Ptigmexiia stevllba stane 60 vinarjev*
Naročnina listu:
Gelo leio	.	.	K	50*—
Pol teta .	,	.	,	2fr—
Četrt leta	.	.	»	13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„	66.—
Posamezne številke
ü* Štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica it, 5. — Telefon št 220.
c* two
Ö i ■■.AJuMl
neodvisen političen Ust za* slovensko ljudstvo.
(nserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek» Rokopisi se ne vračajo»
Z uredništvom se mor* govoriti vsak dan osi 11. do 12. ure dopoldne.
87. Številka.
Maribor» dne 9. avgusta 1920.
Letnik XIIi
S©fe©lsfc® cvetke.
Cim bolj so je bližal naš orlovski tabor v Mar priboru, tem tesneje je prihajalo slovenskim svobodomiselnem, .dokler ni njih strah in sovraštvo v divjem besnenju butnilo na dan, Orlovski organizaciji, ki je simbol večnomlade, verske, katoliške ideje, stoji kot smrtni sovražnik nasproti sokolstvo, predstavnik svobodomiselstva1 in p roti krščanske gonje. Živimo v dobi svobode, svobode prepričanja, svobode zborovanja, svobode organizacije. Mi razumemo svobodo v pra -vem pomenu. Privoščimo jo tudi nasprotnikom:	naj
zborujejo svobodno tudi. tisti', ki so nam nasprotnega mišljenja.. Toda tisto svobodo zahtevamo tudi za se, in smo jo pričakovali tudi od nasprotnikov. Upali smo da nas bodo pustili mirno zborovati. Toda kakih 14 dni pred orlovskim taborom so se zagnali divje na nas, hoteč naše somišljenike odvrniti od udeležbe. V .„Mariborskem delavcu“ so dan na dan napadali orlovski tabor, ga smešili in zasramovali. Mi smo na vse napade molčali^in še zdaj ne odgovarjamo radi, ker si ne bi radi pokvarili veselja, ki nam ga je napravil krasno uspeli orlovski tabor. Toda treba j,e, da naše ljudstvo zve, kake nizkotnosti je zmožno liberalno sokolstvo. Zato podamo tu nelepše cvetke sokolske olike.
Kot pripravo za napade na orlovski tabor je začel najprej napadati papeža in se norčevati iz papeževe nezmotljivosti, ki je-katoličanom verska resnica. Katoličani v papežu ne častijo privatne osebe, ampak izkazujejo mu čast in spoštovanje kot svojemu duhovnemu poglavarju. Tudi ni treba,, da bi morali odobravati vsak njegov zasebni korak ali ravnanje , toda v kolikor nastopa, odreja in uči kot naš duhovni poglavar, smo mu dolžni spoštovanje in pokorščino in kadar uči kot glavar vesoljne Cerkve o verskih resnicah in nravnosti, smo mu dolžni vero, ker :e v tem slučaju nezmotljiv. Pa ravno ta čuvstva udanosti do sv. Stolice žali „Mariborski delavec“. Njegov boj' ne velja samo sedanjemu papežu, ampak papeštvu sploh, ,0 papeževi nezmotljivosti piše: „S to dogmo je rimsko papeštvo doseglo vrhunec svoje domišljave drznosti ■ Ravno zdaj' (pred orlovskim taborom, op. ured.) se nam zdi čas kakor nalašč pripraven, da se pri -hodnje dni s to rimo katoliško nadutostjo pobližje se -znanimo.“ (št, 156). „Potem, ko je svet imenovan ze-
! mlja, obstojal že neznano koliko milioni let, potem ko j je v tej neizmerjeni dobi poginilo na miliardo človeš-I kih življenj. — brez krščanskih dogem, brez papeža f in brez njegovih „služabnikov božjih“, potem ko je j poteklo 1869 let, 6 mescev in 17 dni po skrivnostnem j rojstvu Jezusa iz Nazareta in se niti v tej že kr-jj ščanski dobi nikomur niti v sanjah ni prikazal angel, j ki bi bil. rekel: papež je nezmotljiv, tedaj šele glejte I in čujte, na dan 18. julija 1870 se je vse veke raz -j sveti j ujoči sv. Duh razlil nad papeža Pij a I X. m ga j razsvetli s spoznanjem nezmotljivosti.“ Tako blasie -ä mično se norčuje „Mariborski delavec“ v št. 163. iz I naše verske resnice. Dalje piše v št. 169: „'Trditev j o nezmotljivosti papeževi je v kričečem nasprotju z I dejstvi polnih strašnih zmot v zgodovini papežev, je j krut udarec v obraz zdravemu človeškemu razumu.“ V št. 154 naravnost poziva k odpadu od Rima.
Kakor je sokolstvu osovražen poglavar katoliš-I ke Cerkve, tako besni v „Mariborskem delavcu“ nad i vsakim pojavom katoliškega življenja, ki ga imenuje j „črna internacij on ala“ (št. 156). Oflpvski tabor mu I je „kongres klerikalne črne interaacijonale“ (št, 156), j „orlovski sejem“ (št, 162), „čukovski ples“ (št. 162), j „dirndaj“ (št. 162), „poskusna, mobilizacija mednarod-I ne črne armade“ (št. 164), „orlovska božja pot“ (Št. 166), „prireditev v propagando črne internacij on ale, farovške diktature“ (št. 168), „Situacijo bodo rešile marijine device, tretjerednice, cerkovniki ter iarov -ški denar“ (št, 156). „Na stotine kmetskih (v nasprotju z gospodo pri „Sokolih“!) godb je alarmiranih in z os])ov;skimi' čepicami pokritih g -. Istotako dobijo Marijine družbe rudeče čepice. Kakor so na pročešljali vajene, bodo v Mariboru korporativno korakale kot del bojevite cerkve.“ (št: 162.)
Proti orlovskemu taboru je Sokoloti dobrodošel vsak zaveznik: „narodni socijalisti, socijalni demo-kratje in komunisti“ (št, 156). Agitirali so z vso silo, da meščani ob dneh našega orlovskega tabora ne bi okrasili hiš: „Jasno je, da noben naprednjak no bo temu črnemu nazadnjaštvu na ljubo okrasil svojih o-ken in sprejel klerikalcev na stanovanje“ (št. 162). Hišne posestnike so pozivali „naj popolnoma ignori -rajo tozadevno nesramno zahtevo vsiljenega nam mastnega gerenta“ (št. 166). „Vsa okrašena okna in vse

zastave bodo registrirali naši zaupniki po celom Mariboru in mi bomo pd izvršenem orlovskem plesu ta imena objavili“ (št. 163). „In ti pajaci si domišljujejo, da naj mariborski naprednjaki njim na čast okrasijo svoja okna“ (št. 162).
Prihod Orlov imenuje „vkorakanje sovražnikov“ (št 168). Ko so prišli naši gostje iz inozemstva, jih je pozdravil kot „črno armado, čukarijo iz Belgije , Francije, Anglije, Svice itd. Bog živa. črno interna -eijonalno!“ (št. 168). Krščansko učiteljstvo, združeno v „Slomškovi zvezi“ je pozdravil kot „romarje iz Rima, ki jim Najvišji v Rimu deli odpustke“ (št. 168)4 Naš veličastni sprevod, kakoršnega še ni videla Jugoslavija, imenuje mobilizacijo nove papeževe armade, sprevod črne intern-aoijonale, sprevod, za katerega je te dni v Mariboru zbrana črna internaciionala že pol leta delala po celem krščanskem svetu prav -cato Budalo Bill-reklamo“ (št, 169). Sobotno večerno manifestacijo za zasedeno ozemlje, kjer bi moralo izginiti vsako strankarstvo,, Smeši kot „cirkus“. „Po mestu in ulicah so bobnale in hreščale posamezne orlovske vaške (kako zaničljivo!) godbe, kakor kadar, cirkuške godbe vabijo ljudi k otvoritveni predstavi “ (št. 169). Tako more le pisati glasilo tistih, ki se proti slovanski katoliški prireditvi hočejo družiti z Nemci, socijalisti in komunisti, kakor so v št. 156 sami priznali. St. 167 „Mariborskega delavca“ piše o „prodajanju pisanih molekov, škapulirjev, medaljie, črnih bukvić, o kapelici sv. Orla“ itd. Kvantarskega umazanega in vlačugarskega pisanja, s katerim se je postavljalo sokolstvo v „Mariborskem delavcu“ v dnevih orlovskega tabora, pa sploh ne moremo tukai po-< n oviti.
V Mariboru se je svobodomiselstvo in sokolstvo pred našimi gosti za večne čase proslavilo s svojim ostudnim pisanjem. V Ljubljani in na Bledu pa s svojim prostaškim obnašanjem. Ko sq čehoslovaški Orli v vzornih vrstah korakali skozi Ljubljano, jih je ljubljanska svobodomiselna gospodična sprejela s besedami : „1T0 so pa češki Čuki ! “ O sramotnih do -godkih na Bledu smo že poročali: podžagani mlaji, pretrgane ‘električne napeljave, dejanska nasilja, zib vanje gnojnice so čini svobodomiselnega, ilberalnega sokolstva.
Take sadove, kakor jih je pokazal „Mariborski delavec“ in divjaštva na Bledu, rodi svobodomiselna
LISTEK.
•Brat Nardžič:,
Spomini orlovske mlasfo sil*
(Dalje.)
Govoril je dolgo, sam ne vem, kako dolgo. Bila je že pozna ura, pa je nismo nič čutili. Govoril je vse mogoče reči. prevrgel vso avstrijsko politiko, pa vedno je znal zopet speljati in priti nazaj, na petrolej in ajdove žgance. Smejali smo se, da je bilo naše drobovje v resnični nevarnosti.
Drugo jutro zgodaj sem pri ministriranju zaslužil en cel ficek. Naklonil mi ga je novomašnik Fröhlich, ki je bil tudi v naši družbi in je vso pot po planinah prepel in prevpil. Menda si je hotel knaipati svoj glas, ki že itak ni bil eden najslabših.
Ko sem imel svoj zaslužek na varnem, smo jo udarili čez goro sv. Miklavža v Češnjico, odtod preko Prtovča na Ratitovec. V Češnjici smo vzdignili poslanca Demšarja in še nekaj drugih, Tako je vesela družba narasla.
Prtovč j,e bil prazen, Kreka ni bilo najti,, dasi je že bil prejšnji dah odšel v svoj paradiž. Rekli so 'nam, da je že na vse zgodaj odrinil na Ratitovec. In res smo ga našli' gori z večjo družbo. Tako je bil tisti dan v ratitovskih gorah ne majhen halo. Krek je bi! glasen in živahen za vse druge skupaj. Pa je bilo tudi prav, ker bi vsaj jaz drugače nič ne bi! imel od njegovih duhovitosti. Ker je bila namreč družba števiina. nisem mogel vsled svoje neznatne osebnosti nikoli prav blizu njega — —
Tisti večer smo ložirali' v Sorici pri župniku Karlinu. Med večerjo se mi je pripetil jako neljub dogodek. Povedati je namreč treba,^ dä sem bil tiste počitnice vesten abstinent, ker nas je bil skrbni katehet proti koncu leta z živo in prepričevalno besedo navduševal za to lepo čednost v počitnicah. Tako sem si seveda tudi v Sorici nalil dodo v svojo kupico. Ali
i nekdo me je pozval, naj jo zlijem pod mizo in si nalijem vina, Ker tega nisem hotel storiti, je pristopit in sam z j enim mahom dovršil, kar je bilo meni ukazano.	,
Zameril se mi je, da sem še danes hud nanj . Vendar je pa danes ta növolja brezpredmetna, ker ne vem jgeč, kdo je bil tisti junak. Takrat sem pa vski-pel s svetim srdom in protestiral zoper to nasipe v impnu vseh abstinentov celega božjega sveta — toda vse to le na tihem v srcu, zakaj glasno sera S9 kot boječ študentek komaj besedico „prosim“ upal reči pred družbo! Ampak to besedico sem pa jako rad i-tnel, ker sem nekje bral, da se ž njo pride po celem svetu. Tudi ttste dni sem bil prepričan, da bom prišel ž njo dalie, nego s svojim fickom!
Se nekaj iz Sorice! Med nami je bil tudi jurist Mohorič, doma menda iz nekih Njivic. Zato ga ,e nekdo od gostov, nazval za Njivearja. Brž se je oglasil. Stanovnik k formalnemu popravku in zahteval, da se reče Njivčan, ne Njivčar. Vnela se je živahna debata pro in contra. Glavno besedo sta imela Molio -; rič in Stanovnik in spet je blip smeha na hektolitre.
Opazoval sem Kreka, s kakšnim živahnim zaniman -! jem je sledil deloma duhoviti dialektiki svojih mlad -Ì cev. Lice mu je’ kar žarelo in vesel je konštatirat, j da „iz teh fantov še bo nekaj“.
Drugo jutro smo študentje zaspali vse maše in f živimi je šel rakom žvižgat tudi par mojemu ficku, katerega sem imel že obljubljenega.
Naša pot je pa vodila tja v Bohinj, Bistriško dolino, kjer „Bohinjsko jezero leži pokojno“. Mnogo sem mislil na Prešernovega Crtomira, toda ker nikakor nisem mogel najti kakšne podobnosti med njim in samim seboj', sem opustil te fantastične misli in splaval spet nazaj na trdna realna tla. V Bohinju samem sem pa spet skipel v blaženi zavesti, da na lastne 0-či gledam ta lepi kos slovenske zemlje, Zal, da k izviru Savice nisem mogel, ker je bil čas prekratko odmerjen.
V Bohinju sem obedoval v imenitnem hotelu, prvič —in dosedaj vsaj tudi zadnjič — v svojem ži-
vljenju. Držal sem se imenitno, kar se je dalo, vendar se mi zdi, da nisem zbudil nič kaj posebne po -zornosti. Plačeval je menda dr. Pegan, Id se nam je z dr, Hohnjeeem vred sam ne vem kje pridružil. Men. da mi ne bo v.greh šteto, ako povem, da som na celem tistem izletu zapravil celih 20 kra jeer jev, in sicer, za polurno vožnjo s čolnom po jezeru. Morda bi se našel še kdo, ki bi hotel na tak izlet ...
Popoldne smo sedli na vlak, ki nas je mimogrede potegnil do Steng. Od tam smo jo krenili v gore in prišli po krasnih gozdovih preko Jelovce v Dražgoše, Spet nam je gostoljubno župnišče dalo streho in seno za počitek.
Tako je bilo pa tudi teh špasov konec. Do Selc smo še prišli peš, tam sem videl,, da nekaterih izletnikov že davno ni' več med nami, drugi so imeli vsak svoje načrte. Znašel sem se osamljenega in velika sreča je hotela, da se pripeljal mimo kaplan Rihard Smolej iz Železnikov, Prijazni gospod me je povabil,, naj prisedem do Škofje Loke, Seveda si nisem dal dvakrat reči.
Vesel sem bil, da sem se seznanil tudi s tem blagim značajem. Bil mi je po imenu že znan kot e-den prvih in najgorečnejših delavcev za Orlovstvo 4 Začel je bil svoje delo ze kot kapl-an v Komendi. Le žal, da je bil že takrat jako rahlega zdravja. Nekaj malega pozneje je ubožec umrl pri svojih starših v, Ljubljani.
V	tistih dneh sem si precej razširil tesno obzor je sem doma v samoti sam zase premleval spomine in vtise škofjeloških dni. Veselje do stvari je bolj, iti bolj rastlo. Spominjam se, da smo si prijatelji tiste počitnice v pismih menjavali svoje misli in načrte.
V	mojem domačem kraju takrat še ni nič kaza-
lo, da bi bila tla ugodna za Orla. Imeli so izobraževalno društvo, ki je prirejalo predstave, posojalo knjige, .vzdrževalo tamburaški zbor. Vodil ga je organist Jerman. Tudi predavanja so se tu in tam vršila,- Jaz sem z zanimanjem zasledoval razvoj društva, toda sam še nisem imel v njem prav nobene veljave. No, seveda!	Dalje prihodnjič.-
' ; ‘‘ ; ' ' " •: '
sokolska vzgoja. Sokolstvo pravi, da hoče vzgajati mladino k nravnosti. Morebiti poštoncjši Sokoli to res odkrito mislijo Toda sokolska vzgoja je temeljila prej na verskem incliferentizmu* zdaj pa na odločnem proti krščanstvu in brezverstvu; zato njihova vzgoja :ie more obroditi drugačnih sadov, kakor so jih pokazali ob priliki orlovskega tabora v pisavi1 in obnašanju. Brez vere. trdne, močne vere in vzgoje. Le krščan -
stvo hrani v sebi tisto šilo, ki vzgoji značaje ! Ker sokolstvo krščanstvo in vsako vero zametuje, so pro-staštvu njegovih članov ne smemo čuditi, ampak jih samo pomilovati! In si to tudi dobro zapomniti za čas, ko bode isto svobodomiselno sokolstvo, ki je v dnevih orlovskega tabora najsramotnejše žalilo in sramotilo naše krščansko ljudstvo, vabilo isto kr -ščansko budstvo na svoje sokolske prireditve!
Okrajna hranilnica pri
Le čevlje sodi naj — kopitar !
Nedavno je objavil „Mariborski delavec” strupen napad na načelstvo Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu ter je razbobnal nesramno laž, da stoji, hranilnica pred polomom. Dotičnega članka gotovo ni pisal jurist, sicer bi se ne upal trditi, da so naložbe jugoslovanskih denarnih zavodov v čehoslovaški re -publiki dvomljive ali celo zgubljene. Vsak pošten človek ve, da se nahaja naša država s cehoslovaško republiko v prijateljskih stikih in da se baš v zadnjem času vrše pogajanja, da se sklene med obema drža-, vama ožja zveza političnega, ■ gospodarskega in vojaškega značaja v obrambo naših vzajemnih interesov. 1T0 je znano vsakemu treznemu politiku, samo Abde-riiom pri Sv. Lenartu ne.
Nočemo braniti načelstva Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu in njeuega načelnika g. Roškarja. „Mariborski delavec“ ne more žaliti nobenega poštenega človeka. Načelstvo Okrajne hranilnice z g. Roš karjem na čelu je vzvišeno nad nesramnimi in laž -mivimi napadi tega zakotnega lista, čigar surovi ton se je posebno odlikoval ob priliki orlovskega tabora. Toda v pomirjenje vlagateljev in občinstva smo dolžni odgovoriti, da so vse vesti, češ, da stoji Okrajna hranilnica pri Sv.. Lenartu pred polomom, zlagane in neresnične. Okrajna hranilnica ne izgubi na Češkem niti enega vinarja denarja, ker je dotična vloga na Češkem pupilarno varna..
Da je poslovanje Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu točno in v redu, nam najbolje priča revizijsko poročilo g. nadrevizorja Pušenjaka z dne 24. a-prila 1920, ki je bilo predloženo deželni vladi za Slovenijo. Gosp. nadrevizor Pušenjak je po naročilu vlade pregledal poslovanje Oikrajne hranilnice v času od 13.—17. aprila 1920, sestavil računske zaključke ter dne 23. aprila 1920 dokončal revizijo. Revizijsko poročilo se glasi: „Hranilnica je končala 47, upravno leto in izkazuje od leta do leta napredek. Hranilne vioge sb narasle na 5,051.101 K 54 vin., kar je znamenje velikega zaupanja, katero uživa hranilnica-Posojilojemalci so, kakor pri vseh drugih zavodih, odplačali večino posojil in je le pol milijona kron Še izposojeno pri posestnikih v okraju Sv. Lenart.“
Glede naložbe na Češkem priporoča g. nadrevizor, da se te vloge čimpreje dvigne, ker se da napraviti celo dobiček z ozirom na visoki kurz čehoslo-vaške krone in z ozirom na pomanjkanje denarja. Tz-redne razmere med vojsko so bile krive, da se je O-krajna hranilnica pri Sv. Lenartu odločila nalagati svoj razpoložljivi denar pri neki pupilarno-varni hranilnici na Češkem. To se je zgodilo osobito radi tega ker v letih 1917 in 1918 niti slovenski denarni zavodi kakor n. pr. Celjska posoiilnica in razne slovenske banke niso hotele sprejemati večjih vlog. Vsak de -nami zavod si je skušal pomagati, kakor je mogel in
Sv. Lenariu v Slav. gor.
je nalagal razpoložljivi denar tudi pri raznih tujih zavodih. Te razmere so splošno znane. i Da pa se mora vloga na Češkem izplačati v češki valuti, sledi iz splošnih določb občnega drža -, vhariskega zakona in iz določil mednarodnega privatnega prava. Kraj izpolnitve je v tem slučaju sedež dotične pupilarnovarne hranilnice na Češkem. Paragraf 905 o, d, z. določa, da je glede denarja o-z.iroma valute, v kateri se mora plačati dolg, merodajen kraj izpolnitve. Iz tega sledi, da so naložbe na Češkem pri sedanjem, še vedno visokem kurzu češke kröne bolj varne, kakor katere koli druge naložbe v tulih državah. Zato nam jamči mlada čehoslovaška republika z vso svojo gospodarsko močjo m solidno -stjo.
Glede vojnih posojil, ki jih je morala podpisati Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu, povdarja g. nad revizor Pušenjak v svojem revizijskem poročilu, da le ravnateljstvo Okrajne hranilnice kljub velikanskemu pritisku, ki je vladal v stari Avstriji, podpisalo najmanj vojnih posojil med vsemi hranilnicami na Štajerskem. Kako velik je bil ta pritisk, kaže dejstvo, rta je bil načelnik Okrajne hranilnice g. Roškar ta -koj. ob začetku svetovne vojske aretiran in da je bil dolgo časa v ječi, ker je bil osumljen veleizdaje. G* Roškar je v ječi osivel. Dopisnik „Mariborskega de -laven“ pa se je takrat previdno skrival v avstrijski voiaški uniformi! To je res junaštvo dvomljive vrednosti!
Znano je, da je n. pr. mestna občina ljubljanska podpisala več milijonov — baje 28 — vojnega posojila! Tega „Mariborski delavec“ ne omeni, ker je ! ljubljanski župan slučajno g. dr. Tavčar,
1 Pravni konzulent Okrajne hranilnice più Sv. Lenartu je višji deželnosoclni svetnik g. clr. Kronvogl in ne g. dr. Veble, ki je samo vladni komisar tega zavoda. Gosp. dr. Kronvogel je izvrševal funkcije pravnega konzulenta tudi med vojno. Naložba denarja na Češkem mu je bila gotovo znana.
O varnosti te vloge in o varnosti OkraSns hranilnice Sv. Lenart, za katero jamči celi okraj z vso svojo davčno močjo, ne dvomi nikdo, ki količkaj ju-ridično in trezno misli. Zato je tiha in javna, gonja zoper Okrajno hranilnico pri Sv. Lenartu čisto navadno demagoštvo in sleparstvo. Anonimni junak „Mariborskega delavca“ sme biti ponosen na svoie delovanje.
Okrajna hranilnica pri Sv, Lenartu je pupilarno varen denarni zavoda za katerega jamči celi sodni okraj Sv. Lenart z vso svojo davčno močjo. Ta zavod stoji pod kontrolo naše vlade,, ki je o celem poslovanju natančno informirana. Popolnoma izključeno jo. da bi ta zavod vsled naložbe denarja na Češkem imel kako Škodo, ali'da bi bil denar vlagateljev v nevarnosti. Vsakdo, ki kaj drugega trdi ali bega ljudstvo, vedoma laže ali pa ne pozna dejanskih razmer. Toliko v pojasnilo prizadetim krogom.
politične vesti.
Jugoslavija.
Vladna kriza. Beograjski listi poročajo , da se na demokratski strani opaža neko popuščanje. Zahtevajo pa, da iz* bodoče koncentracije izločijo dr. Ninčiča. V splošnem vlada optimistično, razpoloženje. Ako pride do sporazuma glede koncentracije, se bo takoj sestalo Narodno predstavništvo, da nadaljuje svoje delo. Seje ne bodo prekinjene niti zaradi ob -činskih volitev v Srbiji. Imele bodo namen, pospeševati razprave o volilnem redu, tako, da bi že kon -cem oktobra prišlo cio volitev za konštituanto, 6. avgusta je bila v ministrskem predsedništvu seja, ki so se je udeležili ministri dr. VesničJ dr, Ninčič, Davi-dovič in Pribičevič. Razpravljalo se je o agrarni reformi in o vprašanju izvoza. Gotovo je, da je mnogo težkoč za sestavo novega kabineta odpravljenih, in je verjetno, da bo koncentracijska vlada v teku nekaj dni sestavljena. Iz Pariza je prišel naš zunanji minister dr. Trumblč.
Dementi. LDU, Beograd, avgusta., (Urad -no). Del . našega tiska v Srbiji je pri razmotrivanju ministrske krize zatrjeval, da je povod krizi zahteva naših zaveznikov, naj da kraljeva vlada na razpolaganje vojsko za boj proti boljševikom. Presbiro je z merodajne strani pooblaščen, najkategoričneje izjaviti, da so vse te trditve popolnoma neosnovane.
Koroška. Posledice olajšave prehoda demarkacijske črte, ki jo je dovolila jugoslovanska de-legacija, se že kažejo. Kakor se poroča, so bili 5. in
6.	avgusta na več krajih krvavi spopadi, tako v Kot-mari vesi, v Svetni vesi in v Vetrinju. Porazgovori zaradi demarkacijske črte se nadaljujejo. Uprava v coni A ostane v naših rokah. Ostane tudi orožništvo in vojaštvo, dokler se plebiscitna komisija ne uveri, da je v tem pasu popolnoma zajamčen red in mir.
LDU. B e o g r ad, 6. avgusta. Dovoljen je svoboden izvoz živine za klanje, in sicer volov, starih nad 10 let ter konj. starih nad16 let,
LDU. Beograd* 6, avgusta. Listu „Die rò-
te Fahne“, ki izhaja na Dunaju, je odvzet poštni debit.
Pogodba s Cehoslovaško. LDU. Beograd, 6. avgusta. Naša vlada je sklenila s cehoslovaško republiko novo pogodbo, po kateri se bo prodalo Ceho-slovaški 250 vagonov moke ter bo Čehoslovaška do -volila nasprotno kompenzacijo z izvozom večje količine premoga.
Sodniki oproščeni vojaščine, LDU. Beograd
5.	avgusta. Vojno ministrstvo je objavilo odredbo, s katero se oproščajo vojaške službe do 1. novembra t, 1 vsi sodniki. Oni, ki se nahajajo sedaj v vojaši službi bodo takoj odpuščeni domov.	i
Ameriški konzulat v Zagrebu, LDU. Beo -grad, 5. avgusta. Kr. vlada je na zahtevo ameriških Zedinjenih držav dala svoje dovoljenjei za otvoritev ameriškega konzulata v Zagrebu. Konzulat bo začasno upravljal g. Wilbury Kehlinger, dokler ne bo i-menovan za to drug konzul,
LDU. B e o g rad, 5, avgusta. Ministrstvo za finance je zahtevalo, da se! vsi napisi in napisne tablice ali kovine v naši kraljevini izpolnijo po enotnih predpisih in da se izdelujejo ter izpolnijo v enem našem jeziku.
Finančni minister je odredil, da ne sme noben denarni zavod ne prodati valut in tudi ne dati kredita inozemstvu brez njegovega predhodnega do -voljenja. Vsako nasprotno dejanje bo najstrože kaznovano z denarno globo in prepovedjo poslovanja.
Italija.
Umik iz Albanije. V zmislu dne 2, t. m. v Tirani podpisanega dogovora med IJaMjo in Albanijo je italijanska vlaka že odredila priprave za povratek se dai v Valoni in na obali so nahajajočih vojakov ter onih čet, ki so Še v Albaniji, izvzemši na' otoku Sa-seno. Cete, ki se nahajajo v Skadru, ostanejo na svojem mestu. Dogovor vsebuje nadalje določila glede ne katerih posebnih vprašanj, kakor n. pr. kolikor mogoče hitre izročitve uprave mesta Valone ter ozadja albanski vladi,
\	Madžarska.
Bojkot proti Madžarski ukinjen. LDU. Dunaj, 6. avgusta. (DuriKU.) — „Arbeiter. Zeitung“ po-
roča, da je prejela strokovna komisija od tajništva mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu nastop-no brzojavko: Akoravno je položaj na Ogrskem šo nezadovoljiv, je vodstvo mednarodne strokovne zvezo i na podlagi splošnega položaja sklenilo, da ukine boj-1 kot z 8. avgustom. Prosi, da se z ozirom na to ukre-! néjo primerne odredbe. Podrobna poročila slede v manifestu.
Rumimi ja.
Mob i l i z a c i j a. LDU. Beograd, 6. avgusta!* Iz Velikega Bečkereka poročajo, da je prefekt romunskega Banata pozval občinske beležnike na zaupiios posvetovanje zaradi morebitne mobilizacije. Na zaupnem posvetovanju so vsi beležriiki. soglasno izjavili,; da je ljudstvo proti mobilizaciji in da ne morejo prevzeti odgovornosti za morebitne posledice, ako bi se * odredila mobilizacija. Obenem je 400 občinskih belež-nikov stavilo prefekti)/ svoja mesta na razpolaganje* ter izjavilo, da nočejo objaviti ljudstvu mobilizacije.
LDU. Veliki Bečkere k, 6. avgusta. Bu-kareški list „Isbanda“ poroča, da je romunski paria-
Iment razpuščen in da je kralj poveril sestavo novega kabineta generalu Avarescu.
Avstrija.
Za člana avstrijske sekcije reparaci jske km» misije na Dunaju je vlada v Beogradu imenovala brv šega člana pariške mirovne delegacije dr, Rybaras » za njegovega pomočnika pa poslanca Besaroviča,
I	Nemčija.
Vsled neprestanega prodiranja boljševiških čet I v notranjost Poljske in ker so rdeče čete že prikora-I kale do nemške meje, ste Anglija in Francija zagro-! "žili bollševiški vladi, da se nameravate poslužiti vseh! I sredstev, da se ustavi nadalnje prodiranje rdečih čet* i da ohrani Poljska svojo samostojnost, ter da ruska I sovjetska vlada sklene premirje s Poljsko, sicer bi i Anglija in Pranija nudila Poljski vsako pomoč. Ker, I pa rdeče čete nočejo ustaviti prodiranja, nameravata I Anglija in Francija pošiljati svoje čete po železnicah, skozi Nemčijo, vsled česar bi bila nevtralnost, katero je Nemčija obljubila ruski' sovjetski vladi, kršena.* Nemčija se vsled tega nahaja v težavnem položaju.* Ako se ustavi zahtevi Anglije in Francij'e, ima opraviti s tema, ako se pa ukloni zahtevi, je v nevarnosti, da ruske rdeče čete poplavijo obmejne pokrajine Nemčije. Nemški državni minister seje tozadevno izjavil sledeče: Ostati moramo nevtralni, V* interesu entente je, da pošlje čete skozi Nemčijo na Poljsko < 'Ako je res, 'da se že vrše na zasedenem ozemlju tozadevne predpriprave, bi stem bila kršena nemška nevtralnost, kajti nemško ozemlje je in ostane nemška je li zasedeno ali ne. Nobenega ozemlja kake nevtral no države se pa ne sme uporabiti za premikanje čet. Našo nevtralnost bomo branil z vsemi sredstvi.
I	Rusija.
Strune med entento in sovjetsko Rusijo so napete do skrajnosti. Anglija grozi Rusiji, da pohiti z vsemi svojimi silami na pomdč Poljski, ako Rusija ne ustavi svojega prodiranja in ne sklene premirja, .Tozadevno se poroča iz Londona: Položaj je skrajno resen, Lloyd George je dne 4. avgusta povedal v iz -i vanredno ostri obliki zastopnikom Rusije, ki se nahajajo v Londonu in sicer Krasinu, Kameneou in dru * grm boljševiškim voditeljem Rusije, da je Anglija odposlala v Moskvo noto* v kateri naznanja, da Anglija pretrga vse zveze s sovjetsko Rusijo, ako Rusija ne sklene premirja s Poljsko. Za slučaj nadaljnega prodiranja ruske armade in za slučaj, ako Rusija ne sklene premirja s Poljsko, bi bila ententa prisiljena nuditi Poljski vsako pomoč, ki bi jo potrebovala.
Dnevne vesfi.
Izgnani špiljski župnik g.i Vozlič pripoveduje h Okoli 4. ure popoldne je divjalo mnogo mladih ljudi skozi sadonosnik proti župnišču. Eden je vzdignil pest in grozil proti oknu, Sel sem proti hišnim vratom. Se prej, kakor sem prišel do vrat, prihiti proti meni kmetski pa snažno oblečen mož ter me vpraša* ali sem župnik Špiljski? Rečem, da sem — potem pa pravi, naj grem k majorja, on mi ima nekaj povedati. Medtem je že prišlo več „Heimkererjev“, ki so hoteli udariti po meni, — Ta mož pa je z veliko odločnostjo klical: „Den Pfarrer nicht angreifen!“ Prišel je major Meixner, stopil k meni, in mi rekel: „Sie sollen wohin gehen“. Na moj odgovor, da hočem iti v cerkev, mi j,e rekel, da ne. Nato sam Šel v spremstva par orožnikov in majorja v opankih in gologlav, ker mi major ni dal, časa, da bi se obul in si vzel Ido -buk, v graščino. Tam so me poslali v gornje nadstropje, vhod pa so zastražili. — Na dvorišču je bila vedno večja množica, Nato pride občinski predstojniki iz Ernovža s tistim možem, ki me je v Župnišču' ščitil in še z enim k meni in zahteva naj zapustim župnijo, da se razdraženo ljudstvo pomiri,. — Rekel sem da grem. Vzelo me je pet žandarjev med se, eden na-pred, dva na vsaki strani, od zadaj major. Ko smo, prišli iz dvorišča, sem si hotel iti po klobuk, pa orožniki niso pustili,, tudi bi bolje bilo, če bi šli po pešpoti, pa ker je nek razbijač drugače zahteval, so m© gnali čez železnico, kjer je čakala druhal na me. Tukaj so me sprejeli z besedami, kakoršnih so zmožni* le najbolj surovi ljudje. Začeli so pljuvati v me/ Ko mi je prvi plunil v lice, so vsi ^ okoli zakričali bravo. — Eden me je udaril s pestjo po z a tilniku « Najhujše je plunil na me nek gasilec v unifórmi, ki mu manjka spredni gornji zob. — Med preklinjanjem in zasramovanjem me je druhal spremljala do zadnje-
■ga mosta. Tam so major in 4 žandarji ostali, mene pa }e spremljal samo en orožnik do meje. V nedeljo je obhaial službo neki gospod, ki si ga je občina naprašila. Pel je tudi te Deurn. — Heimkererji pa so prišli s palicami, ker so mislili, da bom prišci jaz o-pravljat božjo službo.
Občinske volitve se bližajo. Tajništvo Slovenske Ljudske stranke v Mariboru (Cirilova tiskarna), ima na razpolago za naše zaupnike knjižico „Uredba o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji.“ Cena izvpdu 5 K. Ker je le še malo izvodov v zalogi, naj vsakdo, ki hoče biti poučen o občinskih volitvah, iakoi naroči to knjižico. Pošljite denar naprej po poštni nakaznici. — Tajništvo SLS v Mariboru.
Žepni koledai* za leto 1921 je pravkar izšel v tiskarni šv. Cirila v Mariboru. Cena tej lični izdaji je 7 kron.	.
Mejna komisija. Dne 8. t. m. je imel naš mejni komisar general Plivelič s svojim adjutantom in vojaškim spremstvom prvi sestanek z izvedenci slovenske meje proti Avstriji v Mariboru. Zastopano je bilo slovenjgraško in mariborsko okrajno glavarstvo. Ljuto -mersko glavarstvo in prekmurski komisarijat ni bil zastopan, ker ni zveze z Mariborom. Zastopniki en-tentne komisije pridejo 12. t. m. v Maribor. Začne se .takoj podrobno delo. Naša komisija stanuje pri Zamor cu, ententna komisija pa pri Moranu.
Železnica Maribor—Ljutomer. Dogovor o jugoslovanskih vlakih Maribor—Ljutomer, je predložen naši in avstrijski vladi. Ko ga odobrita, začne vlak voziti
Znauost monopol — židovstva Modroslovai profesor na vseučilišču v Heidelbergu, dr. Arnold Rüge, znan učenjak, je bil od badenske vlade odstavljen, ker se je izjavil, da je nasprotnik židovstva. Židovstvo celega sveta je zagrmelo proti učenjaku in vlada se je udala. Kaj neki bi le bilo, ako bi vlada storila nekaj sličnega s kakim Židom ali liberalcem, ki bi napadal katoliško cerkev. Menda bi se obrnil narobe celi svet, židovstvo in liberalizem bi še celo zahteval, da se takega sramotilca katoliške cerkve odlikuje z vi-kim redom.
Statistika krščanskih delavskih društev. Na mednarodnem kongresu krščanskih delavskih druš -tov v Haagu, ki se je vršil pretekli mesec, je bila u-gotovljena sledeča Statistika krščanskih delavskih društev:	V Belgiji je 85.000 (članov, v Nemčiji
1,003.395, v Franciji 140.000. v Italiji 1,00.000, v Lu-ksenburški 5500, na Nizozemskem 154.131 katoliških in 73,407 protestantskih članov, v Avstriji 44.076, na Španskem 10.000, na Cehoslovaškem 7.500, v Svici 15997, torej skupaj 2,599.846 članov. Belgija je odposlala 17 zastopnikov, Nemčija 22, Francija 5, Ogrska 3, Italija 3, Španija 1, Nizozemska 25, Avstrija 3, Cehoslovaška 2, Švica ,2, skupaj 98 zastopnikov.
Ljenio angleškim komunistom, Ljenin je pisal predsedstvu angleških komunistov sledeče pismo: Popolnoma se strinjam, da se v Angliji organizira edinstvena komunistična stranka. Menim, da je stališče Silvija Pankhursta in združenje socialističnega delavstva povsem pogrešeno, ker protivi združitvi vseh strank v eno samo komu-nististično stranko. Zlasti sem mnenja da je treba podpirati parlamentarno delovanje, toda samo s pogojem, da si komunisti obdrže popolnoma svobodno komunistično taktiko. Zelo je tudi potrebno, da se čimpreje organizira ena stranka na principih tretje internacijonale ter da stopi v stik z revolucionarno stranko Severne Amerike.
Državna posredovalnica za delo, podružnica Maribor sporoča, da se je v času Od 1. januarja do
31.	julija 1920 poslužilo zavoda 7282 strank, in sicer 2983 delodajalcev in 4299 delojemalcev. V teh sedmih mescih je bilo posredovanih 1837 služb. Državna posredovalnica posluje za vsakogar povsem brezplačno dnevno od pol 9. do 12. in od 14. do 16. ure. Na razpolago so vedno delavne moči najrazličnejših poklicev. Dopisi naj se pravilno frankirajo in za odgovor prilagajo znamke.
Stranke v laškem parlamentu. Vsled izpremembe zborničnega poslovnika, ki določa namesto dosedanjih „zborničnih uradov“ odseke, v katere se voli po strankah, so se morali vsi poslanci Izjaviti o pripadnosti h kaki stranki. Tako kaže zbornica sedaj tako le sliko: socijalni demokrati 155, katoliška ljudska stranka 99, liberalni demokrati 88, radikalci 57, stranka obnove 33, liberalci 23, reformistiški socialisti 18, republikanci 10, divjaki 17.
Ravnateljstvo kmetijskega kemičnega poskuševa-lišča in preskuševališča v Mariboru naproša mestni magistrat, da opozori občinstvo in trgovce na sledeči dogodek: „Neki trgovec v Mariboru je prodajal gorivni špirit, ki ni bil gorivni špirit, ampak nečisti merilni alkohol (lesni cvet), kakor ga rabi država pri denaturiranju špirita. Stranka, ki je rabila to snov kot kurivo, je prišla ob oko, ker jej je lampa eksplodirala. Zavod naproša
mestni magistrat, da obvesti o tem občinstvo, ker se nahaja lahko večja množina te snovi v prometa in bi lahko zali tavala pri vporabi Človeških žrtev. Trgovci naj dajo blago v preizkušnjo, da se izognejo posledicam.“ Vladni komisar : dr. Leskovar s. r.
Izlet na Obir (2140 m) se vrši- nepreklicno y soboto, dne 14. t. m. Spojen bo z istim (v nedeljo) Planinski tabor v Železni Kapli Kdor torej ne utegne iti v soboto na Obir, naj ne zamudi prihiteti v nedeljo v Železno' Kaplo! Planinci in neplaninci — na plan !
Poziv. Tisti, ki je v nedeljo, 1. avgusta v konjiškem vlaku vzel škatljo z obleko in perilom, se pozivlje, da jo izroči poštnemu uradu v Konjicah.
Itriifa si ne sme osvojiti Julijske Benečije Sedaj ko je biia ratificirana in podpisana saintgermaia-ska mirovna pogodba, pišejo še celo italijanski listi kot „Pieolo“, „Corriere d’ Italia“ i.t.d., da ima glasom te mirovne pogodbe Italija pravico anektirati samo Trentinsko Benečijo t. j. južne Tirole in Gornjo Adižo, kajti mejo teh so po tej pogodbi že določene. Za Julijsko Benečijo (t. j. Gorica, Trst in Istra) še pa meje niso določene, vsled česar nima Italija nobene pravice anektirati ali si prisvojiti Julijsko Benečijo, kajti vprašanje Julijske Benečije je tesno združeno z jadranskim vprašanjem, ki pa še ni rešeno.
"Mariborske vesti.
Prometna konferenca v Maribora se je pričela
5.	avgusta. Njena naloga je, da uredi prehodni promet iz Jugoslavije v Avstrijo in narobe in določi medsebojne odnošaje v izvajanju skupne službe na obmejnih postajah in na Koroškem.
Kot avant-garda liberalno-sokolski prireditvi nastopijo oni slovenski učitelji, ki vedno zatrjujejo, da so samo stanovska in ne strankarska in kulturno bojna organizacija. Učiteljstvo v „Zvezi“ namreč zboruje ravno istočasno, kakor prireja liberalni „Sokol“ svojo prireditev. Seveda bodo nekateri licemer -sko zavijali in trdili, da je to le slučajno. Odkritosti in možatosti namreč ne poznajo nasproti našemu vrlemu ljudstvu, ali pa je njihova izobrazba tako temeljita, da si s prineipijelnimi vprašanji niso na čistem. Dni, ki imajo še možatost in razum, naj dobro prev-darijo, kaj delajo. Učiteljska organizacija pa ne sme biti vprega pred brezverske telege; ako bo, je treba to ljudstvu povedati.
Mesar in gostilničar g. Vlahovič bo vedel povedati imena oseb, ki so pred orlovskim taborom lužile od hiše do hiše in grozile': Kdor bo na časr Orlom razobesil zastave in okinčal okna, bo pozneje to bridko občutil na svoji hiši in šipah. Upamo, da bo g. Vlahovič kot mož-poštenjak toliko korajžen, da bo povedal imena tistih junakov.
Tudi Židje so jim šli na roko. Ne samo socijalni demokratje in komunisti, ampak tudi Židje so delovali proti orlovskemu taboru. V dokaz to: V hiši g. Pelikana v Vetrinjski ulici stanuje žid Ghiors. Njegovi dve uslužbenki ste okrasile okna hiše z zelen -jem in zastavicami. Ko je gospod Abraham dospel o-poldne domov, je začel silno divjati in tuliti nad na -širna Slovenkama, Zidek se je penil jeze in trgal zelenje in zastave, da mu je kar pot tekel po obrazu. V sveti navdušenosti so mu štrleli lasje po koncu, --Čestitamo „Delavcu“ in Sokolu k taki pridobitvi!
Drzen uradnik je nastavljen pri užitninskem u-radu na Rotovškem trgu v Mariboru, Nahrulil je u-službenko gostilničarja, ki je ob priliki orlovskega tabora razobesil zastavo, češ: boste že videli, kaj se vam zgodi: Ali je še v 20. stoletju mogoče, da eksistira v svobodni državi tak uradnik. Ali se on sam plačuje ?
Odsek za določevanje cen v mestu Maribor je v svoji seji dne 5. avgusta 1.1. sklenil: I). Cene v izložbah morajo biti natančno označene v kronah in ne v dinarjih ter morajo natanko odgovarjati onim, po katerih se blago faktično prodaja. II). Nove cene najnujnejšim življenskim potrebščinam se določijo: a) za meso: 1.goveje od 20—22 K za kg, 2. telečje od 20—22 K za
3.	svinjsko po 30 K za kg; b) slanino po 42 K za kg in c) kruhu: 1.hlebec belega pol kg težkega kruha na 6 K. 2. Hlebec Črnega 70 dkg težkega kraha na 5 K 40 v. 3.5 dkg težkim žemljam na 80 v (gostilne in drugi prodajalci smejo zahtevati 10 v več).
Vsled podraženja moke so se določile za kruh sledeče cene: za beli hleb kraha 500 gr teže 6 kron, za črni 700 gr teže 5 kron 50 vinarjev. Žemlje 50 gt po 80 vin. komad.
Našla se je v dij, semenišču v Mariboru denarnica s precejšnjo svoto denarja, ki jo je zgubil na orlovskem tabora v Maribora najbrž dn-hovnik ljubljanske škofije. Zglasiti se je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Značilna reklama. „Mariborski 'delavno* m
mariborsko glasilo rdečkarjev „Enakost“ sta se gle-dc načina reklame za pridobivanje naročnikov in hr* seratov v velikih skrbeh. Iz naših listov izrezujeta inserate ter jih pošiljata našim inserentom z miles Ì prošnjo, da se jih usmilijo.
Nek „odbor trgovcev in obrtnikov“ j'ß pošiljal I po Mariboru okrožnico, v kateri poziva mariborske cw 1 fcrtnike in trgovce, naj na nobeden način ne ra zobe-I šijo zastav ob priliki orlovskega tabora. Smo že na I sledu, kdo je tisti cenjeni „odbor“.
Narodno gospadarshro.
Izenačeaje davkov za vso državo. Finančno ministrstvo je sklenilo uvesti za celo državo izenačenje davčnega sistema. To delo je ministrstva poverilo finančnemu strokovnjaku, ruskemu profesorju Andronikova.
Ameriška trgovina. V preteklem letu je bil izvoz ameriškega blaga 8.111,000.000 dolarjev,, za 879 milijonov dolarjev več, kakor leta 1918. Vrednost uvoza je znašala 3 milijard dinarjev. V gospodarskem ozira so torej Zdražene države Severne Amerika na prvem mestu.
Pomanjkanje papirja povzročnje povsod velike sitnosti. Na Francoskem je kriza vedno hnjša. Vzrok nepovoljnoga položaja je pomanjkanje surovin. Francozi računajo s tem, da bodo še dalje ostale visoke cane, dokler ne bo zadosti vseh vrst papirja. Množina v posameznih vrstah ne odločuje. Zaloge niso znatne, primankuje pa ravno onega blaga, katerega se največ kupuje, časnikarski papir stane 380 do 425 frankov, pismeni papir 500 frankov. Tudi na Angleškem je zlasti za časnikarski in raznobarvni papir položaj zelo kritičen. Vlada je izjavila, da je brez moči, ker ni surovin in ker je stiska za papir na vsem sveta.
Oddajà električnega teka za mesta Maribor iz falske elektrarne.
Ravnateljstvo mestnega elektriškega podjetja podaja interesentom glede oddaje toka naslednja pojasnila in navodila.
Kakor je bilo pred kratkem že v časopisih objavljeno, pričelo bode mestno elektriško podjetje do -bavljati električni tok iz novega mestnega elektrovod-riega omrežja v teku mesca septembra t. 1. Da se o-mogoči dotičnim strankam, katere imajo inštalacijo bodisi za razsvetljavo ali za silo že izgotovljene, kolikor mogoče takojšnja dobava toka po pričetku ob -ratovanja mestne električne naprave, preizkusile se bodo te inštalacije od strani mestnega elektriškega podjetja sprva samo na predpisano izolačno stanje « Ako bode odgovarjalo izolačno stanje predpisom, se bodo take naprave lahko takoj na omrežje priklopile brez ozira na to, ali si bode dotična stranka izvolila dobavo toka na pavšal ali na števec. Pogodba glede načina dobave toka (pavšalno ali na števec) se bode s stranko sklenila šele pozneje, ko se bode vsa naprava natančno preiskala, če je izvršena po predpi -sih mestnega elektriškega podjetja. Tok, kateri se bo dobavljal stranki od časa priklopitve do omenjene glavne preizkušnje, oziroma do sklepa pogodbe, zaračunal se bo stranki po pavšalni tarifi, ki je delo -ma spodaj pobližje objavljena.
iVsaka stranka, katera želi dobivati električni tok za svojo napravo, mora to pismeno prijaviti mestnemu elektriškemu podjetju in sicer po dotični tvrdki, ki je napravo izvršila. S prijavo se morajo mestnemu elektriškemu podjetju predložiti tudi predpisani inštalacijski načrti čez izvršeno napravo.
Za slučaj, da se dotična inštalacijska tvrdka danes v Mariboru več ne nahaja, predložiti mora to prijavo stranka sama, istotako s predpisanimi prilo -gami.
Dbenem se vsi interesenti opozarjajo na to, da smejo izvrševati električne naprave, ki se naj priklopijo na mestno omrežje, samo one tvrdke, ki imajo od mestne občine za to potrebno koncesijo, to so za sedaj: Družba za elektriško industrijo preje Pichler in Co., tvrdka Siemens in Schuckert, tvrdka Melistroja in elektrotehnik Alojzij Dadieu,
Da se dobava toka posameznim strankam po nepotrebnim ne zavleče, priporoča se tem tvrdkam * da preizkusijo že pred preizkušnjo mestnega elektriškega podjetja od njih izvršene naprave glede predpisanega izolačnega stanja in ako bi se naprava izkazala v tem oziru pomanjkljiva, da jo takoj spravijo v predpisano stanje.
.Vsi odjemalci se nadalje tem potom opozarjajo posebno na to, da se smejo uporabljati pri napravah, ki se priklopijo na mestno omrežje, izključno samo žarnice, ki jih prodaja mestno elektriško podjetje in sicer začasno v prodajalni „Družbe za elektriško industrijo“ v Jurčičevi ulici št. 8. Žarnic se sme kupiti le toliko, kolikor se jih za napravo takoj rabi. Ako bi žarnica dogorela, kupi se nova le proti izročitvi dogorele. Glede nabave varoval, varovalnih patro -nov, žarničnih okovov in utikal veljajo isti predpisi, kakor za žarnice.
Pobližnji pogoji za dobavo električnega toka s cenami toka, ki se bodo strankam za razsvetljavo, kuho in silo zaračunavale, se dobijo brezplačno. 55 pisarni mestnega elektriškega podjetja.
w!
CEKA KRON
A

ŽEPNI KOLEDAR
ZA LETO 1921
IZDALA IM ZALOŽILA
TISKARNA SV. CIRILA v MARIBORU
I fela nazMBili.
Ranta ■
URI
vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr zlatnine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba tožna.
JAN IGNACIJ, MARIBOR
GRAJSKI TRG v gradu (Burg).
'Pzvnilsk za snaženje sprejema AT t31 IIU Marija Kitonja v Aleksandrovi cesti 6, na vrtu, Maribor.
»si
Dva konja,
lisičje barve, stata 7 do 9 let, sposobna za vsako vožnjo, 163 cm visoka ; lep glasovir, dobro ohranjen, mesarski voz natur, štedilnik s patent ploščo se proda v Smetanovi ulci 59, Maribor. 622
-ejji* 4tS
•paea-si
I MILO, KATA, SLADKOR jS
v kockah 533 ^ po znižani ceni pri
Ipac Mer, Maribor
Aleksandrova cesta 19 JU i3-&g-e.g^a-s^
TT12 A dvonadstropno na voglu J-L1BU iridano 26 gostilno, drugo hišo, pripravno za pekarno na prometnem prostoru v Mariboru se proda v Smetanovi ulici 69, v Mariboru.	621
Mala liiša
sobna za vsako obrt, je po ceni na prodaj. Vpraša se v Dravski ulici št. 15, Maribor.	684
TTiŠa Plimeril& za vsako trgo-Ai-la** vino ali obrt na prodaj Tržaška ceBta št. 16—20, vrata 1, Maribor.	638
- enonadstropna v mestu ee proda. Rojs, Vojaški 643
Hiša
trg 7, Maribor.
A fi 1,1 izvrstnega Ijutomer-Žana se zavoljo po manjkanja posode v Koroški ulici štev. 74, Maribor, takoj proda.
644
Službe i
TTlorißin dekla se takoj AUo JMil1 sprejmeta v službo. Ivsn Zali, Pobrežje pri Mariboru. 628
Pridnega Šoferja
išče okrajno glavarstvo Maribor. 617
Tučenko za trgovino ASCüm mešanega blaga, učna doba 2 leti, staovanje in hrana v hiši, starost od 13—20 let, nastop po dogovoru Franjo Kirio, trgovec, Voj. Križ, Hrvatsko. 6S9
Tri viničarske
s 4—5 delavskimi močmi sprejme oskrbništvo grofa Pachta, Zgornja Sv. Kungota.	636
Kuhinj stva učiti
ss želi za dobo 8 do 4 mfesecev, eventuelno proti plačilu, izobražena mladenka, delavna, poštena, iz boljše hiše. Vstopi v zasebno kuhinjo ali pa v hotelsko. Ponudbe pod „Kuki ijstvo“ na uprav-ništvo.	647	'
Tbßlrio T restavraciji Soršak JJ*tj 11 iti y Slov. Bistrici, juž. kolodvor se sprejme.	615
TTIfillilr cd)enei11 kurjač za •D-iSlliil centralno kurjavo
se išče. Prosilci se naj oglasijo osebno med 10. in 12. uro pri finančnem ravnatelju v Mariboru.
616
I SPOSOBNEGA DRUŽNIKA jf Z VEfJO GLAVNICO išče
I tone. trgovska agentura in komisija ter trgovina z I	it lesom v Mariboru.
I _ Prevzame tudi zastopstvo večjih tvrdk.
ja Cenjene ponudbe se naj vpošljejo pod „Drug in zastopstvo“ na
i JADRAN* anonftio ekspedicijo, PRIBOR, |
I	GOSPOSKA ULICA 44.	632 1
{^55B^855^B5B5fiEB5B5i^5lB5B5 lS5B5S5B5Si5B5B5B5@5B5B5B5B5B5Si
HBBanaunaB»
smme čeme:
Ćerije
đoicoiemiee
perii®
olßleSie, potne Measure, tržne torbice, ružno galanterigsMeo Mago dobite
««ieeneie ,§akotßM EsUit
Mariner, Gtarmi trg 9,
5968
KDOR
kupiti |MtJlKliJfJtÌCirt| RH© Ele^Ci© volnene tkanine (štofe) za moške in ženske obleke in kostume, bcmlažssto in laneno blago za obleke, predpasnike in vse vrste perilo, naj se z popolnim zaupanjem obrne na manufakturno trgovino
Feliks Škrabi» Msribcr
601
Gosposka ulica 11.
Cene umevane Ispesa nakupnega siljenja.
N A J U 3 O D N1J Š fi. PRILIKA za NÄSCyp
manufaktur- mđfSi mmiđm	e«®,®.	se vsa-
nega Ulaga P® *e,° «MMIM» cel,®n kenra, kateri
se hoče prepričati, pri tvrdki
Rudolf $J
MARIBOR
607
poiteo «trkve sv« Atolsiia* Komite cesta it» 1.
130-50 KI I
gUl se nudi trajno delo v Bosni. Dober zaslužek pri akordnem |||§
B
delu, hrana, obleka in obutev po znižani ceni. Potrebno orodje mora prinesti vBak sabo. Zglasiti se je osebno ali pismeno najkasneje do 15. avguBta 1920 pri
Državni posredovalnici za delo, podrnž. Maribor,
STOLNA ULICA 4.
642
1
1
PDIÖIII P@Z@RI
K. Wersche, Maribor
f3©sp®žsi4s» nliea *©.
lfe!etrsovina z manufaktórnim blagem.
Priporo!® sto!© feogato »log® po
iako znižanih cenah.
4-
OTVORITEV !
Čast nam je naznaniti, da smo v nekdanji
livarni za zvonove in kovino J. Denzel-ovi sinovi, Maribor» Kopališka šaši ra 9
ustanovili sličen obrat. Bavimo se z zlivanjem vsako v vat aih kovin, kot zvonov, strojev, armatur, kakor tudi raznih kovinskih zli v o v, smo tudi v stana, da na zahtevo prevzamemo apreturo naših izdelkov. Za izdelovanje predmetov v veliki mnežini smo kar najbolje opremljeni. Potrudili se bomo, da si s strokovno izdelavo nam za-npanih naročil, kakor tudi z zelo solidnim poslovanjem priborimo zaupanje naših cenjenih naročnikov ter prosimo za prav mnogobrojna tozadevna naročila. Z odličnim spoštovanjem
Tovarna Fosforna bronca in livarna kovin ini. I. i« H. MARIBOR.
64S-
Zopetna otvoritev gostilne!
tapi amudnsiiBiisimimr jumi'v m »mi on ra » us.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem svojo
„Plzensko restavracijo“
v Mariboru, Tattenbachova ulica št. 5
zopet otvorila. Za izborna stara in nova vina, za topla in mrzla jedila ter za izborno pivo je preskrbljeno. Na razpolago je tudi moderno salonsko kegljišče. Za :: mnogobrojen obisk se priporoča ::
iWimiaKìiiiiiisiuiKiiHiiìiuuiuiBiitiiuiHmimumiiumiuiuinnnuiminimiumHS'.UKmattisuiiit.
IRMA KÜTNIK, GOSTILNIČARKA.
Dirt fBiìJl	blago ie
jdFfyjf % gufili dospelo iz inozemstyg

in se dobi pri
J. N. ŠOŠTARIČ
MARIBOR» Gosposka ul. 5*
Sukno za moške obleke, -
meter K 220 — , 260 —,
300 — itd.
Hlačevina za moške obleke, met. K 70 -, 80 -,	'
100 - itd.
Izgotovljene moške ob-	-
lek®, suknene K 1500-—,	.
1800*—, 2000 — itd.
Izgotovljene obleke iz hlačevine, K 600 —,
700 —, 800'— itd.
Velika izbira periia in pletenici lastnih izdelkov.
Izgotovljene moške hlače iz hlačevine, K 140-—, J 60 —, 180-— itd. Izgotovljene hlače za dečke, K 60 —, 70-— i» 80-—.
Plavina, močna, meter kron 40—, 48— itd. na dveh straneh tisk, meter K 48—.
Pri stari zalogi so se cene primerno znižale.
KORUZA
zdrava s 2 d© 5 odst* poceni 36© K za 1©0 ks postavno vagon nudi vel mg&m®v
Mil« M, Pelli, ©ospo elisici,
Bai kav
8569
LINO TIM
izurjenega ihte M at otiska tisMearna » Chicagu. Tedenska pitata 40 flot. Udor se «anima «a to službo, detM vsa pojasnila pri g. £. Zakrajsek, Mei se sedai mudi v JLjubijani, Hllšerjeva ul. 10.
Velika množina olla
le dospeli» pripor©!!mo naifinaile nami»© oBže I K 74'— Istrski «Insili kis i	.* 7b—
Gostilničarji in preprodajalci zahtevajte specijalne cenike tudi za drugo delikatesno, kolonijalno in špecerijsko blago.
Na debete! _	drobino!
Trgovina delikates in kolomjalnega blaga
Vinko Mmeteif fiarifeor
Stotnikov %m 6«
593
Seäajft^sll
te založcika Kousoroij „Straže;.®
Odgovorni supejfeL^-s iK®fe©at&v Stapanu
®slč: tiskar®© sv. Girila v Maxìlam*