je sad tega skrivnostnega dogajanja. Spomni tnosti, usmiljenju in miru. me, da je v neki meri sveta vsaka družina, saj se v njej dogajajo najve- Drage bralke in bralci Štorskega občana! Vam in vaši družinam vočje skrivnosti ljubezni, spočetja, nosečnosti, rojstva, vzgoje in zorenja. ščim blagoslovljene božične praznike, v letu 2016 pa veliko zdravja, Poučuje me, da po zakramentu svetega zakona vstopa Bog v intimni vere, upanja in miru ter notranje moči za izzive, ki so pred nami. prostor največjih skrivnosti, da navdihuje in spremlja dogajanje ljubezni, življenja, dela in trpljenja. Tako lahko še globlje razumem, da Miha Herman, je božič praznik vsake družine, praznik velikih trenutkov za posamežupnik na Teharjah in pri sv. Lovrencu v Kompolah znika in skupnost, ki ga ne morejo nadomestiti druga praznovanja DECEMBER 2015 31 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Zakonska skupina v Župniji Teharje V erjetno mnogim bralcem Štorskega občana ni znano, da v župniji Teharje poleg drugih oblik sodelovanja obstaja tudi zakonska skupina, ki deluje že tretje leto. V njenem okviru se mesečno srečuje sedem parov iz župnij Teharje in Sv. Lovrenc različnih poklicev in starosti. Tako bo najstarejši par naslednje leto obhajal zlato poroko, najmlajši pa še nima deset let zakonskega staža. Osnovni namen zakonske skupine je, da gradimo odnose s sozakoncem in znotraj skupine. Dobivamo se enkrat mesečno in naša srečanja potekajo v sproščeni izmenjavi mnenj o različnih temah. Pred vsakim srečanjem se dogovorimo za temo naslednjega, vsakič drug par pa je zadolžen, da pripravi izhodišče za pogovor in vodi srečanje. Teme so zelo različne, od bolj lahkotnih, kot na primer razprava o praznovanjih v družinskem krogu, pa do zelo zahtevnih, kot je npr. vprašanje evtanazije. Naša različnost zelo bogati naše razprave in rečeva lahko, da nama je sodelovanje v zakonski skupini razširilo obzorje in nama pomaga, da lahko gledava na obravnavane teme tudi s povsem druge plati, kot bi jih sicer. Pomemben del razgovora v okviru skupine pa je tudi komentar posameznih poglavij Svetega pisma. Za vsako srečanje si izberemo odlomek, ga preberemo in poskušamo iz njega izluščiti napotila za vsakdanje življenje. Zanimivo je, da nam ta »knjiga vseh knjig« vedno znova pove nekaj novega. V istem tekstu posamezniki ali pari najdemo povsem različne stvari, ki nas nagovarjajo in nam dajejo smernice za življenje. Dodaten učinek zakonske skupine se kaže tudi v tem, da se zakonca v pripravi na srečanje in tudi v komentarjih po njem POGOVARJATA. Vsi, ki smo poročeni že nekaj let, 32 vemo, da to ni vedno enostavno. Včasih ni • z novimi spoznanji negujemo in krepimo teme, drugič ni volje, pa še kaj tretjega lahko odnose: najprej odnos mož – žena, ki je pride vmes. Tu pa obstaja neka »obveznost«, temeljni odnos v družini, in posledično obstaja tema za pogovor in ta bistveno lažje vse druge odnose v svoji družini, steče. Lahko rečeva, da prav to ocenjujeva kot največjo dodano vrednost sodelovanja v za- • za svoje otroke na ta način ustvarjamo čudovito dediščino ljubezni – otroci so konski skupini. Pogovarjati se z možem/ženo sad ljubezni očeta in matere in se počutijo in slišati drug drugega! varne in ljubljene, kadar rastejo in živijo v V začetku pa ni bilo prav lahko. Prva srečanja ozračju te ljubezni, so bila manj sproščena, med sabo se še nismo poznali in pogovor ni tako gladko stekel. Pri • razvijamo in ostrimo svoj občutek za to, kar je sveto, vredno in za življenje ponaših začetkih nam je bilo v veliko pomoč membno (ustvarjamo lestvico vrednot in duhovno in organizacijsko vodenje našega prioritet), župnika. g. Mihe Hermana, posebej pa naših mentorjev, zakoncev Razboršek iz Velenja. • gradimo nova prijateljstva s podobno miNa osnovi svojih dolgoletnih izkušenj pri slečimi, vodenju zakonske skupine (že 23 let vodita zakonsko skupino v svoji župniji) sta nam na • v krogu prijateljev preživljamo trenutke veselja in sproščenosti, kar nas notranje nevsiljiv način znala pokazati, za kaj pri vsem krepi in usposablja za premagovanje ovir, skupaj pravzaprav gre in naprej je šlo lažje. ki jih pred nas postavlja življenje, Seveda vodenje in usmerjanje še vedno potrebujemo, vendar manj kot na začetku. • skupaj s sozakoncem prebiramo in preučujemo večna načela, ki so zapisana v Kljub nenehnemu pomanjkanju časa lahko »knjigi vseh knjig«, v imenu celotne skupine zapiševa, da je čas, ki ga enkrat mesečno preživimo na srečanju • nenehno oblikujemo svoj značaj, (dobri dve uri), zelo dobro izkoriščen. Tega se še bolj zavedamo, ko razumemo, da je vsak • z besedo, zgledom in s svojimi izkušnjami odnos, še posebno odnos med možem in drugim v skupini pomagamo in jih bogaženo, nekaj živega in je potreben nenehne timo. nege, ljubezni in pozornosti. Pokazalo se je, da je zakonska skupina primerno okolje za Zakon kot povezanost med možem in ženo nego najinih in naših medsebojnih odnosov. nama predstavlja veliko vrednoto in nama je bil izpopolnjen z rojstvom najinih treh otrok. Člani zakonske skupine na srečanju in tudi Sodelovanje v zakonski skupini nama veliko potem, ko je srečanja konec in ko o novih pomeni, ker nama v teh časih, ki družini niso spoznanjih premišljujemo, delamo več stvari najbolj naklonjeni, pomaga pri premagohkrati: vanju vsakdanjih ovir na poti družinskega življenja. • vedno znova ugotavljamo, da je zakonska zveza vrednota, za katero se je potrebno Ivan in Darinka Jurkošek boriti, jo graditi in negovati, DECEMBER 2015 Marija Zupanc praznovala okroglo obletnico Marija Zupanc je letos praznovala okroglo obletnico, ne bom napisala, katero, saj gospa Marija izžareva energijo, kot da se je leta sploh niso dotaknila. Pravi, da se rada spominja trenutkov ustvarjanja in življenja ob celotni družini. Lepo je živeti v družbi dobrih sosedov, ki so ti pripravljeni pomagati ali pa te včasih razveseliti. Tudi tokrat je bilo tako. Jože Romih je eden izmed sosedov, ki je bil organizator velikega slavja ob njenem rojstnem dnevu. Za piko na »i« pa je poskrbel še naš župan Miran Jurkošek in z obiskom pokazal, da spoštuje tudi starejšo generacijo. Gospo Marijo so neizmerno presenetili in tarejši kot smo, bolj nam bežijo leta. Osta- bilo bolje pozabiti. Pa nič zato, saj mora biti osrečili, za kar je vsem zelo hvaležna. nejo nam spomini, ki so včasih lepi, včasih vsakega nekaj in vse tisto, kar je lepo, nam še pa se vmes prikrade tudi kaj takšnega, kar bi posebej ostaja v spominu. Ivanka Tofant S STAREJŠI ZA STAREJŠE Prostovoljci programa Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Štore se obračamo na vas, dragi občani, da v teh zimskih časih pomagate starejšim ljudem, ki živijo sami, ko ne bodo mogli do trgovine ali zdravnika. Lahko se obrnete tudi na nas in nam sporočite, kje lahko pomagamo. Posebno hvaležni vam bomo, če boste v teh prazničnih dneh obiskali vaše sosede in jim z lepo besedo in stiskom rok zaželeli prijetne praznike oziroma srečno in zdravo naslednje leto. Bodimo drug drugemu dober sosed. Ivanka Tofant Sibahe tudi v Štorah O bčina Štore je omogočila SIBAHE BANKI HRANE skladišče v dveh prostorih ŠKIMC-a. V mesecu novembru sta se prostora s prostovoljnim delom pripravila za skladiščenje hrane. Z veseljem ugotavljamo, da se prve donacije podjetij že vozijo v skladišče, tako da bo kmalu možna že delitev prostovoljcem iz Društva upokojencev tudi iz sosednjih krajev. Prostovoljci programa Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Štore bodo tako kot doslej delili prehrambene izdelke tistim, ki živijo v pomanjkanju. Ivanka Tofant DECEMBER 2015 33 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Tetka jesen letos v dopoldanskem času L etos smo tradicionalno jesensko prireditev praznovali malo drugače, saj nas je mati narava presenetila z zelo deževnim vremenom. Ker popoldanska prireditev ni bila mogoča, smo z veliko domišljije in predvsem dobre volje »tetko Jesen« praznovali kar v dopoldanskem času. Na vseh vhodih vrtca Lipa in tudi enote Kompole smo si uredili ustvarjalne delavnice in se vživeli v čudovito jesen. Skupaj smo ustvarjali kronice iz listja, ježke iz hrušk, ličkali koruzo, trli orehe, izdelovali ropotulje, … in še marsikaj, zato da se je za vsakega otroka nekaj našlo. Za konec smo se na stojnicah jesenske tržnice posladkali s sadjem (jabolki, hruškami in grozdjem) ter s slastnim pečenim kostanjem, ki sta nam ga spekla g. Zvone in g. Vinko. Kristina Ludvik Lošdorfer in Mihaela Jelenc 34 DECEMBER 2015 Otroci Vrtca Lipa Štore na obisku kmetije »Pri starem mlinu« v Šentjanžu nad Štorami D ogajati se je začelo že v igralnici, pravzaprav v vseh njenih kotičkih. Že ob pogledu na police v igralnici je bilo videti, da so mali nadobudneži zavrteli čas v preteklost: v čas dedkov, babic, morda še malce dlje nazaj. Razvijala in odvijala se je namreč tema »Ljudsko izročilo v pesmi, pravljici in igri«. V sklopu te teme so otroci spoznavali, ugotavljali razlike med življenjem nekoč in danes ter spoznavali bogato slovensko dediščino skozi ljudske pravljice, pesem in rajalne igre. In tako jih je pot odpeljala tudi na kmetijo »Pri starem mlinu« v Šentjanžu nad Štorami. Za otroke je bila to posebna in svojevrstna izkušnja, saj so videli veliko zanimivosti, najbolj pa se je otrokom vtisnil v spomin sam mlin, ki ga je poganjala voda, ki priteče iz srca gozda. Kot v ljudskih pravljicah, ki smo jih brali v vrtcu. Otroci so si tako lahko ogledali, kako so včasih ob pomoči naravnih dobrin, zajezitve voda, ipd. mleli moko, ogledali so is domače živali, ki so se pasle na strmini, kjer je že skoraj vse pripravljeno za žive jaslice, pomagali so pri hranjenju in v enem trenutku pristali v času še pred odkritjem elektrike. Gospod Janež Čretnik, lastnik podjetja Mediacor in idejni vodja ter pobudnik zdravega načina življenja in kakovosti človekovega bivanja, ki ga ponujajo različne aktivnosti na kmetiji »Pri starem mlinu«, nam je namreč prikazal mletje žita na mlin ob vpregi konja, po domače mletje žita »na gepl«. Otroci so tako dobili vpogled v to, kakšno je bilo nekoč življenje, hkrati pa jim je bila omogočena tudi ježa kobile Rubi, ki ima na kmetiji »Pri starem mlinu« posebno mesto. Nedvomno je »Kmetija pri starem mlinu« odlična priložnost za vse, ki bi želeli čas zavrteti nazaj in uživati v darovih narave. Naši otroci so tam uživali in vrtec Lipa pozdravlja tovrstne ponudbe, saj z obiskom le-teh bogatimo otroštvo naših najmlajših in prispevamo k spoštljivem in odgovornem odnosu do naše dediščine. Katja Anderlič in Ditka Rednak DECEMBER 2015 35 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Teden otroka v Vrtcu Lipa L etos smo se v vrtcu Lipa in enoti Kompole v tednu otroka, od 5.10. do 11.10.2015, povezali s temo Zveze prijateljev mladine »Nekaj ti moram povedati«. S temo smo skušali poudariti pomembnost in nujnost kakovostne medosebne komunikacije, tako otroci med seboj kot tudi z nami, odraslimi, saj naj bi bilo kakovostno sporazumevanje dvosmeren odnos. Vse prevečkrat se v primeru otrok zgodi, da je sporazumevanje enosmeren proces, saj otroci le sprejemajo razlage, zapovedi, ukaze, opozorila, prošnje in prepovedi. V ta namen sva vzgojiteljici pripravili NA VENERI Na Veneri se dogajajo res čudne stvari. Ovca pastirja lovi, žoga brcne nogometaša, postelja skače po otroku, hiša zida zidarja, učenci ocenjujejo učitelja, zvezek piše po učencu, in nikomur se nič čudnega ne zdi zato prišel je čas, da poči konec in pravljice je lonec. Rožle Mulej, 5. a 36 dejavnosti, igre, ki smo jih izvajale v skupinah in otrokom omogočale izraziti svoje potrebe, želje, zamisli, interese, pričakovanja, upanja, strahove ter veselje, srečo in zadovoljstvo. Otroci so si vsako jutro od ponedeljka do srede ogledali lutkovno predstavo vzgojiteljic z naslovom Razbita buča, se odpravili na naše prve jesenske izlete v gozd, se igrali igre komunikacije: pletli pajkovo mrežo, se igrali pantomimo, se igrali igro ogledala, igro Stol na moji desni je prazen, … skratka pletli in poglabljali prijateljske vezi in se urili v odprti medsebojni komunikaciji. Kristina Ludvik Lošdorfer in Mihaela Jelenc NA MARSU Na Marsu so res čudne stvari. Žoga brca nogometaša, zemlja raste iz drevesa, žoga ubrani golmana, stena je na uri, Muri na slovenski kuri, Bongo pa z njim, saj sta zelo dober tim! Nik Gobec, 5. a NAROBE SVET Svet je prava zmeda, sestavljen iz nereda, hodimo z rokami, pišemo z nogami. Pikica na č-ju, kljukica na t-ju, abeceda se igra, levo, desno, sem ter tja. Pozimi rože zacvetijo, jabolka in hruške dozorijo, poleti gre narava spat, pred tem ne obuje si copat. Reka teče gor v hrib, vsa polna morskih rib, izliva se na vrh Triglava, kjer po jezeru čolnič plava. In ko zjutraj se zbudim, vsa začudena ugotovim, da je vse kot mora biti, jaz pa v šolo moram iti. Taja Lipošek, 5. a DECEMBER 2015 Navijali smo za Leno! 9. novembra smo se učenke 8. in 9. razredov odpravile v Podčetrtek na ogled tekme v sedeči odbojki. Letos je Slovenija organizirala Evropsko prvenstvo v tej paraolimpijski disciplini. Članica slovenske reprezentance je tudi bivša učenka naše šole, Lena Gabršček, ki je trenutno tudi kapetanka ekipe. Slovenke so se najprej pomerile z Nemkami in tudi zmagale. Vzdušje na tekmi me je presenetilo, saj si nisem predstavljala, da sedeča odbojka sploh obstaja. Tekmovalke so dobile ogromno podpore iz občinstva. Tekmo so spremljale tudi druge reprezentance. Zame je bila to zanimiva izkušnja in z veseljem bi jo ponovila. Živa Kumperger, 9.a Poklicna tržnica – tehniški dan Osnovne šole Štore C ilj celotnega izobraževanja od osnovne šole do fakultete je pridobivanje znanja, ki ga bo lahko posameznik uporabil pri ustvarjanju kariere v poklicnem svetu. Karierna orientacija je širši pojem od poklicne orientacije, saj se svet poklicev nenehno dopolnjuje, vsebinsko spreminja in terja od posameznika nova znanja in iskanje zaposlitvenih možnosti, ki niso v celoti vezane na pridobljeno poklicno izobrazbo. DECEMBER 2015 Mlad človek, ki v procesu šolanja odkrije svoje interese, ugotovi, za katera področja dela je sposoben, zgradi zaupanje vase ter je za dosego ciljev pripravljen vložiti ustrezen trud, je na pravi poti, da bo uspel v poklicnem svetu. V osnovni šoli otroci in mladostniki v učno vzgojnem programu od- 37 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN krivajo svoje interese, preizkušajo svoje sposobnosti, odkrivajo močna in šibka področja, pridobivajo učne navade, se izoblikujejo kot osebnosti in spoznavajo svet poklicev in možnosti šolanja v srednjih šolah. V pomoč lažji karierni orientaciji učencev Osnovne šole Štore smo 10. novembra 2015 organizirali za učence od 1. do 9. razreda tehniški dan Poklicna tržnica. K sodelovanju smo povabili vse srednje šole v celjski regiji in bližnja podjetja ter Občino Štore. Z nami so sodelovale srednje šole: Šolski center Celje: Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, Gimnazija Lava, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko; Ekonomska šola Celje, I. gimnazija v Celju, Gimnazija Celje – Center, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Srednja zdra- vstvena šola Celje, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Rogaška Slatina in Šolski center Šentjur. Drugi sodelavci pa so bili: Železarna Štore Steel, Prehrana TULI, Občina Štore, učiteljica kemije ter očka naše učenke, g. Harambašić, ki je prikazal poklic reševalca. Učenci od prvega do tretjega razreda so se v šoli seznanjali s poklici: zdravstveni tehnik, voznik reševalnega vozila in reševalec, frizer in modni oblikovalec, avtoserviser in avtokaroserist ter kemik. Učenci 4. razreda so obiskali Občino Štore, kjer so se seznanili s poklici pravnik, ekonomist, ekonomski tehnik, gradbeni inženir ipd., ter Prehrano TULI, kjer so spoznali delo v veliki kuhinji in poklice s področja kuharstva. 38 DECEMBER 2015 Petošolci so se na Šolskem centru Šentjur seznanili z izobraževalnimi programi s področja kmetijstva, naravovarstva in živilstva. Okusili in pripravljali so pekovske dobrote in se posladkali s slaščičarskimi izdelki. Fante je še posebej pritegnila predstavitev dela mehanika kmetijskih in delovnih strojev. Občudovali so velike sodobne traktorje. Obisk Železarne Štore Steel je bil za šestošolce posebno doživetje. Prvič so videli, kako poteka proizvodnja jekla in občutili delovni utrip v veliki tovarni. Učenci 7., 8. in 9. razreda so imeli možnost na kratkih skupnih pred- stavitvah spoznati 13 srednjih šol in še najmanj trikrat toliko izobraževalnih programov, ki jih izvajajo. Profesorji in dijaki (med njimi je bilo veliko bivših učencev OŠ Štore) so v dopoldnevu izvedli 20 različnih delavnic, kjer so učencem preko aktivnosti približali poklice, za katere (se) izobražujejo. Učenci so imeli možnost izbrati tri različne vsebine. Pozitivni odzivi učencev in učiteljev so potrdili, da je poklicna tržnica zelo dobro uspela in je bila doprinos h karierni orientaciji učencev Osnovne šole Štore. Zdenka Grafenauer Konšak Tehniški dan – poklicna tržnica V torek, 11.11.2015, smo imeli na šoli tehniški dan za vse razrede in že sam naslov Poklicna tržnica je obetal zanimivo in poučno dopoldne. Petošolci smo ta dan preživeli na Šolskem centru Šentjur. Ko smo prispeli, smo se razdelili v več skupin. Dekleta iz našega razreda smo najprej odšle v učilnico, kjer smo spoznale poklic naravovarstvenika. Na zadnjih klopeh učilnice je bila urejena razstava jabolk. Večinoma so bile stare sorte, nekaj pa je bilo tudi novih. Vredno si jih je bilo zapomniti, saj smo nato preverili naše znanje oziroma v tistem trenutku spomin. Nato smo prepoznavali različna zelišča. Še posebno mi je bil všeč vonj sivke. Nato smo odšli v kuharske delavnice. Poma- vale smo miške, snežake in ježke iz marcipa- in kremne rezine. gale smo pri izdelavi slastnih slaščic. Obliko- na, izdelovale slastne breskve, drobno pecivo Fantje smo se najprej napotili v mehanično delavnico, kjer so nam predstavili različna kmetijska orodja in pripomočke. Ne boste verjeli, a vsak izmed nas se je lahko preizkusil v vožnji s kosilnico, povzpeli pa smo se tudi na moderni traktor. Ogledali smo si še vrtove, kjer gojijo različno zelenjavo in pripravljajo podtaknjence. Čakala nas je še pekovska delavnica. V njej smo oblikovali rogljičke, kroglice v lešnikovem zdrobu in različno slano pecivo. Na koncu smo se posladkali s pecivom, ki smo ga sami naredili. Sledil je skupinski posnetek in dan se je zaključil. Vsem nam je bilo zelo všeč, zelo dobro smo spoznali nekatere poklice in verjetno nam bo to precej koristilo, ko se bomo sami odločali za poklic. Hana Resnik in Marcel Kroflič, 5. b DECEMBER 2015 39 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN (Po)skrbimo za svoje zdravje M esec november smo v skupini Rdeči palček vrtca Lipa Štore namenili skrbi za svoje zdravje. Otrokom privzgajamo navade zdravega življenja. Že v predšolskem obdobju se otroci začnejo zavedati svojega telesa, rasti, razlik med dečki in deklicami ter bolezni in zdravja. V zavedanju, da so pridobljene navade v otroštvu popotnica za življenje, je na nas odraslih odgovornost, da pri otrocih spodbujamo zdravo prehrano, gibanje in osebno higieno. nesreče. Na dojenčku iz našega kotička je demonstriral operacijo s šivanjem rane. Otroci so bili navdušeni nad gostoma, cel teden so doživeto zdravili, s povoji povijali drug drugega, si pisali recepte za zdravila in veliko jih je izrazilo željo, da bodo tudi sami nekoč zdravniki. Klavdija Berglez V ta namen smo v goste povabili starša deklice iz našega oddelka, farmacevtko Lidijo Vrbovšek in zdravnika Gregorja Vrbovška. Mamica farmacevtka nam je pripravila obsežno predstavitev svojega poklica, v katero je spretno in zanimivo vključila tudi svoje poslušalce. Otroci so radovedno spraševali in si ogledovali, kaj vse ima pripravljeno za njih. Ob koncu predstavitve so se otroci tudi sami preizkusili v vlogi farmacevta in po navodilih pripravili hranilno kremo z olivnim oljem. Ati zdravnik pa je svoj obisk popestril s pravo »malo operacijo«. Zdravnik–specialist Gregor Vrbovšek je namreč zaposlen na travmatološkem oddelku bolnišnice Celje in se vsakodnevno ukvarja z zdravljenjem ter oskrbo poškodb in ran, ki nastanejo kot posledica 40 DECEMBER 2015 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Ljudsko izročilo v pesmi, pravljici in igri ob tradicionalnem slovenskem zajtrku (izvedbeni projekt v Vrtcu Lipa Štore) V skupini Svetlo zeleni palček vrtca Lipa Štore, kjer so otroci stari 4 – 5 let, so čas zavrteli nazaj, čisto zares! Niso odkrili časovnega stroja, ne, a kljub temu so se z različnimi aktivnostmi in raziskovanjem, kakšno je bilo življenje nekoč, vrnili kakšnih sto let v preteklost. V Igralnici, ki so jo v sklopu teme krasili različni predmeti iz časa babic in dedkov, so otroci ob zvokih citer spoznavali slovensko ljudsko glasbo, se nekaj slovenskih ljudskih pesmi naučili, raziskovali čudovite melodije naših skladateljev narodno-zabavne glasbe, bratov Avsenik in Lojzeta Slaka, preizkušali osnovne korake plesov polke in valčka, na plesišče povabili katero izmed deklic ali vzgojiteljico, jo zavrteli in se zraven naučili tudi vriskati. Največji poudarek pa je bil seveda na samem ugotavljanju in raziskovanju, kakšno je bilo življenje nekoč in iskanju razlik med življenjem nekoč in danes. Otroci so kmalu ugotovili, da je bilo tudi otroštvo včasih zelo DECEMBER 2015 drugačno od današnjega, zato smo se poskusili vživeti v takratni čas z različnimi družabno–rajalnimi igrami, ki so vključevale izštevanke, se igrali z različnim nestrukturiranim materialom in si, kot so si nekoč otroci, sami iz odpadnega materiala (les, blago idr.) izdelali igračo in glasbilo, ki je kasneje zazvenelo ob petju ljudske pesmi. Da bi otroci čimbolj doživeto raziskovali in spoznavali življenje nekoč, smo si ogledali tudi kmetijo »Pri starem mlinu« v Šentjanžu nad Štorami, kjer so si otroci ogledali mlin na vodo in pridelavo moke, okusili pa so tudi čisto pravi zajtrk »po domače« z žganci in mlekom, pripravljenim v glinenih posodicah in z lesenimi žlicami. Vrtec Lipa je vključen tudi v vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga izvedli 20. novembra. Otroci so imeli bogat zajtrk z domačim kruhom, domačim maslom in medom, z domačim mlekom. Cilj projekta je spodbujati razvoj lokalnega kmetijstva in osveščati otroke o njegovem pomenu. V sklopu projekta Ljudsko izročilo nismo pozabili niti na ljudske pravljice, ki so jih poslušali ob počitku: Mojca Pokrajculja, Hvaležni medved, Janček ježek in druge. Za piko na i pa nas je ob koncu teme obiskal mladi nadarjeni harmonikaš Peter Podkoritnik, ki nam je na svojo »frajtonarco« zaigral venček slovenskih pesmi, na katere sta se zavrtela plesalca celjske folklorne skupine, g. Slavko Dokler in ga. Marija Kožuh. V času materializma in trgovin, ki so v predbožičnem času polne raznovrstnih igrač, po katerih hrepenijo otroške oči, se nam zdi pomembno, da otrok izkusi skromnost življenja nekoč, ki je ob svoji skromnosti ponujal več medsebojne pozornosti v nematerialni obliki kot jo doživljajo otroci danes. Katja Anderlič in Ditka Rednak 41 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet Č ebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi. Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezanim ohranjanjem biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je potrebno ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje. V zadnjem obdobju so, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čebele in ostali opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih območij je zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč. V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenija na pobudo Čebelarske zveze 42 Čebelnjaki so posebnost slovenskega čebelarstva. S svojim izgledom bogatijo kulturno krajino. Slovenije Organizaciji združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999. DECEMBER 2015 Zastava Svetovni dan čebel z logotipom pobude v sredini ter logotipoma mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA in lokalne čebelarske zveze, v tem primeru ČZS. Do sedaj so pobudo podprle že številne organizacije in posamezniki. Med drugim je pobudo v okviru 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji podprla tudi največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj pobudo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo. DECEMBER 2015 Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in ostala zainteresirana javnost, bo v mesecih od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS g. Boštjan Noč z zaposlenimi s prepoznavnim vozilom obiskal vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informirali prisotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, ki bodo želeli v okviru dogodka pobudo podpreti. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, ki se bodo lahko srečanj udeležili in na ta način podprli prizadevanja ČZS. dr. Peter Kozmus Čebelarska zveza Slovenije 43 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN 44 DECEMBER 2015 DECEMBER 2015 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN 45 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN ŠTAJERSKIH SEDEM in UROŠ PERIĆ VABIJO na tradicionalni BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT, ki bo v TOREK, 29. 12. 2015, ob 18.00 v Kulturnem domu Štore. Vstopnice v predprodaji: 10,00 EUR Za otroke (do 12 let) je vstop brezplačen! Vstopnice so v predprodaji na Občini Štore, Bife OPOKA, Bife CENC, Pizzerija CAFE DEL MORO in uro pred koncertom – 12 EUR 46 VLJUDNO VABLJENI! DECEMBER 2015 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN VABILO Vabimo vas na 4. dobrodelni koncert » ŠE IMAMO UPANJE«, ki ga prireja Krajevna organizacija Rdečega križa Štore. PRIREDITEV BO V PETEK, 12. FEBRUARJA 2016, OB 18. URI V KULTURNEM DOMU ŠTORE. Izkupiček je namenjen socialno šibkim krajanom Štor. Spoštovani Prijeten je občutek, če lahko nekomu, ki je v stiski, podariš, kar zmoreš. Veseli bomo, če se boste našega koncerta udeležili in nam s tem omogočili, da pomagamo ljudem, ki so potisnjeni na rob družbe. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki nesebično polnite voziček za prehrano in kontejner za oblačila v Mercatorju na Lipi, ki je namenjen interventnim primerom, ki se znajdejo v stiski. KORK Štore DECEMBER 2015 47 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN VABILO Vokalna skupina Lipa bo organizirala prireditev, na kateri se bodo predstavile družine. Prireditev se bo imenovala Družine pojejo in se bo zgodila 11. marca 2016 ob 18. uri v Kulturnem domu Štore. Kontaktni osebi za prijavo sta Lucija Polak na tel. številki 031 367 889 ali e - naslovu kultura@store.si in Stane Gorjup na tel. številki 051 616539. Do 26. 2. 2015 sporočite število nastopajočih, ime skupine, priimek družine in pesem, ki jo boste zapeli. Lepo vabljeni! 48 DECEMBER 2015 Ko le dar d og od kov d ru š t ev o b či n e Št o r e 2 0 1 5 Organizator prireditve OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE Dogodek OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« božična predstava »BOŽIČNA SIMFONIJA« z obiskom Božička Kdaj Kje PETEK 18. 12. 2015 KULTURNI DOM ŠTORE ob 17. uri PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR SOBOTA ZAKLJUČEK LETA MERCATOR LIPA ŠTORE 19. 12. 2015 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, SREDA ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO »OSTI BOŽIČNI DOGODEK V LAŠKI VASI 23. 12. 2015 LAŠKA VAS JAREJ« IN KUD FOLKLORNA SKUPINA ob 18. uri KOMPOLE ČETRTEK ŽUPNIJA SVETINA IN DRUŠTVO POLNOČNICA 24. 12. 2015 SVETINA PIHALNA GODBA SVETINA ob 24. uri KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŽEGNANJE KONJ SOBOTA TEHARJE 26. 12. 2015 Kontakt Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si Valter Jelen 040 515 099 Slavko turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 Ivan Ulaga 040 746 780 konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka 031 264 664 NEDELJA DVORANA KRAJEVNE DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT 27. 12. 2015 SKUPNOSTI SVETINA ob 12. uri Ivan Ulaga 040 746 780 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE ŽEGNANJE VIN V ŠENTJANŽU, SVETA MAŠA NEDELJA CERKEV SV. JANEZA 27. 12. 2015 Stane Ferenčak 041 903 567 PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV TRADICIONALNI KONCERT Z GOSTI (Uroš Perić in Štajerskih 7) TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SILVESTRSKI POHOD NA SREBOTNIK OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« PIKA IN CENE V PRAVLJICI TOREK 29. 12. 2015 ob 18. uri ČETRTEK 31. 12. 2015 opoldan PETEK 22. 1. 2016 ob 17. uri OSNOVNA ŠOLA ŠTORE PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE PUSTOVANJE KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si ZBOR V PROSTORIH TD, UDARNIŠKA 10 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si PETEK 5. 2. 2016 KULTURNI DOM ŠTORE Mojca Rožman 031 874 736 TOREK 9. 2. 2016 TELOVADNICA NA LIPI turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA 4. DOBRODELNI KONCERT KRIŽA ŠTORE PETEK 12. 2. 2016 KULTURNI DOM ŠTORE ob 18. uri Stanislav Štefanec 031 802 709 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE REZ TRTE POTOMKE MAREC 2016 KOMPOLE Stane Ferenčak 041 903 567 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT MAREC 2016 KULTURNI DOM ŠTORE Stane Ferenčak 041 903 567 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« VELIKI STRAH MALEGA TIGRA PETEK 4. 3. 2016 ob 17. uri NASTOP UČENCEV DISLOCIRANEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE V CELJU OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« ČISTO PRAVA PREDSTAVA ČETRTEK 7. 4. 2016 ob 17. uri PETEK 8. 4. 2016 ob 17. uri LETNI KONCERT SOBOTA KULTURNI DOM ŠTORE 23. 4. 2016 GLASBENA ŠOLA CELJE OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE LPZ ŠTORE DECEMBER 2015 KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 tajnistvo@store.si KULTURNI DOM ŠTORE Damjana Sevčnikar 041 358 707 KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 tajnistvo@store.si Damjana Vrtovec 49 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN SREČNO V LETU 2016 VAM ŽELIJO: DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA KD ŠTORE 2000 LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE KARATE KLUB ŠTORE KD ŠTORE VOKALNA SKUPINA LIPA KORK ŠTORE MALO NOGOMETNO DRUŠTVO SOKOLI OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBČINE ŠTORE KD PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE LOVSKA DRUŽINA BOJANSKO ŠTORE DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA ŠTORE OSNOVNA ŠOLA ŠTORE RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PROŽINSKA VAS PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SVETINA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE ŠKD STRAŽA STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE ŠKD RUDAR PEČOVJE ŠPORTNO DRUŠTVO RANIVOK 2007 ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO ”OSTI JAREJ” ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE ŠPORTNO DRUŠTVO LAŠKA VAS 78 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE VRTEC LIPA ŠTORE ŠTORSKI OBČAN DECEMBER 2015