P a S » i k. Duh časa. UčiteJj ima otroke sedanjega časa, in jih mora tudi odrejaii za sedanji čas. On niora tedaj vediti, kaj je duh časa, to jp, on naj, kolikor toliko spoznava, ktere niisli sploh nied ljudmi vladajo. — To pa je zeld tpžko, in varovati se je treba, da pri takem presojevanji človek nc zajde na krive pola. Učitclj naj niirno razločuje, kaj je v dului časa pravega, kaj zinotencga, kaj je dobro, kaj škodljivo, in potein naj sc ravna po pravilu: ,,Izobražuj svojo učence iz njili časa za njih čas — pa le z dobrini sadoni pričnpga časa za pravi sad priliodnjih časov." — Cas naj bi služil nain, in mi času. — Poglavitne dobre znaninja v duliu časa so: pravica in sveta vera v vseh okoliščinah in mirno družinsko življenje. — In če bi duh časa se toliko prevergel, da bi namesto pravice nastopila samovoljnost, naniesto svetc vere pa brezbožnost in razujzdanost, — potem ni treba prašati, kakošno vrenie da nasčaka. — Vcliko jih je, ki sedanji čas presojiijejo, in pravijo: ,,Sedanji čas prekosi vsc prejšnje čase. Pretcklost in sedanjost je kakor noe in dan." — Drugi ostrejše sodijo, rekoč: ,,Sedanji svet je prav do dna popačen, in se z nekdanjinii časi nikakor ne more meriti." — Oboji prenapeto mislijo; — srednja pot s tovaršico skušnjo je naj boljša in gotovša. — Xe inore se lajiti, da so sedanji ljudje vseh stanov bolj oniikani in prebrisani, kakor so bili sploh ljudje prpjšnjih časov. — Tudi pa se mora poterditi, da se jc med splošno omiko sedanjega časa marsikaj vrinilo — in vcliko lulikc pokazalo, — in kakor gre za lučjo vedno tudi senca, tako se godi tudi pri duliu časa. — Spoznati moraino, da prava omika in sreča lc tam cvete, kjer se ve|čno s časniui druži, — kjer mir gospodari in ljubezen gospodinji. — Učiteljevo geslo v vsch okoliščinah naj bo: ,,Vse dobro je dobro, — naj bolje pa prava kerš č a n s k a o 111 i k a. Laž. Si kaj laccga zmisliti, kar ni res, ni težko; — pa laž zopet poravnati iu jo z rcsnico pobratiti, to je težko. — Vsaka, še tako majlina laž, naj se pri otrocih liudo zatira. Iskra. Dobro delaš, čc učiš, — Boljšega pa več storiš, Ako s svojim zgledom kažeš. In z besedo sc ne lažeš; — Vse, kar čes, da kdo stori, Stori tudi pervi ti! Cvetllčnl šopek. Ljudjc, kteri se ogibljejo posvetnega šuma in prenrišljujejo božjo postavo in voljo, in se zraven včasi posvetujejo z dobrimi, niodriini Ijudmi, — večkrat vidijo, kar drugi ne vidijo, in slišijo, kar drugi ne slišijo. Nespamet- neži imajo svojc sercc v ustih; pamelni pa imajo svoje nsta v scrcu. — Moder človek nič ne porajla, kaj govon; drugi Jjndje; on le skerbi, da je saiu miren v sercn. — Nečiiiieriii prijatli so tatjc, klpri nani kradejo dragi čas; pobožni in modri prijatli pa uas uterjujejo v dobrem, in so naši pravi prijaili. Mladike. (Spisal Jancz Bilc.) Tilia noč pokriva (rndni svet. Nič se ne gane, Ie vpter po vejicah pihlja in šumlja, tpr nioti ponočno tihoto. Na nebu svcli tisuekrat tisuč zvezdic, in nipsec se med njinii dalje poniika in s srpbernim bliščeui razsvitIjuje oblake, ki ga obdajajo. — Terdoserčnik! ali tc ne gane lepota stvarjpnja? Ali iip verujpš v božjo previdnost? Povzdigni obličje, in glej na nebo! Zvrzdc il bodo rekle: ,,Gospodova roka nas je nad obnebje pripcla, da v tihi noči vaše serca razveseliijenio". — Luna ti bo povedala: ,,Glpj, Gospod nii je ukazal, da razsvidujcin zemljo, ktpro jo solnce zapustilo. Vela cvetioa! Oj, kako si podobna nesrečnemu človeku! Ko si še krasno cvetela, in si še imela v nedrih sladko niedico, takrat so čverste čebelice letale pri tebi in mile pesmice šuniIjaje serkale tvojo niedico. Zdaj pa, ko je slaua tvoj kinč uničila, ko si glavico pobesila, —- zdaj si sama. Clovek! koliko si imel prijatlov, ko si bil srečen? Koliko jih imaš zdaj, ko te tarc nesreča? Ne išči na teni svelu niiru, vesplja iu sreče! Svet ninia teh darov, iii ti jili toraj dati nr more. Ni ga pod solncom človpka, da bi bil popoluonia srečen. Berača tare revščina, in kralja leži' žeslo. Miruo, ve.sclo iu srcčno bo naše >serce še le takrat, ko bo v Bogu počivalo. —