157Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 Marko Stabej UDK 811.163’272 SlovenπËina v evropski jezikovni mavrici POVZETEK: Slovenija je resna kandidatka za vstop v Evropsko unijo. Kaj to pomeni za slovenski jezik in kaj za slovenske dræavljane in njihovo sporazumevalno zmoænost? Na prvi pogled se morda zdi, da evropski integracijski procesi na posameznih podroËjih javnega æivljenja pomenijo nevarnost jezikovni in kulturni identiteti posameznih skupnosti; toda izkuπnje nekaterih nedavno pridruæenih Ëlanic, npr. ©vedske ali Finske kaæejo, da je nacionalni jezik po vkljuËitvi v EU deleæen bistveno veËje promocije kot prej. Res pa je, da integracijski procesi postavljajo vsako, tudi slovensko jezikovno naËrtovanje pred nujne nove naloge: slovenskemu jeziku morajo zagotavljati ustrezen status v dræavnem in meddræavnem okviru, hkrati pa morajo poskrbeti tudi za ustrezno podporo naËrtovanega statusa: na podroËju pouËevanja slovenπËine kot prvega ter kot drugega/tujega jezika; na podroËju testiranja znanja slovenπËine in ustreznega certifikatnega sistema; na podroËju uporabnega jezikoslovja, jezikovnih virov in jezikovnih tehnologij; na podroËju prevajalskega izobraæevanja ipd. K temu je treba pritegniti tudi naËrtovanje sporazumevalne zmoænosti v tujih jezikih. Nekateri koraki so v Sloveniji æe storjeni, drugih pa se bo πe treba lotiti. Skrajna stopnja zagotavljanja statusa slovenskega jezika pa pomeni formalnopravno doloËanje statusa. V zadnjem Ëasu se na tem podroËju kaæejo pritiski v obliki neuravnoteæenega pristajanja na evropske pravne direktive, ki v imenu nediskriminatorne obravnave dræavljanov Ëlanic EU po vsej EU uveljavljajo nekatere diskriminatorne jezikovnopolitiËne odloËitve za pridruæene dræavne (in jezikovne) skupnosti. KLJU»NE BESEDE: slovenπËina, jezikovna politika, jezikovno naËrtovanje, Evropska unija Med javno najbolj izpostavljenimi in obËutljivimi temami, ki spremljajo dræavo Slovenijo na poti pridruæevanja Evropski uniji (odslej EU), je seveda vpraπanje ohranjanja in razvijanja lastne nacionalne identitete, ki je veËinoma neposredno in deklarativno povezana z jezikom. To je iz zgodovinskih izkuπenj slovenski jezikovni skupnosti zelo dobro znano, saj je æivljenje v veËnacionalnih dræavah zmeraj s seboj prinaπalo tudi prikrite ali odkrite pritiske na uresniËevanje in uveljavljanje lastnega pogleda na bivanjsko identiteto slovenstva, katere temeljna doloËilnica je bila slovenska enojeziËnost javnega komunikacijskega prostora. Zdi se, da je s slovensko dræavnostjo in s statusom slovenπËine kot edinega dræavnega jezika Republike Slovenije dolgoletni slovenski jezikovno- in narodnopolitiËni cilj izpolnjen. Toda vedno bolj postaja jasno, da v sodobnih civilizacijskih okvirih ne jezikovni, ne politiËni, ne gospodarski cilji neke skupnosti ne morejo biti statiËni in konËni, temveË so le neke vrste etapni cilji, in sicer na poti, za katero skupnost v kolektivni podzavesti upa, da je brezkonËna. 158 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 Marko Stabej VeËina slovenske politike je tako rekoË od zaËetka slovenske samostojne dræavnosti prepriËana, da ima dræava Slovenija smiselno prihodnost le v EU. Pridruæitev Slovenije EU kot operativni cilj v zadnjih letih usmerja skoraj celotno politiËno, zakonodajno in upravno delovanje v dræavi. Zadnja pogajalska poglavja, ki zadevajo kmetijstvo, prost pretok delovne sile in podobne koËljive zadeve, kaæejo tudi temnejπe plati pridruæevanja, vsaj na prvi pogled, saj puπËajo grenak obËutek, da nove Ëlanice na marsikaterem podroËju πe dolgo ne bodo povsem enakopravne (in seveda poslediËno enakovredne) starim Ëlanicam kluba. Toda Ëe je na nekaterih podroËjih zaradi pragmatike in kasnejπih pozitivnih uËinkov morda pogajalsko modro nekoliko potrpeti, se zdi na podroËju jezika kaj takega nemo- goËe, nespametno in celo nevarno. To je bilo æe od samega zaËetka jasno tudi snovalcem evropskih integracijskih procesov. Vsaka deklarativna zahteva po evropski jezikovni uniformiranosti bi glede na evropsko zgodovino mednacionalnih sporov æe v kali onemogoËala sleherno povezovanje. Zato EU enotne in obseæne jezikovne politike pravzaprav nima in je ne more imeti, vsaj na eksplicitni formalnopravni ravni ne. Sorazmerno dobro (vsaj na deklarativni ravni) je v EU urejeno podroËje zaπËite avtohtonih manjπinskih nedræavnih jezikov oziroma jezikovnih in narodnih skupnosti v dræavah Ëlanicah (s Ëimer se ukvarja t. i. Evropski urad za manj rabljene jezike, The European Bureau for Lesser Used Languages, http://www.eblul.org). Toda æe pri tem segmentu evropske jezikovne politike, ki se zdi v primerjavi z agresivnimi asimila- cijskimi politikami, prevladujoËimi v evropskih nacionalnih dræavah v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, velik korak naprej,1 lahko hkrati najdemo sled diskrimina- tornosti: do zaπËite so upraviËene le t. i. avtohtone jezikovne skupnosti, pri Ëemer kriteriji za avtohtonost v marsikaterem pogledu ostajajo zelo diskutabilni. Pa πe nekaj se kaæe: metaevropska misel ima marsikdaj teæave s konkretnim uveljavljanjem svojih deklarativnih odloËitev, saj se reπitve uveljavljajo na lokalni ravni, ta pa je v dvojeziËnih oziroma manjπinskih situacijah pogosto zaznamovana z lokalno politiko, ki se z deklara- tivnimi smernicami ne strinja oziroma jim celo bolj ali manj odkrito nasprotuje. EU si vsaj doslej ni mogla privoπËiti nobene de iure diskriminatornosti glede uradnosti dræavnih jezikov. Zato velja, da so vsi dræavni jeziki Ëlanic hkrati tudi uradni, delovni in enakopravni jeziki EU; vsak dræavljan ima v ustanovah Unije pravico postaviti vpraπanje in dobiti odgovor v svojem (nacionalnem) jeziku. EU zato v svojih ustanovah (evropskem parlamentu v Strasbourgu, evropski komisiji v Bruslju, sodiπËu v Luksem- burgu ter v nekaterih drugih ustanovah) zagotavlja obseæen jezikovni servis za prevajanje, tolmaËenje in lektoriranje. NaËelo enakopravne zastopanosti jezikov se uveljavlja na simbolno zelo izpostavljenih mestih, npr. v potnih listih dræav Ëlanic, ki imajo besedilni del v vseh uradnih jezikih. To lahko imenujemo za primer intenzivne simbolne funkcije, ekstenzivnejπi nasprotni pol pa je obveza, da imajo vse dræave Ëlanice ves veljavni skupni pravni red EU, t. i. acquis communotaire (pribliæno 80.000 strani pravnih dokumentov), na voljo v svojem dræavnem jeziku. Tudi na Unijinih spletnih straneh lahko opazujemo ekstenzivno veËjeziËnost (http://europa.eu.int); πele v globini posameznih strani lahko Ëlovek naleti na dokumente, ki so dostopni samo v nekaterih jezikih. 159Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 SlovenπËina v evropski jezikovni mavrici SociolingvistiËno zelo zanimiva je nova skupna denarna valuta Unije, evro. Teæko reËemo, da je zanimiva jezikovno, saj na njej razen imena valute v dveh pisavah ni nobene druge polnopomenske besede (razen petih kratiËnih oznak evropske banËne ustanove, katerih jezikovna identiteta je zakrita). Valuta ima v posamezni skupnosti izjemno pomembno simboliËno vlogo, kar zelo dobro vemo Slovenci in drugi narodi, ki smo v preteklem desetletju zaæiveli v samostojnih dræavah; jezikovna podoba bankovca v veËnacionalnih dræavah se mora tega zavedati in upoπtevati. Kot primer lahko vzamemo πtirijeziËne πvicarske bankovce ali nekdanje jugoslovanske bankovce, ki so sicer bili veËjeziËni, vendar z dvomljivo enakopravnostjo jezikov (prim. Gjurin 1991, 38‡48). Zakaj evro razen lastnega imena nima drugih besednih sporoËil? Zato, ker so se snovalci zavedali njegove simboliËne vloge in ker so bili pri tem politiËno skrajno pragmatiËni. SimboliËna izpraznjenost evra ne zadeva samo njegove jezikovne, temveË tudi vsebinsko oziroma grafiËno podobo. Na njem ni nobenih referenËno prepoznavnih motivov, npr. osebnosti, krajev in umetniπkih del, temveË najdemo motivno simboliËne okna in mostove, brez konkretnih referenc, s konstruiranostjo v evropskih historiËnih slogih. Edina nacionalno simboliËna vloga je prepuπËena hrbtnim stranem kovancev. Kakπen pragmatizem se skriva za némostjo evra? Predvsem politiËni: nekatere Ëlanice EU se v prvem krogu ustvarjanja monetarne unije niso pridruæile skupni valuti, kar seveda ne pomeni, da se v bliænji prihodnosti ne bodo. »e bi bili na evru napisi tudi v jezikih tistih Ëlanic, ki se zanj niso odloËile, bi bilo to, simboliËno gledano, vsaj malce koËljivo, saj bi te lahko to interpretirale kot obliko pritiska, naj si Ëim prej premislijo in pristopijo. »e bi bili na evru napisi samo v jezikih tistih dræav, ki so ga uvedle kot svojo skupno valuto, bi to druge spet lahko razumele kot moËan pritisk v drugi smeri, v smeri izkljuËevanja; jasno je tudi, da bi bilo ob poznejπi vkljuËitvi popolnoma neracionalno ponovno zamenjati bankovce v obtoku. Ob tem politiËnem pragmatizmu, ki bi ga lahko pogojno oznaËili za notranjepolitiËnega, lahko zaslutimo tudi zunanjepolitiËnega, torej negotovost glede πiritve EU; koliko dræav kandidatk bo pristopilo in kdaj, je v tem trenutku popolnoma nejasno. Bankovci imajo seveda tudi prostorsko omejitev: teæko je verjeti, da bi bilo mogoËe nanj spraviti obiËajna jezikovna obvestila (npr. izpisano vrednost apoena, ime ustanove, ki bankovec izdaja, ime politiËne tvorbe, kjer ima domicil, morebitna pravna opozorila o kaznivosti ponarejanja ipd.) v, recimo, 21 jezikih Ëlanic (Ëe seπtejemo 11 jezikov sedanjih 15 Ëlanic in priπtejemo 10 jezikov najresnejπih dræav kandidatk). Toda status uradnega jezika EU, ki je torej zagotovljen vsem dræavnim jezikom Ëlanic in ga bodo deleæni tudi dræavni jeziki dræav kandidatk, seveda πe zdaleË ne pomeni, da EU je oziroma bo obljubljena deæela popolne jezikovne enakopravnosti. NaËelo enakopravnosti se namreË v kompleksnem delovnem vsakdanjiku v Bruslju, Strasbourgu, Luksemburgu in drugod izpolnjuje na najrazliËnejπe naËine. RazliËne raziskave in ocene trenutne jezikovne prakse kaæejo, da se jezikovno naËelo skoraj dosledno uresniËuje v parlamentu EU, med drugim tudi v imenu demokratiËnosti, saj ima pravico do izvolitve vsak dræavljan Ëlanic EU, ne glede na svoje znanje jezikov. V drugih, institucionalno manj formalnih govornih poloæajih pa je pogostejπa raba zlasti angleπËine in francoπËine, precej manj nemπËine, πe manj πpanπËine in italijanπËine ter drugih jezikov. Uradnost 160 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 Marko Stabej nacionalnih jezikov je torej res zagotovljena, njihov status delovnega jezika pa se (razen omenjenih nekaj jezikov) dejansko uresniËuje le v nekaterih govornih poloæajih. Ob takih podatkih se nam porajajo nova vpraπanja. Koliko raba jezikov v ustanovah EU sploh vpliva na sploπen status in korpus nekega standardiziranega nacionalnega oziroma dræavnega jezika? Seveda gre pri jezikovni podobi ustanov v EU za moËno simbolno vlogo, toda koliko je ta simbolna vloga za nacionalno skupnost res oËitna in vplivna? Nekateri govorni poloæaji in besedilne vrste so gotovo tozadevno zelo obËutljivi, tako glede statusa jezika (npr. nastop v parlamentu) kot glede njegove podobe (kombinirane s statusom, tako je npr. izdajanje uradnih dokumentov in zakonodaje EU v avtentiËnih verzijah uradnega lista v vseh uradnih jezikih, kar ima gotovo moËno medbesedilno vlogo in torej z jezikovnim prenosom tudi neposreden vpliv na podobo nekega jezika; Slovenci imamo s tem tako pozitivne kot negativne izkuπnje iz Ëasa bivanja v veËnacionalnih dræavah). Drugi govorni poloæaji so glede simbolne vloge jezika manj obËutljivi; æe danes je popolnoma jasno, da v takih poloæajih jeziki paË nimajo ‡ de facto ‡ enakopravnega statusa, in jasno je, da imajo tisti, ki v takih poloæajih uporabljajo neki jezik kot svoj prvi jezik, precejπnjo prednost pred tistimi, ki ga uporabljajo kot tuji jezik, ne glede na to, kako dobra je njihova jezikovna zmoænost. Temu se najverjetneje ne da izogniti, Ëe naj bo komuniciranje med predstavniki razliËnih dræav (in interesov) res æivahno ter uËinkovito in ne le formalno. Maksimalna, ultimativna jezikovnopolitiËna zahteva po dosledno izvajani jezikovni enakopravnosti na popolnoma vseh podroËjih komuniciranja v EU bi bila nesmiselna, preprosto zato, ker ni uresniËljiva. Po drugi strani pa je vztrajanje pri samoumevnosti jezikovne enakopravnosti na kljuËnih govornih poloæajih v institucijah EU nujna sestavina vsake dræavne jezikovne politike, tudi slovenske, naloga dræavnega jezikovnega naËrtovanja pa je, med drugim, da svoje dræavljane uËinkovito pripravi na tako jezikovno situacijo. Treba je torej ozavestiti komunikacijsko prednost in simboliËno vlogo, ki jo s sabo prinaπa komuniciranje v svojem prvem jeziku, hkrati pa naËrtovati tudi uËinkovito jezikovno zmoænost v tujih jezikih, πe posebej v tistih, v katerih poteka delovna in manj formalna komunikacija v ustanovah EU. Ne glede na to, da bo raba slovenπËine v ustanovah EU omejena na doloËene govorne poloæaje, lahko upraviËeno domnevamo, da se bo s tem slovenπËina statusno in korpusno krepila. V njej bo nastajala (ali se vanjo in iz nje prevajala) veliko veËja koliËina upravno- pravnih besedil, kot se danes. Tega se æe nekaj Ëasa zelo dobro zavedajo tudi nekatere evropske prevajalske ustanove; Center za slovenπËino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knjiæevnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (http:// www.ff.uni-lj.si/center-slo/) npr. æe od 1999 sodeluje z jezikovno πolo v Luksemburgu pri organizaciji teËajev slovenπËine za poklicne prevajalce. Najbræ za njihovo odloËitvijo za slovenπËino stoji poslovni interes; za naËelo prevajanja v ustanovah EU je namreË doslej veljalo, da se prevaja in tolmaËi iz tujih jezikov le v prvi jezik prevajalca oziroma tolmaËa. Toda æe pri prejπnjih πiritvah EU se je zaËelo to naËelo delno spreminjati, npr. pri finπËini, ker je menda veliko laæe najti Finca, ki kakovostno prevaja ali tolmaËi iz finπËine v portugalπËino, kot pa Portugalca, ki bi za nekaj takega znal dovolj dobro finsko. Tudi za slovenske prevajalce in tolmaËe bo torej vkljuËitev pomenila priloænost 161Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 SlovenπËina v evropski jezikovni mavrici za delo; vpraπanje pa je, kako socialno varno in dobro plaËano bo to delo. Zanimiva je tudi primerjava πvedske in finske jezikovne oziroma prevajalske izkuπnje v zvezi z vkljuËitvijo dræav v EU. ©vedska je imela pri tem zaradi pomanjkanja tradicije kva- litetnega prevajanja velike teæave (saj v okviru skandinavskih germanskih jezikov æe dolgo velja jezikovnonaËrtovalna smer nenasilnega medsebojnega pribliæevanja in razumevanja, glede znanja in rabe tujih jezikov, zlasti angleπËine, pa ©vedi zadnja desetletja niso bili prav niË restriktivni, saj se jim to za status prvega jezika ni zdelo problematiËno). Finska pa zaradi drugaËne situacije in tradicije (mdr. zaradi notranje dvojeziËnosti, zaradi genealoπke oziroma tipoloπke posebnosti jezika ipd.) s tem teæav skoraj ni imela. Tudi slovensko jezikovno situacijo zaznamuje sorazmerno dolga tradicija kakovostnega prevajanja, tako da doloËenih podroËij ni treba πele uzaveπËati, res pa je, da se vendarle kaæejo nekatere teæave. Predvsem se kaæe pomanjkanje tradicije govornega prevajanja, torej tolmaËenja in konsekutivnega prevajanja ter iz teh izpeljanih drugih oblik. Tudi prevajanje pravnih besedil iz drugaËnih pravnih in torej tudi konceptualnih sistemov povzroËa preglavice, zlasti zaradi velike koliËine besedil in pomanjkanja strokovnjakov za prevajanje, redigiranje in jezikovno pregledovanje oziroma usklajevanje. Slovenci smo seveda æe zelo dolgo Ëasa vajeni prevajati zakonodajo, toda v prejπnjih veËnacionalnih dræavah se je prevajalo znotraj enega pravnega sistema, kar je postopke olajπevalo. Na vse to lahko sicer gledamo kot na teæavo, dokler se ne zaËne reπevati. Toda v resnici gre za moËno jezikovnonaËrtovalno spodbudo, ki lahko prinaπa rezultate v novem znanju, v novi infrastrukturni organiziranosti na podroËju izobra- æevanja in jezikovnega naËrtovanja, poslediËno pa tudi v okrepljenem statusu slovenπËine tako v notranjem kot v mednarodnem smislu. Vse to se æe nekaj Ëasa kaæe v marsikaterem segmentu slovenske jezikovne situacije. Na podroËju zagotavljanja prevajalskih in tolmaπkih kapacitet lahko npr. omenimo nastanek Oddelka za prevajanje in tolmaËenje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani l. 1997, ki je v pripravljalni fazi potekal v okviru evropskega programa Tempus (kar pomeni, da je EU v veliki meri financirala mednarodno izobraæevanje bodoËih izvajalcev, svetovanje in recenziranje tujih strokovnjakov ipd., prim. http://www.ff.uni-lj.si/ prevajanje/). »eprav je ustanovitev in delovanje oddelka seveda predvsem notranja stvar Univerze v Ljubljani in slovenske druæbe nasploπno, je vendarle njegovo delovanje v veliki meri povezano oziroma spodbujeno s pridruæitvenim procesom Slovenije EU. Kot se je æe veËkrat pokazalo, pa ima oddelek tudi teæave, deloma zaradi na univerzi obiËajnih zapletov s financiranjem (kot mlad univerziteten oddelek ima namreË po eni strani velike kadrovske in materialne potrebe, po drugi strani pa majhen lobistiËni potencial), deloma zaradi strokovnih teæav (pomanjkanje teoretiËno in praktiËno dovolj usposobljenih uËiteljev), deloma pa tudi zaradi razliËnih pogledov na to, kateri naËin izobraæevanja prevajalcev in tolmaËev je najbolj smiseln oziroma najbolj uËinkovit. Akutne prevajalske teæave in potrebe, ki smo jih æe omenili, terjajo marsikatero hitro provizoriËno reπitev. Teh pa univerzitetno izobraæevanje ne more ponuditi, saj tudi ne sme imeti takega namena. Ne glede na teæave (ki so mdr. pripeljale celo do tega, da v πtudijskem letu 2001/2002 ni bilo rednega vpisa v prvi letnik) lahko na oddelek vendarle gledamo kot na pozitivni jezikovnonaËrtovalni odmev pridruæitvenega procesa. V 162 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 Marko Stabej kombinaciji s tradicijo slovenske jezikovne situacije, z zagotavljanjem znanstvene in strokovne kvalitete ter z aplikativnim povezovanjem s tistimi ustanovami, ki bodo prevajanje in tolmaËenje najbolj potrebovale, bo oddelek s svojimi delavci in diplomanti prinesel novo razseænost v slovensko jezikovno situacijo.2 * Razvijanje tovrstne dejav- nosti je namreË dolgoroËna naloæba, ki prinaπa tako neposredne materialne koristi kot tudi okrepljen status prvega jezika: Ëe se lahko zanesete na dobrega prevajalca ali tolmaËa (pri Ëemer je na trgu zadostna konkurenca, da sta zagotovljeni tako kvaliteta kot sprejemljiva cena), potem se lahko pri kljuËnih komunikacijskih dejanjih zmeraj zateËete v svoj prvi jezik, v katerem znate najbolj detajlno komunicirati, hkrati pa se ne bojite, da bojo vaπe ilokucije napaËno razumljene. Prav to, torej zavest oziroma védenje, kako zelo udobno je komunicirati v svojem prvem jeziku in kako zelo teæko je resniËno dobro komunicirati v tujem, bo ena od kljuËnih sprememb v slovenski jezikovni zavesti. V prispevku sicer ni dovolj prostora za podrobnejπe razpravljanje o zapleteni naravi slovenskega odnosa do jezika, zato moramo Ëezmerno posploπiti: ker je slovenska identiteta tako poudarjeno povezana z jezikom (o Ëemer je Slovence na zelo tradicionalen naËin nenehno opozarjalo πolanje), je jezik (vsaj v delu javnega mnenja) marsikdaj bolj vrednotna kot funkcionalna entiteta. Sploπno prepriËanje pravi, da je Slovencev z dovolj razvito jezikovno zmoænostjo za tvorbo javnih besedil, ne da bi pri tem potrebovali restriktivni normativni lektorski pregled, le peπËica. PovpreËen Slovenec je prepriËan, da slovenske slovnice ne zna dobro (pri Ëemer pod slovnico razume zelo raznorodne stvari), zaradi Ëesar ima tudi (resniËne ali namiπljene) teæave pri tvorjenju pisnih ali govornih besedil, namenjenih objavi oziroma javnosti. Marsikateri Slovenec ima zato pri komunikaciji s tujci v tujem jeziku paradoksalen (in v bistvu laæen) obËutek veËje svobode in sproπËenosti. Ker je jezik v taki komunikaciji pogosto tuji tudi za sogovorca, praviloma ne prihaja do metanormativnih zapletov, saj se sogovorca z dejanskimi ali namiπljenimi odstopi od norme praviloma ne ukvarjata, Ëe le komunikacija poteka semantiËno in ilokucijsko nemoteno. V samopodobi Slovencev je tudi dobro obvladovanje tujih jezikov,3 zato se utegne Slovencem zgoditi podobno, kot se je menda zgodilo ©vedom.4 ©vedski poslanci v evropskem parlamentu so sprva odklanjali tolmaËenje, Ëeπ da bodo bolje komunicirali kar v angleπËini. Toda zelo kmalu so spoznali, da je njihova jezikovna zmoænost v angleπËini omejena in da jim tolmaËenje zagotavlja uspeπnejπe komuniciranje in s tem seveda tudi delovanje. Drugi segment jezikovne situacije, kjer se otipljivo kaæe okrepljeni mednarodni status slovenπËine, je podroËje slovenπËine kot drugega/tujega jezika. Æe samo dejstvo, da je slovenπËina edini dræavni jezik samostojne dræave Slovenije, je okrepilo tudi njeno mednarodno prepoznavnost oziroma njen mednarodni status. Izkuπnje kaæejo, da veliko ljudi po (napaËni) analogiji sklepa, da ima vsaka dræava paË svoj dræavni jezik. »e smo imeli Slovenci v Ëasih bivanja v veËnacionalnih dræavah (zlasti po l. 1848) zaradi te ljudske analogije zmeraj teæave s pojasnjevanjem tujcem, da nemπËina oziroma srbo- hrvaπËina (pa obËasno tudi italijanπËina in madæarπËina) ni naπ dræavni jezik, da je naπ dræavni jezik slovenπËina, enakopraven z drugimi dræavnimi jeziki, so te teæave z osamosvojitvijo skoraj Ëez noË izginile. Tujci, ki nameravajo dlje Ëasa æiveti v Sloveniji, 163Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 SlovenπËina v evropski jezikovni mavrici se tu πolati ali opravljati poklic, celo tisti, ki imajo s Slovenijo le pogoste stike in bivajo drugod, se vse pogosteje uËijo slovenπËino na tej ali oni stopnji. Seveda je teh in podobnih stikov vse veË, saj so politiËni, gospodarski, kulturni, znanstveni in drugi tokovi, ki se jim je samostojna Slovenija zavezala, izrazito usmerjeni v mednarodno odprtost, primerljivost in izmenljivost. Po grobih ocenah, ki temeljijo na podatkih o udeleæbi v teËajih slovenπËine na omenjenem Centru za slovenπËino kot drugi/tuji jezik, se je πtevilo uËeËih se slovenπËine na teËajih v Sloveniji v desetletnem obdobju 1991(2001 skoraj potrojilo. Ponuja se domneva, da bi se vse to dogajalo tudi brez slehernega evropskega integracijskega procesa. Deloma to najbræ celo dræi, saj je poveËano tovrstno zanimanje za slovenπËino bolj povezano s spremembami politiËnega in gospodarskega sistema v dræavi, s Ëimer so tako dræava kot njeni segmenti gospodarskega in kulturnega æivljenja postali zanimivejπi za tujce, in sicer v zelo πiroki lestvici: od diplomatskih usluæbencev in vlagateljev kapitala do ilegalnih priseljencev. Pri pregledu podatkov o teËajnikih se pokaæe πe neki drug trend: razen tistih, ki so druga, tretja ali celo Ëetrta generacija slovenskih izseljencev (ti dobivajo za uËenje slovenπËine razliËne dræavne πtipendije), so udeleæenci veËinoma tujci s poreklom iz zahodnih oziroma srednjeevropskih dræav. Ta podatek je odprt za interpretacijo, nakazuje pa, da je naËrtno usvajanje slovenπËine povezano s specifiËnim kulturno-civilizacijskim ozadjem in denarno moËjo. Ljudje, ki so na tak ali drugaËen operativen naËin neposredno povezani z integracijskimi procesi, to moË imajo, drugi pa lahko do slovenπËine pridejo skoraj samo z usvajanjem iz okolja. To je veliko teæje, predvsem pa s seboj prinaπa velike teæave pri socializaciji oziroma integraciji. Dræavna (jezikovna) politika se bo morala teh prvin jezikovne situacije zavedeti in ponuditi ustrezne reπitve, in sicer ne le deklarativne, temveË stvarne.5 Vse doslej obravnavane segmente jezikovne situacije, povezane z integracijskimi procesi, lahko gledamo s pozitivne perspektive, saj bodo ( kljub zaËasnim teæavam ( najverjetneje sproæile kvalitativne in kvantitativne spremembe v korpusu in statusu slovenskega jezika. Sklepamo lahko πe dlje: glede na to, da bo slovenski jezik postajal entiteta z bolj uravnoteæeno vrednotno in funkcionalno razseænostjo, se bo tudi jezikovno naËrtovanje (hkrati z jezikovnopolitiËno implementacijo) izvilo iz obrambne, hipernormativne, restriktivne dræe in se postavilo v sluæbo servisiranja komunikacijskih (in gospodarskih, kulturnih, politiËnih in drugih) potreb slovenske jezikovne skupnosti in dræave Slovenije. V zadnjem Ëasu pa se zdi, da vse stvari le niso tako zelo enosmerne. Nekateri znaki kaæejo, da v integracijskem procesu poganjajo tudi agresivnejπe kali, zlasti tam, kjer v navzkriæje prihajata evropsko jezikovno naËelo enakopravnosti jezikov (pa spoπtovanja jezikovne in kulturne raznolikosti) ter zelo plehki zasluækarski interesi. Pri branju takih znakov je treba biti previden, saj je slovenska jezikovna situacija glede tega doslej doæivela æe veliko pretiravanja in pompoznih svaril, ki pa ( brez utemeljenosti na eni strani in pravih reπitev na drugi ( delujejo protiproduktivno. Taka svarila ne zmorejo zadovoljivo usmerjati slovenske jezikovne situacije, saj to pogosto tudi ni njihov glavni cilj; namenjena so predvsem ohranjanju in krepitvi druæbenega poloæaja svarilcev. Govorjenje o ogroæenosti slovenskega jezika, o pogubnem vplivu angleπËine in drugih jezikov nanjo, o nemarnem javnem jezikovnem obnaπanju, o potrebi po Ëistem, lepem, 164 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 Marko Stabej klenem jeziku so le redko kaj drugega kot floskule, ki jih je treba servirati ob pravem Ëasu za doloËen druæbeni uËinek. Globalizacija in evropski povezovalni procesi (povezani z razmahom telekomu- nikacijske in informacijske tehnologije) gotovo zelo moËno preoblikujejo komunika-cijske potrebe in navade vsega Ëloveπtva. Na tak ali drugaËen naËin povzroËajo spremembe v vsaki jezikovni skupnosti, tako glede njenih komunikacijskih navad in jezikovne zmoænosti posameznikov kot glede podobe njenega jezika in besedilnih vrst. Slovenska jezikovna skupnost seveda pri tem ni nobena izjema. Konzervativen jezikovnonaËrtovalni pogled æe po naravi stvari spremembe v jezikovni skupnosti vrednoti negativno in jih skuπa prepreËiti ali druæbeno stigmatizirati. V demokratiËnem mozaiku neke skupnosti tak konzervativen pogled najbræ mora opravljati svojo vlogo, vendar mora hkrati imeti tudi moËan protipol konstruktivnega jezikovnega naËrtovanja. Oba pogleda pa se vsaj delno ujemata le v eni oceni: da je za slovensko jezikovno skupnost, dræavo Slovenijo in slovenski jezik slabo, Ëe slovenπËina izgubi katerokoli javno komunikacijsko podroËje. Izgubo lahko definiramo na razliËne naËine; v skrajni podobi pomeni, da slovenπËino na doloËenem podroËju v celoti nadomesti drugi jezik. Pogostejπe pa so vmesne stopnje, Ëeprav moramo pri njih previdno presojati, ali gre res za izgubo podroËja ali za pojavljanje funkcionalne dvo- ali veËjeziËne prakse, ki je lahko v doloËenih okoliπËinah popolnoma ustrezna. ©e nek parameter je treba upoπtevati pri razpravljanju o jezikovni zasedenosti komunikacijskih podroËij: kako πirok krog pripadnikov skupnosti je povezan s posameznim podroËjem in kakπna je njihova izobrazbena, socialna in tudi jezikovna struktura. Tako ne moremo v vsem enaËiti npr. podroËja znanstvene komunikacije s podroËjem javnega zdravstvenega varstva. »e morajo uporabniki prvega æe po definiciji uporabljati poleg slovenπËine tudi tuje jezike za opravljanje svojega poklica, za kar so tudi usposobljeni, seveda uporabnikom javnega zdravstvenega varstva tega nikakor ni treba ( kot slovenski dræavljani so upraviËeni do storitev v ustavno doloËenem uradnem slovenskem jeziku po vsem slovenskem ozemlju (in v italijanskem oziroma madæarskem jeziku na podroËjih, kjer prebivata avtohtoni italijanska in madæarska narodna skupnost). S tem seveda ni izkljuËeno, da se lahko doloËen del storitev opravlja po potrebi tudi v drugih jezikih, vendar je to stvar posebne ureditve in ponudbe, ki temeljne pravice do javne in uradne komunikacije v slovenπËini ne sme prizadeti. Kot reËeno, zadnje Ëase se v slovenski javnosti pojavlja nekaj znakov, da se bi bilo treba v pridruæitvenem procesu na doloËenih podroËjih odreËi zgoraj omenjeni temeljni pravici slovenske jezikovne skupnosti do samoumne obveπËenosti v slovenπËini. Misel, da so se slovenski pridruæitveni pogajalci s tem sprijaznili in pristanek prepustili v formalnopravno uveljavitev slovenskemu zakonodajnemu telesu, je sproæil Predlog zakona o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za dræavljane Ëlanic Evropske unije.6 Namen zakona je v imenu direktiv EU (katerih uresniËevanje naj bi bilo kljuËno za uspeπno dokonËanje pridruæitvenih pogajanj) zagotoviti nediskriminatorno zaposlovanje dræavljanov Ëlanic EU v Sloveniji, da bi s tem zagotovili prost pretoka blaga in storitev. Nediskriminatorno naj bi pri tem v praksi pomenilo, da tem ljudem za opravljanje poklica oziroma dejavnosti v Sloveniji ni treba imeti nobenih posebnih potrdil o usposobljenosti. Doslej je v podroËni zakonodaji na podroËju 165Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 SlovenπËina v evropski jezikovni mavrici zdravstva veljalo, da morajo zdravstveni delavci obvladati slovenski jezik, kar morajo dokazati z javno veljavnim spriËevalom o konËani srednji πoli (s slovenskim uËnim jezikom) ali s potrdilom izobraæevalnega zavoda.7 To naj bi bilo po interpretaciji predlagateljev omenjenega zakona diskriminatorno, zato kot cilje zakona navajajo: flS predlaganim zakonom se za dræavljane drugih dræav Ëlanic ‡ enotno ureja podroËje, ki se nanaπa na opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti (zakon se bo zaËel uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski Uniji) ‡ odstranjuje ovire za dostop do opravljanja zdravstvenih poklicev v RS, predvsem z manj strogimi pogoji glede znanja slovenskega jezika.« Ker pa je treba slediti tudi drugim direktivam EU, med katerimi so tudi tiste, povezane z jezikom8 (morda pa tudi zato, ker se je predlagatelj vendarle megleno zavedal statusa slovenskega jezika v dræavi Sloveniji), predlog zakona vsebuje ‘manj stroge pogoje’ glede rabe jezika v svojem 3. Ëlenu: flTuji zdravstveni delavec se v neposrednem stiku z bolnikom sporazumeva v slovenskem jeziku, na dvojeziËnem meπanem obmoËju italijanske oziroma madæarske narodne skupnosti pa tudi v italijanskem oziroma madæarskem jeziku.« Kako zadostno je to doloËilo, je teæko neposredno presoditi. Ni pa mogoËe podvomiti, da gre za element izrazite restriktivne jezikovne (in zaposlovalne) politike, ki privilegira samo dræavljane Ëlanic EU, diskrimi- nira pa slovenske dræavljane (tako tiste, ki opravljajo zdravniπko sluæbo, saj morajo ti imeti javno spriËevalo o konËani slovenski srednji πoli, kot uporabnike te sluæbe, saj imajo pravico do sporazumevanja v slovenπËini le kot bolniki, ne pa npr. kot svojci, pa πe to pravico do sporazumevanja bodo kot veËinoma neenakopravni udeleæenci v sporazumevanju le steæka uveljavili) ter vse druge tujce, nedræavljane Ëlanic EU, za katere πe naprej veljajo ‘bolj strogi’ pogoji glede rabe jezika. Taka diskriminatornost v imenu nediskriminatornosti ni le zanimivo pravno, temveË pereËe politiËno in jezikovno- politiËno vpraπanje. »e je v igri veliko denarja (za kar pri koncesijski in nekoncesijski specialistiËni zdravstveni dejavnosti gotovo lahko trdimo), se naËelna jezikovna toleranca, spoπtovanje jezika dræave gostiteljice in æelja po komunikaciji v tem jeziku hitro ohladijo. »e je v igri zdravje, se potroπniku (v tem primeru bolniku) zelo kmalu ne zdi vredno uveljavljati svojih jezikovnih pravic, Ëe ima obËutek, da bo zaradi tega kakorkoli zapravil moænost ozdravitve. O komunikacijskih nesporazumih pri postav- ljanju anamneze in diagnosticiranju, ki se zelo pogosto dogajajo tudi pri komunikaciji v prvem jeziku, kaj πele pri komuniciranju med partnerji z izrazito nesimetriËno jezikovno zmoænostjo, raje sploh ne govorimo. Zaradi vsega tega se optimizem glede jezikovne situacije pri vkljuËevanju Slovenije v EU nekoliko zmanjπuje in relativizira. Toda konec koncev je jasno, da brez konfliktov interesov nikoli ne gre, celo pri bistveno manj zapletenih druæbenih procesih. »e bosta dræava Slovenija ter slovenska jezikovna skupnost po eni strani dovolj odprti, po drugi strani pa se bosta zavedali prednosti komunikacije v polnofunkcionalnem prvem jeziku tako v notranjem kot v zunanjem smislu ter to prednost tudi razvijali (in v skrajnem primeru celo uËinkovito pravnoformalno zaπËitili), potem se jima vkljuËenosti v Evropsko unijo ni treba bati, temveË se ju lahko kveËjemu veselita. Barva slovenπËine se bo vkljuËevala v evropsko jezikovno mavrico; morda bo veË neviht (bo pa zato tudi veËkrat posijalo sonce. 166 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 Marko Stabej Opombe 1. Slovenci to zelo dobro vedo, saj so po 1. svetovni vojni kot manjπine v Italiji, Avstriji in na Madæarskem postali izpostavljeni moËnim raznarodovalnim pritiskom, ki so v faπistiËnem in nacistiËnem obdobju dobili tako rekoË genocidno obliko, marsikateri uËinkoviti asimilacijski prijemi pa so v rabi πe danes, vsej deklarativni evropski podpori manjπinskim skupnostim in veËjeziËnosti navkljub. Ena od prednosti pridruæitve Slovenije EU bo ‡ vsaj glede statusa slovenskega jezika in poslediËno tudi slovenske narodne skupnosti v sosednjih dræavah ( to, da jezik te(h) skupnosti na ravni Unije ne bo veË manjπinski, temveË dræavni. 2.* Tem prizadevanjem se pridruæuje tudi Fakulteta za druæbene vede, ki je pripravila podiplomski program Medkulturno komuniciranje, s katerim æeli izobraæevati vse tiste posameznike, ki bodo ob prevajanju tujih besedil sami tvorili poimenovanja in prilagajali besedila slovenπËini. flBiti zraven« namreË pomeni sodelovati tudi pri tvorjenju poimenovanj πe nepoimenovanega, predvsem seveda na obstojeËih, a tudi novih referenËnih podroËjih oblikujoËe se evropske ureditve, to je zlasti pri posameznih terminologijah v vozliπËih mednarodnega komuniciranja, kjer se jeziki stikajo ne zgolj na ravni znakov kot oblik in njihovih pomenov, ampak tudi kot prvine delnih sistemov nacionalnih kultur. S tem se prevajalski, semazioloπki pristop πiri s poimenovalnim, onomazioloπkim vidikom. Opomba urednice, Monike Kalin Golob. 3. V anketi, ki jo je izvedla agencija Delo Stik avgusta 2001, je v vzorcu 520 anketiranih 38,5 % trdilo, da obvlada aktivno hrvaπËino ali srbπËino (37,1 % pasivno), 15,8 % aktivno nemπËino (35,8 % pasivno), 21,3 % aktivno angleπËino (27,3 % pasivno), 7,5 % aktivno italijanπËino (8,7 % pasivno), 1,0 % aktivno francoπËino (3,1 %) pasivno, druge jezike pa aktivno pod 1 %. 4. Podatki so iz neobjavljenega predavanja Ewe Rossing, vodje πvedske enote prevajalske sluæbe pri evropski komisiji, na konferenci What consequence does EU membership have for a small language, ki je v organizaciji ©vedskega inπtituta potekala v Balsti na ©vedskem od 9. do 11. marca 2001. 5. Nekatere stvari so formalnopravno kar dobro urejene, v praksi pa ne æivijo. Kot primer navedimo slovenski Zakon o tujcih, sprejet julija 1999, ki v 1. odstavku 82. Ëlena (poglavje Integracija tujcev) mdr. doloËa: flRepublika Slovenija zagotavlja pogoje za vkljuËitev tujcev, ki imajo v Republiki Sloveniji dovoljenje za prebivanje, v kulturno, gospodarsko in druæbeno æivljenje Republike Slovenije. Pri tem zlasti: organizira teËaje slovenskega jezika za tujce / …/« Kljub tej zakonski doloËbi se taki teËaji ne izvajajo (oziroma se, vendar jih ne organizira in ne plaËuje dræava, temveË jih organizirajo posamezne ustanove, plaËujejo pa teËajniki sami). 6. Objavljen v PoroËevalcu Dræavnega zbora Republike Slovenije, πt. 57, 11. 6. 2002, str. 5‡12. 7. Za poklic zdravnika je bilo po sklepu Zdravniπke zbornice Slovenije (tistim, ki niso imeli ustreznega javnega spriËevala o srednji πoli) od l. 2000 treba opraviti izpit iz slovenπËine kot tujega jezika na visoki stopnji. Za strokovno komisijo, pooblaπËeno za izvajanje izpitov in podeljevanje potrdil, je vlada R Slovenije l. 1994 imenovala Center za slovenπËino kot drugi jezik. 8. V predlogu zakona so povzete takole: flNavedene direktive enotno urejajo vpraπanje uporabe jezika. Tako je odloËeno, da mora dræava Ëlanica, kjer je to primerno, poskrbeti, da osebe, ki opravljajo poklic zdravnika, zobozdravnika, farmacevta, medicinske sestre in babice, pridobijo v svojem interesu in interesu svojih bolnikov jezikovno znanje, ki je potrebno za opravljanje njihovega poklica v dræavi Ëlanici gostiteljici.« Seveda se lahko takoj vpraπamo, ali imajo take direktive resne moænosti udejanjanja. Glede na to, kako Slovenija kot ‘dræava gostiteljica’ udejanja svoj zakon o tujcih (prim. zgoraj), so te direktive bolj kozmetiËnega znaËaja. 167Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 SlovenπËina v evropski jezikovni mavrici Literatura J. Dular: NaËrtovanje slovenskega jezika in njegova pravna realizacija. ‡ Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Zvezek 1. Ur. Inka ©trukelj. Ljubljana, Druπtvo za uporabno jezikoslovje, 2000, 246-250. V. Gjurin:SlovenπËina zdaj. Ljubljana, Art agencija, 1991. K. Leban: Slovenski jezik in njegov poloæaj v EU: kako zagotoviti zastopanost slovenskega jezika in kakovostnega tolmaπkega dela? ‡ Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Zvezek 1. Ur. Inka ©trukelj. Ljubljana, Druπtvo za uporabno jezikoslovje, 2000, 251-259. F. MaruπiË, R. Æaucer: Slovenci in slovenπËina v EU. ‡ Jezik za danes in jutri. Zbornik referatov. Ljubljana, Druπtvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 1998, 34-45. M. Stabej: Formalnopravno urejanje statusa slovenskega jezika v Sloveniji. ‡ Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Zvezek 1. Ur. Inka ©trukelj. Ljubljana, Druπtvo za uporabno jezikoslovje, 2000, 234-245. ( (: SlovenπËina v Evropi, Evropa v slovenπËini. Premislek pred okroglo mizo. ‡ Zbornik 37. SSJLK. Filozofska fakulteta, Ljubljana 2001, 261-270. ( (: Spod materinega krila v lastne hlaËe. ( Materni jezik, dræavni jezik ‡ med intimnim in javnim. Zbornik referatov s simpozija MaterinπËina na pragu 21. stoletja. Portoroæ, 2. 12. 1999. Ljubljana, Zavod za πolstvo RS, 2001, 20-31. I. ©trukelj: Transnacionalne integracije, jezikovna politika in naËrtovanje jezika. ‡ Jezik za danes in jutri. Zbornik referatov. Ur. Inka ©trukelj. Ljubljana, Druπtvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 1998, 19-33. J. ZemljariË MiklavËiË: Jezikovno naËrtovanje slovenπËine kot J2/JT v okviru EU. ‡ Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Zvezek 1. Ur. Inka ©trukelj. Ljubljana, Druπtvo za uporabno jezikoslovje, 2000, 260-268. M. Æagar: Pravica do javne rabe svojega jezika. Teze za razmiπljanje ob vkljuËevanju Slovenije v EU. ‡ Jezik za danes in jutri. Zbornik referatov. Ur. Inka ©trukelj. Ljubljana, Druπtvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 1998, 8-18. Izbor spletnih strani http://europa.eu.int/comm/education/languages (Uradna stran evropske komisije, podatki o jezikovni sliki Evrope, posebnih evropskih jezikovnih programih in pouËevanju ter uËenju tujih evropskih jezikov) http://europa.eu.int/comm/education/languages/actions/year2001.html (Evropsko leto jezikov) http://www.eblul.org/ (Manjπinski in nedræavni jeziki v sedanjih Ëlanicah EU) http://www.fu-berlin.de/elc/index.htm (Evropski jezikovni svet) http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/ (Center za slovenπËino kot drugi/tuji jezik) 168 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 157-168 Marko Stabej http://www.fida.net (FIDA, korpus slovenskega jezika) Naslov avtorja: dr. Marko Stabej Oddelek za slovanske jezike in knjiæevnosti Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani AπkerËeva 2, 1000 Ljubljana e-mail: marko.stabej@guest.arnes.si Rokopis prejet januarja 2002, revidirana verzija, dokonËno sprejeta za objavo, aprila 2002. Po mnenju uredniπva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: izvirni znanstveni Ëlanek (s kvantitativno argumentacijo).