126 Listek. mož, ali bil je plemenit in pošten hrvaški rodoljub in dober Slovan. Bil je tudi usta-novnik »Slovenske Matice« v Ljubljani. Od imetja svojega je 30.000 gld. zapustil šoli v Vinodolu, 10.000 gld. pa »Hrvatski Matici«. Slava mu! »Zlati očenaš.« V našo vas ob Savi je zahajala pogostoma priletna beračica. Bila je iz sosedne Kranjske. Ljudje so jo radi tega nazivali samo »Kranjico«. Kadar je prišla v vas, zbralo se je precej vse okoli nje. Deklamovala je dolge pesmi nabožne vsebine, vaščanje pa so dejali, da »poje zlati očenaš«. Pesmi njene so bile res jako lepe, polne krasnih prispodob, kakeršne se v obilici nahajajo po slovenskih, posebno pa po srbskih narodnih pesmih. Govorila jih je v svoji »zamaknenosti« oduševljeno. Vneti poslušalci so bili solznih očij, kadar jim je »Kranjica zlati očenaš pela«. Niso je mogli nikoli dovolj prehvaliti. Ali ga še sedaj poje — ne ve"m; morebiti po drugih krajih, kajti v našo vas je ni več. Takih »zlatih očenašev«, kakeršni so bili njeni, imamo pa po Slovenskem dovolj. Ndrod jih sila čisla, in »srečen je« — pravi — »kdor jih zna peti«. Slučajno mi je prišla v roke stara listina. Ogledam si jo in najdem na nji — »zlati očenaš«. Po podatkih g. J. Pl., ki mi je listino dal, pisana je, ako ne prej, gotovo med 1. 1800. in 18IO. Domovina njena je Medjimurje, kar tudi svedočijo pravopis in jezikoslovne oblike. Ker utegne prijatelje narodnega blagd zanimati, gotovo pa jezikoslovcu kako dobro došlo drobtinico podati, priobčujem tu njen prepis. Slove takd-le: »Vu Jme Ocza, y Szina, y Duha szvetoga, Amen. Den blasene Divicze Marie. Di-vicza Maria osztala je prinasz, zaszpala je Divicza Maria na Gori Kalvarie vu Betlehemu, dosel je nyeni Szin Jeszus, y rekel je szvojoi Materi predragi: Ah Mati moja predraga szpisli ali chujes, odgovorila je Mati knyemu, zaszpala szem Szinek moi predragi; ali szem chudnu Szenyu szenyala moi predragi Szinek: naimre, da szemte vidila na vertu vlovlenoga, y pelanoga pred Pilatufsa, od Pilatufsa k Annafsu, od Annafsa Kaifafsu, od Kaifafsa k Herodefsu zvezanoga, y daszu tvoju szvetu Glavu bili, y pluvali met szvete Ochi, y daszute na Szmert szudili, y k sztupu zvezali, y szkorpachi, y Šibami bichuvali, y daszute pluszkali, y na tvoja szveta Licza pluvali, dasze je tvoi szveti Obrasz preme-nyal, daszu tvoju szvetu Glavu koronili, tak, dasze je sztvoje szvete kerv y Voda sztvojoga szvetoga Telia prelevala, y daszu te koronili, y na Szmert obszudili y Tvoja Plecha y tvoje szveto Tello zboli y tvoja szveta Vuszta z Suchem Chemerom ter Z ocztom napajali y tvoje szveto Rebro zboli, y onak kerv y voda prelevala szeje, a meni Materi tusnoi tvoji jesze sztavlala, tok moi predragi Szinek, da szute tak viszoko na krisi od Zemle odiguoli, da te niszem mogla doszechi. Ah Szinek moi predragi salosztna kerv y voda sztebe je tekla, a na meni Materi tvojoi salosztni szeje sztavlala, y daszu tvoje szveto Tello mertvo doli szkrisa vzeli, a meni Materi tvojoi tusni na krilo posztavili. Sztrasno Szercze moje jesze presztrasilo, y da szute szternovom Kuronum kuronyenoga y obszuchenoga vu Grob po-losili. Ja Jeszus odgovoril jeszem szvojoi Materi predragi: Ah Mati moja predraga prova szeje tebi Szenya seszenyala; ali koi tu Szenyu v-pameti imal budey pri szebi noszil, vu vszem pobosen bude z naglum Szmertjum neche vumreti y veksem Vitestvo nad szobum obdersati hoche, y to je to, odproschenye Grehov szvojeh, y dasze ima szpovedati gda je goder Den moje Matere predrage y hochesze Mati moja predraga szprosziti vu nebeszkom kralesztvu, gdefsze bude veszelila z vernimi korufsi Angelszkemi na vsze Veke, Amen. O Jeszus Nazarenszki kral Sidovszki. Ove mochi je Leo Papa poszlal szvojemu Bratu Korneliuszu kralu, jeszu ove mochi Leo Papi dane pod ov Red, da koi goder nye postuval bude, hoche imati takve mochi, da od Puške niti Szable takov Chlovek nebude mogel vumreti. niti vu Ognyu, niti vu Vodi, ni v Gori, niti vu nijednom mesztu naskoditi mu nebudu mogla. Listek. 127 Ov Liszt koiga imal bude, y priszebi noszil nijeden zlen Veter nechemu naskoditi. Ove mochi, y pochijajucli zovakvemi Rechmi: Jeszus szmiluiszemi, Jeszus vszigdar na pomucli budimi vu vodi vu Gori, Jeszuz na pomucli budimi szuprot Neprijatelu Peklenszkem. Szmiluiszemi Goszpodine Jeszus, obchuvaime od vszakoga greha. Pomozi mi Bog Otecz y Szin y Duh szveti jeden Bog, szveto Troisztvo. — Ov Liszt naisliszu v Betlehemu, kojega je poszlal Gospodin Bog vu szvojem kipu, po szvetom Mihalu Arkangelu, y vu Rimu je napiszano zlatemi Litorami vu jedni Czirkvi a nijeden Chlovek ne zna vuchem sztoji, niti dotek-nuti szega neszmi. — Ja Jeszus milosztivni blasene Divicze Marie piszal szem ov Liszt, zapovedam za szvetoga Szeraphina obdersavaite zapovedi Ocza mojega, a ja hochu vsze Vam rad dati; ako nechete veruvati hochu od Vafsz odvernuti Miloschu Ocza mojoga, y cherne Vticze budu ober vasz letale y z velikemi vetri y prahi hatale. Ki goder o v Liszt ima moraga poszoditi od Hiše do Hiše, ar da bi on Chlovek tuliku Grehov imal, kuliku vu morju Peszka na Drevu Lisztja, hote nyemu vszi odproscheni biti. Ov Liszt koja Sena tesek Porod ima, naiga priszebi noszi, lesis Porod hoche imati, y ovo dete pred Bogom y Ludmi zagovorilo hoche biti. Ov Liszt treba je vu chisztochi dersati, ar je ove Rechi szveti Ivan poszvetil, koi goder ov Liszt imal bude y pri szebi noszil, y da bi ga 3krat do Leta vu Hiši szvojoi vuchinil prešteti, nesze bojati niti vraga niti Puške niti Szable niti zneba Treszkanya niti Neprijatela niti Ognya uiti nad Marhum szvojum kvara ar mu naskoditi nebudu mogla vele na veke Amen.« Ante Goričljan. Listnica. G. R. Z zanimanjem smo čitali sliki »Mlada kri« in »V duplu« —¦ a Bog ne daj, da bi bili morda dobri, dovršeni ali vsaj zreli za tisek — le ker se kaže v obe"h krepak talent, ki pa tava po megleni, vlažni in osladni sentimentalnosti, kakor izgubljen popotnik po gošči. Toda uverjeni smo, da boste kdaj še kaj dobrega spisali. Poznamo znanega pisatelja slovenskega, ki se je tedaj, ko je bil še tako mlad, kakor Vi, najrajši pečal s predmeti kakor: »Križ na razpotji«, »Kamen ob cesti«, »Samotna breza«, i. t. d. in kateremu je bilo najljubše gaslo Uriel Acostov rek: »Ich bin einer von denen, die am Wege sterben«. Danes pa le v posebno veselih urah poišče kak takov zaprašen spisek iz skritega predala in beroč ga sam z^se, smeje se na glas nekdanjemu mladostnemu — obzorju. Sicer pa — pišite, študirajte — in čakajte, da Vas tudi življenje čemu nauči! — G. A. K. Vi pojete o »Ženski«: »A slušaj, dragi! Pripravi te ob čast, To bitje prekrasno, Ob sladke nade, ob poštenje, To rajsko bitje . . . Pripravi Te — gorje" — Večkrat slepi strašno. Ob ljubo zdravje in — življenje . . .« Svetujemo Vam torej, da temu »prekrasnemu bitju« ne hodite preblizu, posebno sedaj, ko ste še tako mladi; kajti »ljubo zdravje« je vender prvo! O priliki morda k&j. — G. V. H, Brez dvojbe talent ! Citajte le tako pridno stare svoje klasike, kakor ste jih — o tem smo prepričani — do sedaj. Heineja pa par let pustite! Jedno pesem porabimo gotovo, fn veselilo nas bode, če nam prilično še kaj pošljete, toda v stihih ! — G. —ki na D. Spis se izvrstno bere v veseli družbi. Humor in natančno opazovanje ljudij ga značita; toda preveč lokalen in semtertja pretrivijalen je; pri berilu v krčmi človek to presliši, ali pa jemlje kot nekaj neizogibnega, a nam ni mogoče. In kar je glavna stvar: saj je bil do par vrstic že v nekem drugem listu natisnen! — Gospo-dičina M. v Trstu. Morebiti, toda — pogojno ! Naznanite naravnost g. Janku Kersniku na Brdu (pošta Lukovica), kam in pod kakim naslovom naj Vam piše; on Vam natančneje razodene naše želje glede Vaše povesti. In — oprostite — uverjeni smo, da ste lepi — čemu torej zagrinjate obraz ? — Nauportensis. Zgodi se Tvoja volja, o gospod: V koš ! — G. J. B. v Z. »Nrirodnega blaga« imamo v izobilji. Hvala torej! »In zaru-dela je« je prijetno pisano, toda brez dejanja, brez konflikta! »Škriljanovega Matijca» bi vzprejeli, ako napravite iz njega pristnega Belega Kranjca, Sedaj pa govori kakor za-ljublj en študent. Poskusite, saj pisati znate! — G. Lipe M. v Arlici. Glede" »narodnega blagd« odgovarjamo Vam isto, kakor gospodu B. Oprostite, da tako pozno; založili smo bili Vaš list. — G. K. v R Vsa tragika povesti Vaše tiči v tem, da je bil jedini sin