Velenje, 23. junija 1978 Številka 25 (435) Cena 4 din Razgibana aktivnost vseh Priprave na 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije so v občini Velenje združili s prvimi akcijami za uresničevanje resolucije 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije — V priprave na delovni dogovor jugoslovanskih komunistov so se vključili vsi naši delovni ljudje in občani Organizacije in članstvo zveze komunistov v velenjski občini so v pripravah na 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije nam enili posebno pozornost uresničevanju nalog iz resolucije 8. kongresa slovenskih komunistov. V ospredju so bila še posebej prizadevanja za okrepitev vloge osnovne organizacije ZK. XI KONGRES ZKJ Akcija je zastavljena tako, da naj bi sleherna osnovna organizacija ZK v Šaleški dolini pripravila ini sprejela tak program dela, ki bi resnično odražal okolje, v katerem komunisti delajo, v njem pa morajo biti zlasti še podčrtane naloge komunistov pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, uresničevanju ustave in zakona o združenem delu. Prizadevanja gredo tudi v smeri, da bi bile osnovne organizacije ZK čimprej usposobljene, tako idejnopolitično kot kadrovsko in organizacijsko, da bi dogovorjene naloge kar najhitreje in učinkovito uresničile. V prihodnje pa bodo morale tako osnovne organizacije kot člani zveze komunistov nameniti še večjo pozornost delu znotraj osnovnih organizacij sindikata v združenem delu ter krajevnih konferenc SZDL v krajevnih skupnostih, prav tako pa tudi v delegatskem sistemu. w teh sredinah bo morala teči ;lavna bitka za uresničevanje ikcijskih programov osnovnih organizacij. Pomembno je tudi, da namenja v zadnjem času zveza komunistov v Šaleški dolini posebno pozornost tudi razreševanju skupne aktualne druž- benoekonomske in politične problematike, torej poglavitnim skupnim nalogam v občini, ki jih je treba uresničiti v sedanjem obdobju. Tu mislimo na uveljavitev načrtovanega celovitega ekonomskega razvoja, za kar bo treba čimprej odpraviti negativne težnje, ki so prisotne v gospodarskem in celotnem ekonomskem razvoju občine. Poudariti pa je še treba, da namenja zveza komunistov v občini Velenje vso pozornost tudi nadaljnjemu uveljavljanju delegatskega sistema v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih itd. Uresničevanje sklepov 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije je torej tudi v občini Velenje sovpadalo s pripravami na 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, se pravi, da smo tudi tokratni delovni dogovor jugoslovanskih komunistov, podobno kot slovenski kongres ZK, pričakali s pospešeno aktivnostjo vseh organizacijskih oblik in članov ZK v Šaleški dolini, pravzaprav vseh naših delovnih ljudi in občanov. M. Zadnjič zazvonil zvonec Osnovnošolci so danes zadnjikrat odšli v šolo v tem šolskem letu — Osmošolci pa so se od šole poslovili že prejšnji teden Brigadirji brigade, ki se imenuje po znanem predvojnem revolucionarju iz Pesja Janku Ulrihu v teh dneh pridno vihtijo krampe in lopate ter pomagajo krajanom zaselka Podgorje v krajevni skupnosti Pesje pri gradnji vodovoda. V začetku tega tedna smo jih obiskali in o njihovem delu ter življenju pripravili daljšo reportažo, objavljamo jo na 8. strani. Tudi letos praznično za dan rudarjev Osrednja slovesnost v ponedeljek, 3. julija — Po svečanem sprevodu rudarjev po velenjskih ulicah na kotalkališču tradicionalni „Skok čez kožo" V osnovnih šolah je danes zadnjič zazvonil zvonec. Za dobra dva meseca bodo razredi ostali osamljeni Zivžav otrok se bo preselil na trate, ob morje v planine - vsepovsod tja, kjer bodo učenci preživeli letne počitnice. Za njimi je spet eno leto. Bogatejši so za leto znanja. V šoli so preživeli lepe trenutke. Bilo pa je verjetno tudi precej „hudih" uric, ki so sedaj že pozabljene. Ostali bodo le spomini na nepozabne trenutke. Nekateri so razred izdelali brez težav, drugim je šlo malo trše, so pa obljubili, da bodo prihodnje leto bolje. Vsi se niso veselili konca leta. Osmošolci. Dolga leta so sanjali o tem dnevu, večkrat so si dejali: ko bi bilo le kmalu konec šole. Sedaj je ta trenutek prišel. Trenutek slovesa, ki pa je iznenada postal tako težak. In v njih so se verjetno rojevale enake ali podobne misli, kot v glavi osmošolke Mire Repnik, iz OŠ Miha Pintar Toledo Velenje. „Kako veliko je osem let, pa so vendar tako hitro minila. Tečejo nam zadnji trenutki na tej šoli, na katero smo bili marsikdaj tako jezni Zdelo se nam je pretežko, vsega preveč; slabi učitelji in sploh vse smo marsikdaj obmili na glavo, vse smo videli črno, neprijetno. Glo- boko v srcu pa smo jo vendarle ljubili, ljubili smo jo in ljubimo jo najbolj zdaj, ko moramo stran." Zdaj stojijo na križpotju in njihove poti se bodo ločile, lipo jim je bilo kot osnovnošolcem, morda jim ne bo nikjer več tako. Slovo osmošolcevje bilo težko in ni čudno, da je marsikomu med njimi in tudi med učitelji kanila ob slovesu solza. Želja učiteljev, staršev in seveda njih samih pa je, da bi bila njihova nadaljnja pot kar najbolj uspešna in da bi postali dobri delavci samoupravljala. OBISK DELEGACIJE KP NORVEŠKE V VELENJU Delegacija Komunistične partije Norveške, ki se udeležuje 11. lomgresa Zveze komunistov Jugoslavije, je v sredo, 21. junija, obiskala Velenje. Po sprejemu na komiteju občinske konference ŽK Velenje so gostje odšli v TGO Gorenje, kjer so si ogledali tudi proizvodni proces, pred odhodom iz Šaleške doline pa so si ogledali še zanimivosti mesta. Velenjski rudarji bodo letošnji 3. julij proslavili nadvse slovesno, z več prireditvami in akcijami. V petek, 30. junija bodo predstavniki kolektiva obiskali in obdarili delavce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah ali doma. Za delavce, ki so se upokojili v času med lanskim in letošnjim dnevom rudarjev, bodo priredili svečan sprejem, na svečani seji delavskega sveta kombinata, ki bo v nedeljo, 2. julija, bomo podelili državna odlikovanja zaslužnim delavcem Zaposlenim, ki so zvesti kolektivu že dvajset let pa bodo podelili posebna priznanja, enako tudi delavcem za dolgoletno delo v jamski reševalni četi. Zvečer pred dnevom rudarjev, bo na Titovem trgu v Velenju promenadni koncert Rudarske godbe in godbe Zaija iz Šoštanja, nastopili pa bodo tudi člani moškega pevskega zbora Kajuh. Praznični dan, 3. julij bodo naznanile budnice, ob 8.30 pa Pred srečanjem starešin Skupina starešin iz okolice Zagreba gost mozirske občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin se bo začela po ulicah Velenja že tradicionalna parada rudarjev do kotalkališča, kjer bo ob 9. uri osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku rudarjev združena s tradicionalnim skokom čez kožo. Kot vsako leto, se bodo rudarji tudi letos po slovesnosti na kotalkališču zbrali na pikniku na velenjskem gradu. V počastitev praznika rudarjev bo v Rdeči dvorani v soboto, 1. julija rokometni turnir, v ponedeljek, 3. julija pa turnir v košarki iMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimmii! Težko so čakali zadnji dan pouka. Toda, ko je prišel trenutek slovesa, jim je bilo hudo Sekretariat občinske konference ZRVS Mozirje je na svoji ponedeljkovi seji precej pozornosti posvetil bližnjemu srečanju rezervnih vojaških starešin Jugoslavije in je tudi dokončno oblikoval program za pozdrav 11. kongresu ZKJ Pripravljeni smtf^a nove naloge, ki jih bo prinesel delovni dogovor jugoslovanskih komunistov, poudarja brzojavka __velenjskih komunistov 11. kongresu ZKJ Centralnemu komiteju zveze komunistov Jugoslavije in centralnemu komiteju zveze komunistov Slovenije so komunisti občine Velenje poslali brzojavko, s kate ro so se pridružili pozdravom delegatom in gostom 11. kongresa ZKJ. Ponosni smo ob ugotovitvi, da je sad tudi naših prizadevanj del enovitega razvoja maše socialistične samoupravne skupnosti in hkrati del akcije zveze komunistov, je med drugim zapisano v brzojavki. Komgres jugoslovanskih komunistov je velik dogodek, ki ne bo glolboko odjeknil le med vsemi našiimi delovnimi ljudmi in občanii, ampak med vsemi naprednirmi silami celega sveta. „V tej luči nam kongres ne pomeni samo preveijanje uspešnosti naše akcije, pregled rezultatov našega skupnega dela — znova nam dokazuje, daje pot zveze komunistov s tovarišem Titom na čelu pravilna in nadvse vredna zaupanja najširših mn ožic naše skupnosti. Pripravljeni smo za nove naloge, ki jih bo prinesel 11. kongres zveze komunistov Jugoslavije. Njihovo izpolnjevanje nam ne bo in ne more biti v breme ob našem vsakdanjem delu, z radostjo in optimizmom se bomo zavzemali za načela zveze komunistov in dobrobit delavskega razreda," poudarja med drugim brzojavka velenjskih komunistov. skupino starešin iz okolice Zagreba, kijih bo gostila mozirska občinska organizacija. Po skupnem sprejemu v Čatežu 2. julija bodo gostitelji goste popeljali na ogled Velenja in zvečer do Ljubnega, kjer bodo gostje prenočili. Naslednjega dne se bodo najprej pomudili na preusmerjeni kme tiji, ki se ukvarja tudi s kmečkim turizmom in bodo tam poskusili domače specialit-ete, zatem bodo odšli v GLIN in se tam zadržali na kosilu, popoldne pa bodo obiskali še Čreto in se seznanili s potekom prve frontalne bitke v Sloveniji Zvečer bodo obiskali še Savinjski gaj in se zadržali na tova-riškem srečanju. Tretji dan bodo gostje in gostitelji skupno odpotovali na osrednjo proslavo v Dobrepolje v Suhi krajini. ZBOR OBČANOV MESTA ŠOŠTANJ V torek je bil v krajevni skupnosti Šoštanj zbor občanov, na katerem so ponovno obravnavah urbanistični načrt mesta Šoštanj. Na zboru so podali tudi poročilo o delu krajevne skupnosti v lanskem letu ter spregovorili o programu krajevne skupnosti za letos. Začetek del na Šaleški magistrati Zbrali se bomo v torek, 27. junija v Lokovici Prizadevanja, da bi Šaleško dolino bolje povezali z drugimi območji, kažejo nove sadove. O prepotrebnosti in pomembnosti Šaleške magistrale smo veliko govorili in pisali ob vpisovanju posojila za ceste. Zdaj pa prehajamo v akcijo. V torek, 27. junija bo v Lokovici, pri gasilskem domu, ob 10. uri priložnostna slovesnost ob začetku del na Šaleški magistrali, na trasi od Lokovice do Gorenja, ki mora biti končana do prihodnjega praznika občine Velenje, do oktob-| ra 1979 3 ;ri!lUCIIinil(M(linilMIII!lt!lN1IMtnilMiUHtlnlHIHHMnUHMIUM1liMMlUMMIIUnjilllUHIMriHtlčHUjHl(tlCH*< Seja zborov skupščine občine Mozirje V ponedeljek so se na 3. skupni seji zbrali delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Moziije. Delegati so razpravljali o vrsti poročil in jih sprejeli To velja za delo delavske univerze Moziije v izobraževalni sezoni 1976 - 1977, za delo postaje milice Moziije in oddelka milice Ljubno v lanskem letu, za delo in problematiko občinskega sodnika za prekrške, za delo sodišča združenega dela v letu 1977, delegati pa so sprejeli tudi poročilo o izvršitvi proračuna za prve tri mesece letošnjega leta. Po končani skupni seji sta se na svoji drugi seji sestala še zbora združenega dela in krajevnih skupnosti Na tej seji so delegati sprejeli odlok o uvedbi samoprispevka za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Moziije v obdobju od leta 1978 do leta 1983. Med drugim sta zbora sprejela tudi odloka o zvišanju stanarin na območju občine Mozirje in odlok o ustanovitvi štaba za teritorialno obramba Ob koncu tedna se bo vreme poslabšalo s padavinami in ohladitvam i. Sodelovanje KS - TOZD Pod geslom „Enotnost, trdnost, solidarnost" bodo jutri delavci Rudnika ligniga Velenje, tozda jame Škale izvedli v krajevni skupnosti Škale, Hrasto-vec prostovoljno delovno akcijo. Pomagali jim bodo graditi vodovod. S to delovno akcijo, ki jo prirejajo v počastitev 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, želijo zaposleni v tem tozdu dati še en delovni zgled sodelovanja med temeljno organizacijo združenega dela in krajevno skupnostjo. Udeleženci akcije, za katero so dale pobudo osnovne organizacije zveze komunistov, ZSMS in sindikata tega tozda, se bodo zbrali jutri zjutraj ob 7. uri pred tržnico v Velenju, na delu pa bodo ostali predvidoma do trinajste ure. V NEDELJO VAJA ŠOŠTANJ 78 V počastitev dneva civilne zaščite bo v nedeljo v Šoštanju velika združena vaja Šoštanj—78. Na vaji bodo sodelovale enote teritorialne obrambe, civilne zaščite narodne zaščite, milice ter delovni ljudje občani Šaleške doline. m Kje bodo ietos letovali delavci BEK Letos bo organizirano letovalo približno 7000 delavcev velenjskega REKA-a in njihovih družinskih članov - Skupno imajo na razpolago 900 ležišč - Skrb tudi za rekreativno __udejstvovanje Čeprav se je poletje „uradno" šele začelo, je turistična sezona marsikje že v polnem zamahu. Naša obalna letovišča se počasi polnijo, kajti napočil je čas dopustov in vse bolj je opaziti, da se približuje sezona poletnega mrtvila. Številne organizacije združenega dela iz naše občine so po že ustaljeni praksi tudi letos pripravile najrazličnejše oblike letovanja za svoje delavce in njihove družine. In kje vse bodo preživljali svoj oddih? V naslednjih številkah Našega časa bomo prav gotovo še pisali o tem, danes pa poglejmo, kje in kako bodo letovali delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata iz Velenja. V delovni skupnosti Družbeni standard, ki poleg gostinstva, družbene prehrane in samskih domov skrbi tudi za počitniške domove in letovanja, so nam povedali, da so se tudi letos potrudili dobiti dovolj letoval-nih zmogljivosti, za vse, ki bodo to želeh. Prva izmena delavcev REK-a je odšla na dopust 11. junija, sezono pabodo zaključili 10. septembra. Kot predvidevajo, bo letos organizirano letovalo približno 7000 delavcev tega kombinata in njihovih družinskih članov. V eni desetdnevni izmeni imajo na razpolago skupno devetsto ležišč. Od tega kar šetsto lastnih, tristo pa so jih najeli, največ v hotelih B kategorije. Vsi tisti, ki ne bodo stanovali v teh hotelih pa so se lahko odločali med počitniškimi domovi REK-a in kamp prikolicami. Tako bomo delavce velenjskega elektroenergetskega kombinata letos lahko srečevali v Fiesi, Crikvenici, Premanturi, Rabcu, Lošinju, Zadru, Šibeniku, Novalji, Bio-gradu, Vrsarju, Portorožu, Umagu in na Rabu. Povpraševanje po teh ponujenih počitniških možnostih je dokaj vehko, zlasti v času viška poletne sezone, ko je kandidatov za posamezna mesta celo preveč. Kljub temu pa so, kot že omenjeno, uspeli dobiti dovolj prostora, čeprav so pri iskanju naleteli na različne težave. Napovedi namreč obetajo bogato turistično sezono, zato so nekateri naši vrli turistični delavci domačemu gostu spet obrnili hrbet Potem, ko so z REK-om že sklenili nekaj pogodb za bivanje v hotelih pa so jim v zadnjem času odrekli gostoljubje in ga ponudili tujemu turistu. Poteza, ki prav gotovo ne potrebuje nobenega dodatnega komentarja. Rudarsko elektroenergetski kombinat je zato iskal drugje in tudi našel. Kakšne pa so cene? Polne cene penzionov se gibljejo od 140 do 220 dinarjev, odvisno od kategorije posameznega objekta. Otroci do desetega leta starosti pa imajo 30 odstotkov popusta. Posamezne delovne organizacije in temeljne organizacije REK-a bodo svojim delavcem prispevale 60 do 75 odstotkov teh cen, kar zavisi od števila članov družine. Enako vsoto so namenili tudi nezaposlenim članom družin njihovih delavcev, medtem, ko bodo tisti družinski člani, ki so zaposleni drugje, plačali polno ceno. Prevoz v letoviška mesta si, razen v Fieso, organizirajo delavci sami. Slaba solidarnost prebivalcev Po prvih in nepopolnih ocenah je že jasno, da solidarnost prebivalcev Gornje Savinjske doline ob minulem referendumu ni v celoti opravičila pričakovanj v središču pozornosti V mozirski občini te dni pripravljajo analizo rezultatov referenduma za podaljšanje samoprispevka. Celovita in dokončna analiza bo izdelana, ko bodo znana stališča in sklepi s posveta s predstavniki krajevnih skupnosti in stališča predsedstva občinske konference SZDL. Osnovo za to delo nudi kratka analiza, katere izhodišče je primerjava odstotkov udeležbe in odstotkov glasovnic ZA med prvim in drugim referendumom. Razlika v udeležbi med letoma 1973 in 1978 je neznatna. Letos se je glasovanja udeležilo 4,33 odstotkov občanov manj kot pred petimi leti. Najvišja je razlika v krajevni skupnosti Luče kjer je bila letos udeležba za dobrih 17 odstotkov nižja, najmanjšo razliko pa so zabeležili v Gornjem gradu, kjer je bila udeležba obakrat stoodstotna. Primerjava rezultatov glasovanja kaže, da je bilo ob letošnjem referendumu kar za 22,81 odstotkov manj oddanih glasov ZA kot v letu 1973. Največji padec števila glasovnic ZA je bil v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji in sicer 32,46 odstotka, le nekoliko manjši pa v krajevnih skupnostih Luče in Ljubno. V Novi Štifti je bil praktično enak, za slabe tri odstotke pa je bil višji v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. Z rezultatom letošnjega referenduma - 56, 37 odstotkov glasov za samoprispevek - v mozirski občini ne morejo biti zadovoljni Verjetno je osnovni razlog takšnega rezultata v dejstvu, da so bile priprave na referendumu v letošnjem letu precej krajše, kot priprave na referendum pred petimi leti, le dva meseca in pol pred tem pa so bile opravljene volitve, ki so prav tako terjale temeljite priprave. Nikakor pa to ne opravičuje dejstva, da je bila stopnja solidarnosti med krajevnimi skupnostmi znatno nižja kot pred petimi leti in zlasti od tistih krajevnih skupnosti, ki so ob prvem samoprispevku največ pridobile. '»nnrafflffimi Bivanje v petinšestdesetih prikolicah, ki jih imajo na razpolago je brezplačno, plačati je treba le hrano. Približno petdesetim socialno najbolj ogroženim družinam pa vsako leto pripravijo popolnoma brezplačen letni oddih. V mestih, kjer imajo lastne domove, zlasti v Fiesi in Crikvenici, bodo letos skušali še bolj poskrbeti tudi za zabavo in rekreacijo svojih delavcev. V ta namen so kupili številne zanimive rekreacijske oziroma športne pripomočke, za njihovo smotrno uporabo pa bodo skrbeli organizatorji rekreacije, ki bodo vodih tudi plavalne tečaje. V Fiesi bodo imeli tudi svoj ansambel, tako, da bo živahno in zabavno tudi ob večerih. Za konec naj povemo še to, da so letos prvič organizirali letovanje tudi v tujini, ker je bilo povpraševanje dokaj veliko. Tako bo stopetdeset delavcev REK-a preživelo letne počitnice v Grčiji. Za osemdnevno bivanje v tej sosednji državi bodo morali odšteti po 2300 dinarjev, otroci pa 1800 dinarjev. V to ceno je vštetih sedem polnih penzionov ter povratna letalska vozovnica. J. KRAJNC Temeljno vodilo za delo sindikalne organizacije v mozirski občini je bilo in je še uresr čevanje določil zakona o združenem delu in uveljavljanje delegatskih odnosov Tudi občinski svet zveze sindikatov Mozirje in njegovi organi so prehodili pomembno obdobje utrjevanja samoupravnega družbeno-političnega sistema in nadaljnje graditve samoupravnih odnosov. Nova ustava in zakon o združenem delu sta bila temeljno vodilo pri delu sindikatov v mozirski občini v minulem obdobju, prav tako pa seveda sklepi 8. kongresa slovenskih komunistov. S sprejetjem zakona o združenem delu je bil brez dvoma storjen pomemben korak v nadaljnjem poglabljanju samoupravnih družbeno — ekonomskih odnosov. Uresničitvi vseh ciljev in nalog je tudi sindikalna organizacija v mozirski občini namenila največ pozornosti. Največji prispevek k vsebinskemu uresničevanju določil zakona so videli v nenehnem usposabljanju delovnih ljudi in na to področje so usmerili veliko naporov. Vsakodnevno delo je pokazalo, da so se v tem obdobju pojavljali številni problemi pri utrjevanju in dograjevanju ekonomskih odnosov, pri združevanju sredstev in predvsem pri dograjevanju dohodkovnih odnosov ter delitvi dohodka. V akcijo „130" sta se zelo uspešno vključili osnovni organizaciji nazarskega GLIN-a in Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Pri tem so sindikalni delavci ugotovili, da je le stalna prisotnost in nenehno opozarjanje ter spodbujanje najboljša delovna metoda. Na ta način so uspešno premagovali različne poiskuse zavlačevanja pri reševanju posameznih problemov in so veliko lažje izpostavili odgovornost nosilcev akcij. Prav tako so le s težavo premagovali ostanke starih odnosov in spreminjali miselnost ljudi. Problemi te vrste so se največkrat pojavljali v večjih delovnih organizacijah in v dislociranih enotah, v katerih delavci še zdaleč ne morejo uresničevati svojih samoupravnih pravic. Še posebej so bili sindikati pozorni na vsebino vseh samoupravnih aktov, ki jih je bijo treba sprejeti v tem obdobju. Pri tem se je pokazalo, da so zaradi časovne stiske marsikje pozabili na položaj delovnega človeka in so skušali le zadostiti formalnostim. Prav zato se bo treba temu področju v bodoče posvetiti še bolj zavzeto. Res je, da so tudi formalnopravne rešitve zelo pomembne, res pa je tudi, da sindikatom ob tem ne more biti vseeno, kakšna je vsebina samoupravnih aktov in kako so v njih opredeljene možno- REKAPtTULACIJA ZBRANEGA tN RAZDELJENEGA SAMOPRISPEVKA V LETU 1976, 1977 - 1«! (I. - IV.) VDU SREDSTEV 100 * (70 % od mastnih KS) (30 % od mestnih KS + ostale KS 100 %) 1976 1977 1978 (1-IV) 16,035,035,70 20,150.996,35 7.273.206.30 6,539.715,95 7,894.102,55 2.909.465,90 9,495.319,75 12,256.893,80 4,363.740.40 SKUPAJ 43,459.238,35 17,343.284,40 26^15.953,95 NAKAZILA i KS Plan Realizacija Razlika 1976 1977 1978 (I-IV) 9,495.319,75 12,256.893,80 4,363.740.40 9,495.319,75 11,881.261,30 4.363.740,40 375.632,50 (prenalo nakazano) * SKUPAJ 26.115.953,95 25,740.321,45 375.632,50 Nakazila OIS OV SKUPAJ 1976 1977 1978 (i-rv) Plan 60 K 3,923.829,55 4,736.461,55 1.745.679,55 Realizirano 2,600.000,00 5,500.000,00 Plan 40 % 2,615.886 3,157.641, 1,163.786! ,40 ,06 ,35 Realizirano Plan Realizirano 634.140,00 6,539.715,95 3,234.140,00 3,4S8.340,55 7,894.102,55 8,958.340,55 185.08^,tj 2,909.465.90 185.082,55 SKUPAJ 10,405.970^5 8^100.000,00 6,937.313, ,75 4,277.563,10 17,343.284,40 12,377.563,10 Stanje fciro računa na Dolg OIS In OV (I-IV . Dolg KS U leta 1977 dan 31/5-78 .78) 6,732.160,35 4,764.660,30 74.055.43 RAZLIKA: dobljena aredstva razdeljena 17,343.284,50 12,377.563,10 4,965.721,40 893.444^60 obv.iz leta 75 M delijo na: 201.051.00 40 * - SIS 60 % - KS 4,764.660,30 201.051,00 301.577,05 Ostanek obveznosU na dan 30/4-78 = 4,838.715,75 Din 502.628,05 Je obveoKMlt lz leta 1975 po sklepu sklada za negospodarske naložbe NGI. Dogovorjeno Je, da se od 1/5-78 izvrši delitev samoprispevka za KS, OIS in OV vaakikrat 20. v mesecu, za Dretekli mesec V skladi tev iti IsTriena naksfcila so opravljena dne 15/6-78 SKUPŠČINA OBČINE VELENJE ODDELEK ZA FINANCE sti za uveljavljanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi. Posebno pozornost v minulem obdobju so sindikati posvetih tudi razvoju delegatskih odnosov v družbenpohtičnih skupnostih in v sindikatih. V sodelovanju z drugimi družbeno — političnimi organizacijami so se sindikati aktivno vključevali v premagovanje slabosti, ki so se pojavljale pri delovanju delegacij. Temeljna ugotovitev za delo na tem področju je, da so delovni ljudje delegatski sistem sprejeli kot sestavni del samoupravnih pravic in dolžnosti, slabosti, ki so se pri tem pokazale, pa bo treba čimprej odpraviti Delegatski sistem je bolje deloval na področju skupščinskih organov, kot pa v samoupravnih interesnih skupnostih, interes uporabnikov je še vedno premalo prisoten, zato pa prevladuje interes izvajalcev, kar je že rodilo posledice pi odločanju o uporabi in združe vanju sredstev. Ob tem se pc nuja še ugotovitev, da bo de legatski sistem še bolje zaživel če se bo povečalo število de legacij, ob ustrezni delitvi del; in z nadaljnjim usposabljanjen delegatov. Glede uveljavljanja delegat skega sistema v sindikatih j< praksa pokazala, da primerjavi delegatskega sistema v sindika tih in družbeno - politični! skupnostih, oziroma v samo upravnih interesnih skupnostih ni najbolj dosledna. Kot druž beno — politična organizacija imajo sindikati z ustavo in z za konom o združenem delu točno opredeljene naloge in morajo zato delegatski sistem opredeliti tako, da bo omogočal kakovostno opravljanje in uresničevanje vseh nalog. J. P. Novosti iz invalidske zakonodaje Z namenom, da bi seznanili telesno prizadete občane, ki še nimajo priznanega statusa invalida, je prav, da povemo, nekaj več o novem zakonu na tem področju. Gre za Zakon o civilnih invalidih vojne, ki jo je sprejela republiška skupščina v marcu 1978 in je objavljen v Uradnem listu SRS št. 8 od 8. 4. 1978. Po tem zakonu so civilni invalidi vojne žrtve fašističnega nasilja, žrtve vojnega materiala in žrtve diverzantskih oziroma terorističnih napadov. Pri tem zakon točno definira posamezne kategorije, ki spadajo pod pojem „civilni invalidi vojne". Tako je „žrtev fašističnega nasilja" oseba, kije utrpela trajno anatomsko in funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe aH bolezni, pa tudi oseba, ki je samo utrpela poslabšanje, vse pa kot posledica sovražnega dejanja okupatorja ah njegovih pomagačev. V pojem „Civilna žrtev vojne" pa spada oseba, ki je med vojno zaradi vojnih dogodkov utrpela trajno anatomsko ah funcionalno okvaro organizma zaradi telesne ah psihične poškodbe ah bolezni oziroma njenega poslabšanja. „Žrtev vojnega materiala" je oseba, ki je utrpela trajno anatomsko ah funcionalno okvaro organizma zaradi telesne poškodbe, po zapuščenem vojaškem materialu. Ker pa tudi državljani SRS niso izjema o vseh nenehnih in raznoraznih diverzantskih oziroma terorističnih napadih, ki se zlasti dogajajo izven naših meja pa pozna zakon tudi „žrtve diverzantskega oziroma terorističnega napada". To so osebe, ki so po vojni v diverzantskem oziroma terorističnem napadu utrpele trajno anatomsko ah funcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe ah bolezni oziroma njenega poslabšanja. Seveda pa velja poudariti, da v te pojme ne spadajo tisti invalidi oziroma osebe, ki so utrpele okvaro organizma kot udeleženci sovražnih oboroženih pravico do civilne invalidnine, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, zdravstveno varstvo, rehabilitacijo, pravico do nakupa ortopedskih in drugih pripomočkov ter pripomočkov ter pravico do pogrebnine, samo tiste osebe oziroma invalidi, ki imajo od 60 do 100 odstotno okvaro organizma, in to po predpisih o vojaških invalidih, kar pomeni, da odstotek okvare organizma določa posebna vojaška zdravniška komisija. Pri vsem tem velja poudariti pač to, da Zakon nekako na novo odpira možnost, da vse tiste osebe, ki še niso uveljavljale pravic do varstva, a so invalidi zaradU posledic vojne, pa nimajan doslej nobenega priznanjao statusa invalida, začnejo posŽ stopek za uveljavljanje teh d pravic. To velja tudi za vse tiste, ki niso uveljavljali pravic po prej veljavnem Zakonu o varstvu nekaterih kateri gorij žrtev fašističnega nam silja, civilnih žrtev vojne, m žrtev vojnega materiala ia l njihovih družinskih članov iz leta 1968. Velja pa tudi za : vse tiste, ki so pozneje zamudili rok oziroma so po uveljavitvi prejšnjega zakona šele zboleli zaradi posledic, vojne, pa pravic niso mogli uveljaviti. Zato je prav, da tem potom vsem takim prizadetim osebam povemo, da lahko začnejo tak postopek s tem, da vložijo zahtevek za priznanje pravic pri Referatu za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov pri Skupščini občine Velenje. Zakon pa tudi določa, da se po stopek za uveljavljanje pravic vedno začne samo na zahtevo upravičenca ah tudi družinskega člana, kar pomeni, da lahko katerikoli družinski član iz kroga dru žine, v kateri živi tak invalid (ki si npr. sam ne zna pomagati, oz. se ne znajde), sproži tak postopek. Seveda pa je zelo pomembno, da se zahtevi predloži zdravniška dokumentacija, v kolikor je na razpolago, pomembno pa je tudi, da predložimo, bodisi pismene dokaze ah pa naslove prič, lu lahko potrdijo, da je invalid zadobil poškodbo v času vojnih dogodkov oziroma da je zbolel pozneje zaradi posledic poškodbe, ki jo je zadobil med vojno. Glede postopka velja le še dodati, da je itak vsak podvržen zdravniškemu pregledu pred invalidsko komisijo in zato ni obvezno, da mora tisti, ki vloži zahtevo predložiti zdravniško dokumentacijo, če jo npr. sploh nima ali pa je to dokumentacijo izgubil. Vsa pojasnila, lahko prizadeti dobijo pri Društvu invalidov Velenje, in to v pisarni društva vsak ponedeljek ob 17. do 18. ure. Šole, združeno delo in krajevne skupnosti morajo tesneje sodelovati_ Akcijo „Človek, znanje, produktivnost" smo v občini Velenje začeli s problemsko konferenco o povezovanju šole z združenim delom in krajevno skupnostjo — Ob koncu leta prvi pregled uresničevanja predlogov, sprejetih na problemski konferenci S problemsko konferenco o povezovanju šole z združenim delom in krajevno skupnostjo v | okviru tokratne Komunistove akcije „Človek, znanje, produktivnost" smo v občini Ve-| lenje obeležili tudi začetek 11. kongresa Zveze komunistov Ju-1 goslavije. Problemska konferenca, ki je bila 19. junija na osnovni šoli Miha Pintar—Toledo, naj bi spodbudila razmišljanja in akcije o nekaterih vprašanjih, ki so v zadnjem obdobju v središču pozornosti v občini Med razpravo o usmerjanju gospodarskih gibanj in razvoju družbenoekonomskih odnosov so bile namre č ugotovljene številne pomanjkljivosti in naloge, del teh pa je mogoče — gledano dolgoročno — odpraviti tudi s tesnejšim sodelovanjem šol z združenim delom, seveda pa je bil potreben dogovor za konkretno akcijo. Poglavitni namen ponedeljkove problemske konference je bil spodbuditi razpravo v osnovnih organizacijah ZK v občini, da bi sodelovanje med šolami in združenim delom ter krajevnimi skupnostmi v prihodnje še bolj utrdili in razširili. Ugotovitve s problemske konference bodo predložili v obravnavo v združeno delo, krajevne skupnosti, šole in samoupravne interesne skupnosti z namenom, da bi čimprej začeli skupno akcijo z namenom, da bi šole, združeno delo in krajevne skupnosti v Šaleški dolini v prihodnje še bolj in uspešneje sodelovale. Razumljivo je, kot je poudarila Herma Groznikova, ki je vodila problemsko konferenco, da takojšnjih rezultatov ni mogoče pričakovati Pomembna pa bodo stališča, izoblikovana za nadaljnje konkretno delo, za akcijo. Šola mora | biti taka, je bilo še slišati kot jo potrebuje združeno delo, kot jo potrebujejo krajevne skupnosti. Razprava na ponedeljkovi problemski konferenci je zajela več področij, upoštevaje geslo Komunistove akcije „Človek, znanje, produktivnost" bomo pisali predvsem o predlogih, ki zadevajo delovno vzgojo in usmerjanje mladih v poklice. Ob tem pa je bilo govora še o prostovoljnih dejavnostih na šolah, o kulturnem sodelovanju ter o povezovanju političnih organizacij in društev. Razpravljalci na problemski konferenci so navrgli več predlogov oziroma pobud o tem, kakega učenca naj bi vzgajale v prihodnje osnovne šole v velenjski občini, seveda ob upoštevanju dejstva, da postane tehnična delovna vzgoja pomembna sestavina vzgojno izobraževalnega procesa. Dokončne predloge o tem bo treba seveda šele oblikovati, tudi zavoljo tega, ker združeno delo nima niti dolg o-ročnih razvojnih usmeritev, niti programov kadrovskih potreb. Vsemu temu navkljub pa je treba čimprej ostvariti pogoje za povezovanje v osnovni šoli pridobljenega znanja s prakso, kar bo nedvomno zagotavljalo tudi višjo produktivnost. Ob tem je bilo slišati mnenje, da se v šofi premalo uveljavlja odnos do dela, čeprav seveda ne gre prezreti neizpodbitnega dejstva, da je učenje — delo. Tehnična vzgoja, na primer, je skrčena le na 1 šolsko uro na teden, in še to fakultativno, nasploh pa skorajda na vseh šolah opozarjajo na slabe kadrovske in prostorske pogo je oziroma možnosti za večji razmah zlasti še tistih interesnih dejavnosti, ki bi pomagale pri usmerjanju mladih v poklice. V okviru teh dejavnosti bi učinkoviteje oblikovali lahko tudi delovne navade mladih oziroma odnos do dela nasploh. Vse pogostejši pa so tudi predlogi da bi odgovornost za del tehnične vzgoje prevzelo združeno delo, zlasti zato, ker mladi kažejo zanjo veliko zanimanje, ki pa ga šole same ne morejo zadovoljiti Med drugim je predlagano, da naj bi združeno delo omogočilo nekaterim delavcem, da bi nekaj ur tedensko vodili in usmerjali posamez- ne mteresne dejavnosti na šolah ter da bi, če je le mogoče, šolarji opravljali del praktičnega pouka oziroma tehnične vzgoje v tovarnah, zlasti še tam, kjer delajo le v eni izmeni Sicer pa naj i poslej na organiziran način vključevali učence sedmih in osmih razredov v počitniško delo v združenem delu, saj bi lahko na ta način celoviteje dojeli proizvodni proces in se podrobneje seznanili tudi s samoupravo v združenem delu. Nasploh pa bi bilo pričakovati, da bi bilo v prihodnje še posebej združenoo delo tisto, ki bo pobudnik tesnejšega sodelovanja in povezovanja s šolami, tudi kar zadeva usmerjanje mladih v poklice. Ob tem, ko je bilo slišati še nekatere druge predloge o možnostih sodelovanja šol z združenim delom in krajevnimi skupnostmi, je bilo tudi poudarjeno, da lahko kar najtesnejša povezanost pomembno vpliva na nadaljnje podružbljanje vzgoje in izobraževanja. Herma Grozdnikovaje skoraj štiri ure trajajočo problemsko konferenco o povezovanju šole, združenega dela in krajevne skupnosti sklenila z ugotovitvijo, da bodo vsi udeleženci konference veseli, če bo mogoče novembra letos, ko bodo ocenjevali uresničevanje predlogov in stališč, že mogoče govoriti o prvih uspehih, torej o še tesnejši povezanosti šole z združenim delom in krajevnimi skupnostmi Treba pa je takoj v akcijo. Ugotavljati je mogoče, da so za sodelovanje vsi, torej ni nobenega razloga, da nalog, za katere se je zazvela ponedeljkova problemska konferenca, ne bi uresničili oz. do konca leta vsaj začeli uresničevati ^ Del udeležencev problemske konference Premalo izobraževanja ob delu ;Kljub vsem uspehom se mozirska delavska univerza srečuje s številnimi problemi — {Nerazumljiv odnos združenega dela do izobraževanja ob delu — Več podpore in sode-C lovanja ; Delavska univerza v Mozirju jp v minuli izobraževalni sezoni opravila veliko delo in se pri tem otepala s številnimi problemi in težavami. V letih 1976 - 1977 je na področju družbenopolitičnega in ekonomskega izobraževanja pripravila deset seminarjev. Ob tem velja poudariti nerazveselji-vo dejstvo, da se organizacije združenega dela v te napore vključujejo zelo malo ali pa sploh ne. Delavska univerza pri tem le redkokdaj naleti na pravo mero razumevanja, pobud in posameznih sredin pa skoraj ni Utijevanije socialističnih samoupravnih odnosov na novih temel jiih nedvomno teija veliko znainja in aktivnosti in nenehno izpopolnjevanje ob delu, zato je takšen odnos še toliko bolj nerazumljiv. Nič boljše ni stanje na področju ! strokovnega izobraževanja. IDelavska univerza je v tem otbdobju pripravila šest oddelkov različnih šoL Štipendije za strokovno izpopolnjevanje dobiva le dobra četrtina slušateljev in izobraževanje ob delu še vedno pretežno sloni na lastni pobudi Tudi tukaj ni odveč pripomba:, da delovne organizacije ne kažejo pravega razumevanja, niti v tem smislu, da bi slušateljem omogočili obiskovanje predavanj kadar je to potrebno. Zlasti pereč je položaj glede nedokončane osnovne šole. Delavska univerza je opravila analizo, katere rezultati so skoraj porazni Kar tretjina zaposlenih v mozirski občini nima dokončane osnovne šole, vendar se stanje v preteklem obdobju ni popravilo. Nekatere organizacije združenega dela so sicer pripravile nekaj oblik internega ali eksternega izobraževanja, druge pa temu problemu tudi sedaj niso namenile niti kančka pozornosti Stanje bo torej treba korenito spremeniti in delavski univerzi pri njenem delu bolj in vsestransko, priskočiti na pomoč. Še podatek: v izobraževalni sezoni 1976/77 je delavska univerza opravila 4270 ur izobraževanja, ki se jih je udeležilo 8879 prebivalcev. Vendar tO niso vsi problemi s katerimi se v Mozirju ubadajo. Manjka tudi prosvetnega kadra z visoko izobrazbo, predavatelji iz delovnih organizacij pa nimajo ustreznega andragoškega znanja in za njih so konec lanskega leta pripravili poseben seminar. Tudi stiska in vsi drugi problemi vezani na potrebne prostore mozirski delavski univerzi niso prizanesli. Ob vsem tem je torej nedvomno jasno, da bo delavska univerza v bodoče lahko uspešna le, če bo deležna več podpore in sodelovanja zdni-ženega dela, družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov v občini. Pisatelji in pesniki med literarnim večerom v domu kulture v Velenju Prva plaketa pisatelju Mišku Kranjcu Žirije delavcev temeljnih organizacij združenega dela so odločile, da dobi prvo „Plaketo zvestobe" delavcev Gorenja slovenski pisatelj Miško Kranjec, katerega delo „Strici so mi povedali" so bralci resnično sprejeli za svoje — Enkratna akcija „Delavec pisatelju nagrado zvestobe" naj bi se odražala v trajni zvestobi delavcev Gorenja slovenski knjigi Nekatere manifestacije, s katerimi obeležujejo v Gorenju svojo 25-letnico, srebrni jubilej zvestobe, zaslužijo prav gotovo posebno pozornost, posebej še tiste na kulturnem področju. Izpričati želijo naše skupno prizadevanje in hotenje, da bi kulturo kar najbolj približali delovnemu človeku. S prvo tovrstno akcijo so želeli predstaviti pisano besedo sodobnih slovenskih ustvarjalcev delavcem. Društvo slovenskih pisateljev je določilo 6 del, ki so jih brale posebne žirije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Rezultat je znan: prva „Plaketa zvestobe" delavcev Gorenja slovenskemu pisatelju je pripadla Mišku Kranjcu, saj so njegovo delo „Strici so mi povedali" bralci resnično sprejeli za svoje. Svojstveno akcijo „Delavec pisatelju nagrado zvestobe" so sklenili zadnji petek, 16. junija. Dopoldan je bilo najprej srečanje med pisatelji in delavci Gorenja. Na srečanje so bih povabljeni tudi učitelji, profesorji in nekateri dijaki šol naše občine. Srečanje je bilo, tako so ocenili ob koncu, koristno za vse udeležence. Obogatilo je spoznanja pisateljev, kako umevajo in cenijo njihovo delo neposredni proizvajalci, kaj od-njih pričakujejo in kakšnih knjig si želijo. Na drugi strani pa so delavci spoznali najvidnejše slovenske pisatelje, ki so jim približali svcrj umetniški svet in jih navdušili za svoja dela. S tem srečanjem je bil storjen še en korak k cilju približevanja kulturnih vrednot delovnim množicam Zvečer pa je bil v velenjskem domu kulture literarni večer, na katerega so prišli Tone Pavček, Vladimir Kavčič, Branko Šoemen, Leopold Suhodolčan, Ivan Potrč, Janez Menart in Miško Kranjec. O pomenu akcije in o odločitvi žirij bralcev je spregovoril direktor TGO Gorenje Velenje, Slavko Geratič, ki je Mišku Kranjcu tudi podelil prvo „PIaketo zvestobe" in nagrado 25.000 dinarjev. Posebno plaketo in nagrado 2.000 dinarjev pa so prejeli še Vladimir Kavčič, Kajetan Kovič, Lojze Krakar, Janez Menart in Beno Zupančič, katerih dela so v zadnjih tednih prebirali delavci Gorenja. Udeleženci literarnega večera pa so se občinstvu predstavili z odlom ki iz deL „Plaketo zvestobe" je pisatelju Mišku Kranjcu izročil direktor TGO Gorenje Slavko Geratič Udeležencem literarnega večera - delavcem Gorenja je spregovoril tudi predsednik društva slovenskih pistateljev, Ivan Potrč (njegovo besedo objavljamo v celoti) in opozoril na velik pomen te resnično enkratne akcije, ki naj bi se odražala v trajni zvestobi delavcev Gorenja slovenski knjigi Akcija Gorenja , ^Delavec pisatelju nagrado zvestobe" mora pomeniti, kot je bilo v zadnjih dneh večkrat poudarjeno, začetek načrtnih in trajnih prizadevanj, da bi dela sodobnih slovenskih pisateljev resnično prišla do bralcev — delavcev. Tovrstni poskus Gorenja, ki je - sodeč po prvih ocenah uspel, zasluži zato vso pozornost in priznanje. Iskanje novih tovrstnih pobud in hotenj, ki bodo sestavina pizadevanj, da bi naši delovni ljudje — sam oupravljalci še aktivneje posegli v kulturno življenje in ustvarjanje, pa mora biti tudi za naprej deležna vse pozornosti Besede Ivana Potrča Predsednik društva slovenskih pisateljev, Ivan Potrč, je ob podelitvi prve „Plakete zvestobe" delavcem Gorenja slovenskemu pisatelju Mišku Kranjcu, takole nagovoril udeležence literarnega večera v velenjskem domu kulture „Tovarišice, tovariši Dovolite mi, da kot eden izmed tistih, ki je pomagal s svojimi pisateljskimi tovariši pri tej vaši nagradi zvestobe, povem nekaj besed in rad bi, da bi bila ta beseda tudi vaša beseda zvestobe naši slovenski knjigi Knjiga, tovarišice in tovariši nam je vedno veliko pomenila. To smo dobro vedeli v naših partizanskih časih, saj veste, da so partizanske brigade nosile imena miših pisateljev. Zakaj? Zato, ker je bOa v njihovem pisateljskem delu popisana ali izpovedana težnja našega delovnega ljudstva. Berite Prešern§, berite Cankarja, berite Župančiča — sočutili boste z bolečino našega pisatelja, sočutili boste z bolečino našega ljudstva. Mi smo dediči tega pisateljskega poslanstva in naj vam povem, da sem, tako kot moji pisateljski tovariši, začutil, ko smo se dopoldne začeli pogovarjati z vami, kako prebirate našo knjigo in kako čutite z njo, kako sodi te o njej, da sem začutil, kako smo se z vami, z našim delovnim svetom našli in kako smo našli tisto pot, kako naj v naši socialistični in samoupravljalski družbi, za katero težimo in jo ustvarjamo - storimo vse, da bi bila naša, vredna kulture, bila in postala last slehernega našega delovnega človeka <- samoupravljalca. To, kar smo začeli govoriti ob Cankarjevi stoletnici, kako ustvariti moremo socialistično družbo samo s kulturo, to je s kulturno osyeščenim delovnim človekom - samoupravljalcem, smo začeli danes pri vas, v Velenju, aH v Gorenju, dejansko tudi uresničevati Veliko si obetamo od te kulturne akcije, a da je akcija za našo knjigo začela na plodnih tleh in da moremo v njo verjeti, mi pove to, da jo je začel vaš delovni kolektiv. Socialistične družbe, za katero so se bili in dajali kri naši partizani, ne moremo ustvariti brez kulture, socialistično in samoupravljalsko družbo more ustvariti s kulturo prežeta delavčeva osebnost. Gre za kulturne odnose med ljudmi in med ljudstvi tega našega sveta!" DELO PLANINSKE SKUPINE NA OŠ VELJKA VLAHOVIČA Dejavnost mladinskega odseka PD Velenje se temelji predvsem na delo planinskih skupin v osnovnih šolah. Na osnovni šoli Veljko Vlahovič smo dobili četrto planinsko skupino, ki za delo v tem kratkem obdobju od ustanovitve do danes zasluži vse priznanje. V jeseni je skupina štela 63 članov, do sedaj pa se je število mladih planincev že povečalo na 108. Vse leto so bili izredno aktivni, saj jih je 53 v celoti prehodilo Šaleško planinsko pot že do pri-četka pomladi, ko so si zadali še smelejše naloge. Tako se jih je 39 konec maja podalo na pot v Polhograjske Dolomite in prehodilo 32 km dolgo Pot dolomitskih kurirjev. Prvo soboto v juniju jih je 33 prepe-šačilo Vorančevo pot na Koroškem, teden dni pozneje pa se je 30 pionirjev podalo na prvo etapo Savins-ke planinske poti, ki jo bodo v tem mesecu obiskali še enkrat, končati pa s pričet-kom novega šolskega leta. Najboljši iz skupine načrtujejo v avgustu vzpon na Triglav, kar bo njihov prispevek k spominu na 200-letnico prvega vzpona na našo najvišjo goro. Planinsko skupino, ki je sekcija šolskega športnega društva »Borec" na OŠ Velja Vlahoviča, vodi tov. Metka Pocajt A KUZMAN Organizirati vzgojo in varstvo Ob vse večjem razvoju vzgojno-varstvenih oddelkov v mozirski občini postaja ustanovitev Vzgojno-varstvenega zavoda občine Mozirje vse bolj nujna - Obilo prednosti Ustanovitev vzgojno-varstve-nega zavoda občine Moziije postaja glede na program nalog in dejavnosti raznovrstnih oblik otroškega varstva nujna, zlasti v organizacijskem smislu. Vzgo-jno-varstveni oddelki v Gornji Savinjski dolini so se pričeti razvijati vsporedno z modernizacijo in širitvijo osnovnošolskega prostora iz programa prvega samoprispevka, razen vrtca v Nazarjah, ki so ga krajani zgradili z lastnimi sredstvi. Trenutno je tako na področju mozirske občine deset oddelkov s 170 varovanci. V Moziiju sta dva oddelka, v Nazarjah štirje, na Ljubnem dva in po eden na Rečici in v Lučah. V letošnjem letu bo zgrajen še en oddelek v Bočni in dva v Gornjem gradu, prihodnje leto pa bo en oddelek pridobilo še Šmartno ob Dreti iz programa prvega samoprispevka, iz programa podaljšanega samoprispevka pa bodo v Mozirju zgradili vrtec s šestimi oddelki. Konec prihodnjega leta bo tako v mozirski občini že 18 oddelkov. Razvijanje in širjenje vzgojno-varstvenih oddelkov seveda predstavlja le del programa razvoja otroškega varstva. Drugi del terja še druge oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok. Sem sodijo predvsem organizirano varstvo pri varstvenih družinah, organizacija oddelkov jasli za otroke do dveh let, vzgojne obhke v okviru skrajšanega varstva, potujoči vrtec, popoldanski programi in končno tudi mala šola, ki si jo trenutno osnovna šola in vrtec še podajata iz rok v roke. Tako široko zastavljena dejavnost zahteva enotnejšo povezavo med vsemi vzgcrjno-varst-venimi oddelki v občini v upravnem in v pedagoškem smislu. Jasno seveda je, da bo le z ustanovitvijo zavoda vsa ta dejavnost tekla nemoteno, da se bo s tem izboljšala kakovost dela, med seboj bodo tesneje povezani delavci v vzgojno-varstve-nih oddelkih in bodo probleme, lastne samo temu področju dejavnosti, uspešneje reševati. Znano je tudi dejstvo, da problemi vzgoje in varstva otrok niso identični s problemi izobraževanja v osnovni šoh. Dejavnost slednjih je tako široka, da težko enakovredno obravnava še probleme vzgoje in varstva, obe dejavnosti pa sta ločeni tudi po »pripadnosti", na izobraževalno skupnost in na skupnost otroškega varstva. J. P. Nevsakdanje srečanje po 39. letih V prijetnem sončnem sobotnem popoldnevu so v Paki pri Velenju pripravili srečanje biv-Sh učencev meščanske šole v Šoštanju. Prišlo jih je sicer nekaj manj kot jih je šolo končalo takrat pred 39. leti - zbralo se jih je 18 od Jadranskega moija do Maribora in celo iz Osijeka. In kakor vedno, je tudi tokrat prevladoval ženski spol, ki je dal pobudo za to srečanje. Silva, Seka in Hera iz Velenja so zbrale naslove sošolcev in pripravile srečanje, ki je prijetno vznemirilo vse povabljene učence, sedaj že življenjsko izkušene žene in može, mamice in očke, da o poklicni uspešnosti nekaterih sploh ne govorim. Ko so se zbirali na avtobusni postaji v Velenju, je pri vseh bila prisotna misel »Le kako se bomo spoznali po 39. letih? ". Toda če si štiri leta prebil s prijateljem v šolskih klopeh, potem je bilo prav gotovo dovolj časa, da si človek vtisne v spomin lik svojega sošolca. V dobre četrt ure je bila nekdanja dru- ščina zopet skupaj, čeprav so, žal, tokrat nekateri manjkali -pa ne zaradi študentskega »špri-canja", ampak zaradi raznih upravičenih zadržkov. Da bi bilo tako kot nekoč, naj vse prisotne, ki jih prikazuje naša fotografija, predstavim od leve proti desni - seveda ženske z njihovimi dekliškimi priimki: Antonija Vengust, Silva Če-pelnik, Emest Seme, Albina Hetler, Marjana Pleteršek, Marija Sotler, Stane Demšar, Maks Medved, Jolanda Pentek, Marjan Rejc, Pepca Novak, Hera Jelen, Slavka Puncer in Jože Glo-bačnik - čepijo Slava Kralj, Stane Camlek, Zinka Kranjc in Ehca Kompan. Srečanje je bilo zares prijetno; pač tako kot vedno, če se po dolgih desetletjih snidejo dragi stari prijatelji, ki so v šolskih klopeh doživeli marsikaj lepega pa tudi grenkega, saj je meščanska šola v Šoštanju veljala za strogo, po svoji učenosti pa za sila imenitno daleč naokoli Učenci so bih večinoma domačini, precej se jih je z vla- kom vozilo iz Velenja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Gornje Savinjske doline še posebno iz Mozirja. Morda je bil to vpliv ravnatelja šole Franca Hriber-nika, kije bil od tam doma in je redno vsako soboto odhajal v Moziije. Kot zanimivost naj navedeni, da je bil Franc Hri-bernik od ustanovitve dalje vseh 20 let ravnatelj šole, to se pravi skozi vso staro Jugoslavijo do okupacije in potem še nekaj časa po vojni, ko je iz meščanske šole postala nižja gimnazija, ki so jo prav tako še vrsto let obiskovali tudi Velenjčani. Nekdanji sošolci, ozaljšani z rdečimi nageljni, so si imeli povedati toliko zanimivih stvari in spominov na tiste mladostne dni, da je srečanje prehitro minilo v prijetnem in veselem razpoloženju. Ob slovesu so se ze-dinili, da je bila tokrat generalka in da se bodo drugo leto maja ob 40-letnici ponovno srečali v Zavodnjah, v upanju, da se jim bodo pridružili vsi, ki so bili tokrat zadržani V. K. •l- t t m .«A .... _______ Po dveh letuje bila v nedeljo v Velenju spet tombola. Organizatorjem, velenjskim gasilcem ter odbon za obnovo Šaleškega gradu se je organizacija nedvomno izplačala, saj so prodali vseh 28 tisoč kart kolikor so jih natisniti. Sicer pa je bilo za tombolskimi listki izredno povpraševanje in zanje so s nekateri skorajda stepli. Torej zadetek v polno: za organizatorje kot za tiste, ki so se odpeljali domovi avtomobili. »Sončili vla Društvo invalidov občine Velenje je letos že drugič otganiziralo SONČNI VLAK, ki je 18. junija v Rogaško Slatino in Atomske toplice popeljal 176 invalidov iz Šaleške in Savinjske doline. V soboto, dan pred izletom, pa tudi že nekaj dni prej je bilo vreme zelo nestalno in člani društva invalidov, ki so se prijavili za izlet s »sončnim vlakom", so bili v skrbeh kako bo, če bo deževalo. Toda kakor pravi ljudski pregovor, da za dežjem posije sonce, tako je tudi v nedeljo zjutraj bilo nebo sinje modro brez vsakega oblačka, ko so se invalidi zbirali na železniških posta jah v Velenju, Pesju, Šoštanju, Smartnem ob Paki in na Polže H. Vlak, ki je odpeljal iz Velenja ob 6.h, je bil do zadnjega kotička zaseden, predvsem z delovnimi invalidi pa tudi takimi, ki so invalidi že od rojstva ali pa so postali žrtve prometa, bolezni in ponesrečenci zavrženega orožja IL svetovne vojne. Čeprav so invalidi sami prispevali nekaj sredstev, so izlet omogočili sindikati nekaterih delovnih organizacij naše občine, kakor tudi večina obrtnikov in društvo upokojencev Pesje in Šoštanj. Predsednik društva Edvard Centrih mi je spotoma dejal, da je zadovoljen spričo tako številne podpore, da pa bi bilo prav, če bi v bodoče tak vsakoletni množičen izlet naših invalidov podprli tudi ostali, ki trenutno za to humano akcijo še nimajo dovolj posluha, hkrati pa je izrekel zahvalo vsem tistim, ki tudi letos niso pozabili na svoje delovne invalide. „Sončni vlak" prav gotovo ne bi bil to kar je, če ne bi v njem bilo tudi veselega razpoloženja, za kar so poskrbeli harmonikarji Alojz Šmerc in Ivan Repnik iz Velenja ter Andrej Hudobreznik iz Šoštanja, ki so ves čas menjajoč se neumorno igrali, invalidi pa so jim pritegnili z veselimi domačimi napevi, dokler se nismo ob 8. uri pripeljali v Rogaško Slatino. Lepo je bilo videti dolgo kolono, ki se je vila od železniške postaje proti zdravilišču na čelu s harmonikarji in praporščakom Ivanom Plazarjem, ki je s ponosom nosil zelenočrni društveni prapor. Obiskali smo pivnico z zdravilnimi vrelci in si ogledah slikarsko razstavo Ludvika Panduija iz Maribora, nato pa še ostale znamenitosti Rogaške Slatine, za spomin pa je skoraj vsakdo imel v rokah še kak okrasni izdelek iz rogaške steklarne, ki ga je dobil na srečolovu. Okrog 11. ure smo se pripeljali v Atomske toplice, kjer smo si do kosila ogledali novi hotel, po kosilu pa se kopali v obeh bazenih, me dtem ko so nekateri težji invalidi kramljali v vrtu restavracije ob poslušanju prijetne glasbe, pisali razglednice sorodnikom in znancem, tako da je čas do odhoda vlaka vse prehitro mineval. Seveda je bil na izletu prisoten tudi popularni fotoamater Polde Meh iz Pesja, kije ekspresno fotografijo že takoj po nekaj sekundah potegnil iz fotoaparata in jo izročil srečnemu naročniku za spomin. Odbornici Lojzka Zaleznik in Valentina Volov-šek sta bili kot spremljevalki zadolženi za prvo pomoč, vendar le-ta ni bila potrebna, saj so se vsi dobro počutili Ko sem se po vlaku večkrat sprehodil in prisluhnil posameznikom ter skupinam, sem ugotovil, da je poleg Zalke Penšek iz Gaberk med mlajšimi udeleženkami izleta še Sonja Verdnik, stara 23 let, iz Spodnjega Doliča pri Vitanju, kije že od rojstva paralizirana. Vprašal sem jo o njenem otroštvu pa mi je povedala, da je bila več let v bolnišnici v Stari gori pri Gorici in Vipavi, kjer je k ončala tudi osem letko, nat o pa v Domu invalidne mladine v Kamniku, kier se je naučila kuhati in šivati. Mama, ki jo je spremljala je še dodala, da doma postori marsikaj, le pospravljati ne more pač zato,ker je v invalidskem vozičku. Čeprav je izven naše občine, se je vključila v velenjsko društvo, ker je zvedela, da to društvo zelo skrbi za svoje člane. Bila je sploh prvič na izletu in kar je še bolj zanimivo, se je tokrat celo prvič peljala z vlakom, tako da je resnično uživala, ko je sedela ob oknu ter gledala sončno pokrajino, ki se je z vsakim kilometrom spreminjala kakor dogodki na filmskem platnu. Od veselja ni vedela ali bi jokala ali se smejala, tako je bila srečna. Jaz pa sem pomislil, kako malo je treba, da nekomu narediš enkratno veliko veselje, medtem ko drugi, ki so zdravi, sploh ne vedo, kaj bi še hoteli Nekoliko dalje je sedel Marko Zapušek iz Velenja, ki je bil s 77 leti najstarejši moški Na vprašanje, kako mu je všeč pa je na kratko odgovoril, da lepše ne bi moglo biti Za mnenje o izletu sem povprašal še 75-letno Amalijo Delopst iz Šentfloijana pri Šoštanju ter Frančiško Šumečnik iz Šmihela nad Moziijem, ki je, čeprav že v 80. letu starosti, bila sploh prvič v življenju na izletu. Obe sta bili videti ginjeni in srečni da sta videli toliko lepega in v družbi ostalih doživeli nekaj uric veselja in petja, kar jima bo prav gotovo še dolgo ostalo v spominu. Ves čas potovanja je bil nasmejan tudi težki invafid Jože Rožič iz Topolšice, ki je že od otroških let navezan na posebne bergle, s pomočjo katerih doma obiskuje bližnje sosede, meni pa je povedal, da je tokrat že tretjič na invalidskem izletu in da je nasploh kakor vedno tudi z letošnjo družbo zelo zadovoljen. Še in še bi lahko našteval prijetne vtise, o katerih so mi pripoved ovali številni udeleženci, ko sem hodil z beležko po vagonu, vendar vsega tega zaradi omejenega prostora pač ni mogoče zapisati Omeniti velja še to, da sta v imenu železničarske sekcije in Agencije za turizem iz Celja spremljala vlak Martin SeHč ii Jože Hohkraut, ki sta pri vstopanj in izstopanju pomagala invalidom i si tako pri udeležencih pridobil številne simpatije. Povsem zaslužen je treba pohvaliti vse poverjenike m terenu, ki so zbrali udeležence z izlet, kakor tudi predsednika d ruši va Edvarda Centriha, ki je izlet org» niziral in ves čas neumorno skrbeli za dobro počutje in veselo razpoloženje. VIKTOR KO* KRAJEVNI PRAZNIK NOVE ŠTIFE Krajevna skupnost Nova Štif-ta in krajevno gasilsko društvo sta slavila v soboto in nedeljo Prebivalci tega dela Zadrečki doline so proslaviti krajevri praznik in gasilci 40-letnico uspešnega delovanja društva. V soboto zvečer so v prostori! zadružnega doma pripravili sla* nostni program na katerem so med drugim podelili tudi pra nanja Osvobodilne fronte, nedeljo popoldne pa so slavil gasilci Pred gasilskim domom so najprej sprejeli predstavnike vseh gasilskih društev iz Gornje Savinjske doline, ki so se ude-ležili slavja, zatem pa so med slavnostnim programom pregledali svoje preteklo delo in si zadali bodoče naloge ter med dragim podelili priznanja za dolgo letno delo najzaslužnejšim gasilcem v krajevni skupnosti PESTRO DELO RK V MOZIRJU Pestra dejavnost občinske organizacije Rdečega križi Moziije ne pojenja. Pravkar se končali tečaji prve pomoči na vseh osnovnih šolah, ki soji obiskovali učenci sedmih raz redov. Občinski odbor RKje sodelovanju z oddelkom i ljudsko obrambo pripravil trn obnovitvene tečaje za ekipe civilne zaščite, aktivisti Rdečega križa pa so v sredo ponovno želi uspeh. V sredo so pri rao zirski osemletki pripravili tekmovanje ekip prve pomoči mladih in tekmovanje ekip prve pomoči civilne zaščite iz krajevnih skupnosti Na tekmovanju je nastopilo deset mli dinsltih ekip in enajst civilne zaščite. Izlet s sončnim vlakom je bil nadvse prijeten in zanimiv OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKOPNOST VELENJE OBČINSKA ; IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ' VELENJE PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI VELENJE ZA LETO 1978 I. PRIHODKI Plan 1978 1. Prihodki za osnovno dejavnost O IS po enotnem in dodatnem | Številka 4-2/78 i Datum: 14. 6. 1978 [ Na podlagi 8. do 10. člena po-i slovnika občinske izobraževalne i > skupnosti Velenje sklicujem £ | 2 SEJO ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVAJALCEV skupščine Občinske izobraževalne skupnosti | Velenje za ponedeljek, 26. junija 1978 1 ob 17. uri k v sejni dvorani Skupščine občine • Velenje, Titov trg 1. • Predlagam naslednji S dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije. | Z Pregled sklepov in potrditev i zapisnika 1. seje. i 31 Obravnava in sprejem finanč-] nega načrta OIS za leto 197a 4. Informacija o investicijah. '5. Vprašanja delegatov. § programu 2. Prihodki po SS za investicije SKUPAJ PRIHODKI 86.453.000,00 13.432.000,00 99.890.000,00 predsednik! SKUPŠČINE OIS: ing. Franc avberšek, s. r. 1 II. ODHODKI: 1. Skupaj VIZ (dejavnost osnovnih šol) 77.182.013,00 OŠ A. Aškerc 12.411.665,00 - OŠ B. Roeck 10.102.623,00 - OŠ B. Letonje 5.943.532,00 -OŠ G. Šilih 12.094.004,00 - OŠ K. D. Kajuh 9.272.300,00 - OŠ M. P. Toledo 11.751.351,00 - OŠ V. Vlahovič 10.641.046,00 - OŠ XIV. divizije (POŠ) 4.965.492,00 2. Novi oddelki v jeseni 300.000,00 3. Tekoče vzdrževanje šolnine objektov 550.000,00 4. Modernizacija pouka (uvajanje COŠ) 473.625,00 5. Mala šola in testiranje novincev 250.000,00 6. Štipendiranje za pedagoške poklice 200.000,00 7. Sofinanciranje glasbene šole Velenje 3.241.200,00 8. Sofinanciranje delavske univerze Velenje 172.000,00 9. Osnovnošolsko izobraž. odraslih (3 odd.) 213.162,00 10. Obveze do drugih OIS in zavodov (uč. z motnjami) 400.000,00 11. Prevozi učencev 1.400.000,00 12. Rejnine učencev 150.000,0C 13. Dejavnost PO in bralna značka 80.000,00 14. Stroški organov in str.službeOlS 676.000,00 15. Pedagoški šolski center Celje 76.500,00 16. Posegi IO — operativna rezerva 153.500,00 17. Stroški SDK 90.000,00 18. Obvezna rezerva 850.000,00 19. Investicije (V. os. šol. Topolšica in anuitete) 13.432.000,00 SKUPAJ: ODHODKI 99.890.000,00 PREDLAGATELJ IO OIS OBRAZLOŽITEV: 1. Enotni in dopolnilni program osnovnega izobraževanja vsebinsko opredeljujejo standardi in normativi ter dodatni skupni stroški OIS. Standardi zagotavljajo izvajanje obveznih in dogovorjenih dejavnosti v obsegu, ki ga predpisujejo predmetniki z učnimi načrti, zakoni in izvršilnimi predpisi za področje osnovnošolskega izobraževanja in sicer: pouk po predmetniku za osnovne šole in za osnovno izobraževanje odraslih, malo šolo v obsegu 120 ur na oddelek, celodnevno šolo, podaljšano bivanje učencev, prevoze učencev, stroške bivanja učencev v domovih ah pri družinah, štipendije za pedagoške poklice ter vse druge obveznosti, navedene v programu (glasbena šola, delavska univerza, pionirska organizacija, pedagoški šolski center itd.) 2. Plan povečjujemo za več kot 20.000.000,00 din v primerjavi z letom 1977 (indeks 137) zaradi povečanega obsega dejavnosti: 10 oddelkov celodnevne šole B. Roeck Šoštanj je bilo lani zajetih le za 4 mesece, enako celotno financiranje nove šole Veljko Vlahovič; obe postavki letos povečujeta plan za vrednost osmih mesecev, kar znese okroglo 10,000.000 din. S 1. 9. 1978 preide šola Velika Vlahoviča (v celoti) v COŠ (21 oddelkov, dodatki in povečani materialni stroški, po- FINANČN0 POROČILO 0 ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA ČAS OD 1/1 DO 30/4-1978 Zap. Zap.obr. št. Krajevne skupnosti up.km. SKUPAJ JANUAR - FEBRUAR TGUTc-- MAREC 100 % APRIL 1. 2. 3. 5. 6. 7. B. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24-. 25. Velenje c. 1. breg 2563 517-385,15 Velenje c. d. breg 3o4o 613.675,7o Šma:rtno Velenje 793 16o.o8o,55 Šal.ek - Gorica 1238 24-9.911,35 Stara vae 38o 76.7o9,5o Staro Velenje 471 95.o79,35 Pesje 543 I09.6I- Konovo 395 79.73, Cirkovce 65 13.121,35 Plešivec 96 19.379,25 Paka 2oo 4o.373,4o Šentilj 44-2 89.225,25 Skale 4- 06 81.958,65 Bevče 81 16.351,25 Kavče - Fodkraj 281 56.724,65 Šoštanj 1569 316.729,35 Bele vode lo9 22.oo3,5o Skorno - Florjan 383 77.315,lo Zavodnje 124- 25.o31,5o Ravne 445 89.830,85 Družmirje - Gaberke 389 78.526,3o Lokovica 254 51.274,25 Topolšica 632 127.579,95 Šmartno ob Paki 573 115.669,80 Gorenje 326 65.808,65 362.169,60 429.573,oo 112.o56,4o 174.937,95 53.696,65 66.555,55 76.729,65 155.215,55 184.1o2,7o 48.024,15 74.973,4o 23.ol2,85 28.523,8o 32.884,15 79.737,50 13.121,35 13.379,25 4o.373,4o 89.225,25 81.958,65 16.351,25 56.724,65 316,729,35 22.o33,5o 77.315,lo 25.o31,5o 89.830,85 78.526,3o 51.274,25 127.579,95 115.669,80 65.808,65 662.588,40 785,9o2,80 2o5.oo6,85 32o.o48,55 98.237,85 121.763,2o 14o.376,7o lo2.115,65 16.803,85 24-. 818,00 51.7o4,15 114.266,15 lo4.959,40 2q.94o,2o 72.644,3o 4o5.618,9o 28.178,75 99.ol3,4o 32.o56,6o H5.o41,7o loo.564,55 65.664,25 163.385,o5 148.132,35 84.277,75 463.811,9o 35o.l31,95 143.5o4,8o 224.o34,oo 68.766,5o 85.234,25 98.263,7o 198.776,5c 235.77o,85 61.5o2,o5 96.014.55 29.471,35 36.528,95 42.113,oo lo2.115,65 16.803,85 24-.816,00 51.704,15 114.266,15 lo4.959,4o 2o.94c,2o 72.644,3o 4o5.618,9o 28.178,75 99.ol3,4o 32.o56,6o 115.o41,70 loo.564,55 65.664,25 163.385,05 148.132,35 84.277,75 SKUPAJ =i5298==24l§2ig25a?5= SKUPŠČINA OBČINE VELENJE ODDELEK ZA FINANCE FINANČNO POROČILO 0 ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA ČAS OD 1/1 DO 31/5-1978 Zap št. Krajevna skupnost Zap.obr up.km. "SKUPAJ JANUAR - MAJ MAJ 100 % 70 % 30 % 100 % 70 1 % 30 % 1. Velenje center LB 2563 1 ,497.671,75 1,048. ,370,20 449.301,55 339.975,45 237 .982 ,80 101.992,65 2. Velenje center DB 3040 1 ,776.403,45 1,243. 482,40 532.921,05 403.248,30 282 ,273 ,80 120.974,50 3. Šmartr.o - Velenje 793 463.384,20 324. 368,95 139.015,25 105.189,45 73 .632 ,60 31.556,85 4. Salek - Gorica 1542 901.057,30 630. 740.10 270.317,20 204.542,40 143 .179 ,70 61.362,70 5. Stara vas 380 222.050,45 155. 433,30 66.615,15 50.406,00 35 .284 ,20 15.121,80 6. Staro Velenje 471 275 . 225 . 70 192. 658,00 82.567,70 62.476,95 43 .733 , 85 18.743,1«' 7. Pesjje 543 317.298,40 222. 108,90 95.189,50 72.027,60 50 .419 ,30 21.608,30 8. Konovo 395 230.815,60 230.815,60 52.395,75 52.395,75 9. Cirkovce 65 37.982,30 37.982,30 8.622,10 8.622,10 10. Plešivec 96 56.096,95 56.096,95 12.734,15 12.734,15 11. Paka 200 116.868,65 llfc>.868,65 26.529,50 26.529,50 12. Šentilj 442 258.279,70 258.279,70 58.630,20 58.630,20 13. Škale 406 237.243,35 237.243,35 53.854,90 53.801,90 14. Bevče 81 47.331,80 47.331,80 10.744,45 10.744,45 15.. Kavče - Podkraj 281 164.200,45 164.200,-E 37.273,95 37.273,95 16. Šoštanj 1569 916,834,55 916.834,55 208.123,90 208.123,90 17. Bele: vode 109 63.693,40 63.693,40 14.458,60 14.458,60 18. Skorno - Florjan 383 223.803,45 223.803,45 50.804,00 50.804,00 19. Zavcodnje 124 72.458,55 72.458,55 16.448,30 16.448,30 20. Ravme 445 260.032,75 260.032.75 59.028,10 59.028,10 21. Družmirje - Gaberke 389 227.309,50 227.309,50 51.599,85 51.599,85 22. Lokcovica 254 148.423,20 148.423,20 33.692,45 33.692,45 23. Topolšica 632 369.304,90 369.304,90 83.833,20 83.833,20 24. Šmairtno ob Paki 573 334.828,70 334.828,70 76.007,00 76.007,00 25. Gorenje 326 190.495,90 190.495,90 43.243,10 43.243,10 SKUIPAJ 16102 9, ,409.094,95 3,817, 163,85 5 ,591.931iO 2,135.889.65 866, .506, ,25 1,269.383,40 večano število zaposlenih, zagonska sredstva, dodatni študij in seminarji itd.), kar pomeni povečanje cca 1.700.000 din. Šolam letos zagotavljamo OD kuharic za cca 2.700.000 din. Skupno povečujemo obseg dejavnosti za okroglo 14.400.000 din. Ostala razlika nastane zaradi povečanih materialnih stroškov na osnovi cen blaga in storitev in tako povečane cene na enoto storitve — oddelek. 3. V finančnem načrtu so zajeti bruto OD in sklad skupne porabe vseh zaposlenih na TOZD (šolah) in vključno delež za DSSS VIZ, upoštevaje število oddelkov in učencev in drugih normativov. V bruto znesku je upoštevan delež za dopolnilni in dodatni pouk, svobodne dejavnosti, društva ŠŠD in druge dejavnosti, pevski zbori, varstvo vozačev, 4% za bolniško in drugo nadomeščanje, dodatek za težka delovna mesta in za kombiniran pouk, dodatek za celodnevno šolo, oddelke podaljšanega bivanja, delež sredstev za šolo v naravi, ki bremeni OD itd. Sklad skupne porabe obsega 70 % povprečnega neto OD v SRS na zaposlenega. 4. Materialni stroški šol so za 25 % ve<^i kot v lanskem letu in poleg materialnih stroškov za normalno poslovanje šol, obsegajo tudi delež sredstev za šolo v naravi, sredstva za obvezne ekskurzije ter sredstva za učbenike. Posebej je ovrednotena tydi amortizacija po .predpisanih stopnjah v skladu z zakonom 50 % amortizacija TOZD — šole združujejo na osnovi samoupravnega sporazuma med TOZD OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Številka: 3/87-3 Datum: 14. 6. 1978 Na podlagi 2 4. člena statuta občinske skupnosti otroškega varstva Velenje SKLICUJEM 2. sejo skupščine OSOV, ki bo v sredo, dne 28. 6. 1978 ob 16. uri v sejni dvorani SOb Velenje. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Pregled sklepov in potrditev zapisnika 1. seje z dne 29. 5. 1978. 2. Obravnava in potrditev finančnega načrta OSOV za leto 1978. 3. Obravnava in potrditev: — ekonomske cene v VVZ — lestvice za subvencioniranje ekonomske cene — pravilnika za plačevanje oskrbnine. 4. Imenovanje — 6 komisij — odbora za SLO — sklep o imenovanju odbora za samoupravni nadzor. 5. Razprava in potrditev pogojev za podpis pogodbe o naložitvi sredstev na vpogled med LB-Temeljno banko Velenje in OSOV. 6. Vprašanje delegatov. PREDSEDNICA SKUPŠČINE Daniela Lipovšek, s, r. V. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE ODDELEK ZA FINANCE OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Številka: 06-6/78 Datum: 15. 6.1978 Na podlagi 18. in 19. člena statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje in 19. člena poslovnika občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje sklicujem II. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje za četrtek, dne 29. junija 1978 ob 17. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje, Titov trg 1. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev udeležbe, 2. Poročilo o izvedenih sklepih in potrditev zapisnika I. seje obeh zborov z dne 25. 4.1978, 3. Obravnava predloga finančnega načrta OSSS Velenje za leto 1978, 4. Poročilo komisije za družbeni nadzor OSSS Velenje v zvezi z nabavo neustrezne opreme doma za varstvo odraslih Velenje, 5. Obravnava samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za delovanje občinske skupnosti socialnega varstva Velenje v letu 1978, 6. Pooblastilo izvršnemu odboru OSSS, da predstavlja delegacijo za skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, 7. Pooblastilo izvršnemu odboru OSSS za sprejemanje in podpis samoupravnih sporazumov o ceni oskrbnega dne v zavodih za usposabljanje in socialnih zavodih, 8. Izvolitev odbora samoupravne delavske kontrole, 9. Izvolitev komisije za organizacijo informativnega predzakonskega svetovanja, 10. Razno. Predsednik skupščine Martin PRIMOŽI ipsčine C, s. r. 5t 25 (4:35) - 23. junija 1978 IMAŠ ČAS 7 nost Pesje, kjer bodo v štirinajstih dneh naredili vodovod za zaselek Podgoije, pomagali pa bodo še pri nekaterih drugih de- Zdenka Kodrič lih v tej krajevni skupnosti. Med drugim bodo uredili športno igrišče, kanalizacijo 0b Lilij-ski cesti, sodelovali pa bodo tudi na udarniških akcijah pri nekaterih domačinih. Seveda so te želje, ki so si jih zadali na začetku akcije. Brigadirji so obljubili, da bodo sprejete naloge tudi uresničili. V petek popoldne, koso prišli v Pesje, so jim domačini pripravili prisrčen sprejem. Učenci tamkajšne osnovne šole pa so izvedli krajši kulturni program. V imenu krajanov je brigadirje pozdravil TONE HLADIN, predsednik krajevne konference SZDL Pesje. ,,Prišli ste," je dejal, ,,da ponovno dokažete, da ste pri- Boris Polak pravljeni in voljni delati povsod tam, kjer je potrebno in kjer vaše možnosti to dopuščajo. S tem dokazujete vašo trdnost pri krepitvi bra tstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Prišli ste v krajevno skupnost, v kateri si pred leti ne bi bili upali niti pimisliti, da bomo kdaj deležni takšne pomoči. Krajani Pesja vam bomo za vaš delovni prispevek izredno hvaležni." Nato so celotno akcijo poimenovali z geslom TITO NAŠ VZOR - LJUBIM SVOJO Da MOVINO, v spomin na akcijo pa so jim pionirji osnovne šole Pesje podarili majice. V ponedeljek, tretji dan akcije, smo ponovno obiskali brigadirje v Pesju. V taboru ni bilo razen dežurnega nikogar. Prve brigadirje smo zagledali ob robu gozda. Čeprav je bil teren, po katerem so kopali jarek za novi vodovod, močvirnat in je z vrha Slobodan Dragovič stalno dotekala nova voda ter jim s tem otežkočala delo, so neutrudno vihteli krampe in lopate, jih zasajali v razmočeno zemljo ter počasi in vztrajno napredovali po začrtani trasi. Oh, kakšno blato. Napotili smo se naprej proti vrhu. Prišli smo do naslednje skupine, ki je kopala jarek po gozdu. Čeprav tam zemlja ni bila močvirnata, pa je bilo njihovo delo enako težko, saj so se morale še neutrjene roke brigadirjev, dlani nekaterih so bile že polne žuljev, spopadati marsikje s kar precej debelimi koreninami. V senčnem gozdu nam je bilo kar malce hladno, brigadirjem pa je senca dobro dela, saj jim ni bilo preveč vroče. Z vrha je prišel VITO Č ANČ. „Ta je najboljši med nami. Najbolj dela," so ga pohvalili. ,,Da, Vojislav Gašič z veseljem delam," je dejal, ko smo začeli pogovor z njim. posebno še, ker vem, da pomagam domačinom pri gradnji prepo-trebnega vodovoda. Človek šele na takšni akciji spozna, kaj pomeni solidarnost, zato mi ni žal, da sem prišel. Takšnih delovnih akcij bi moralo biti še več." Na vprašanje, kakšno se mu zdi brigadirsko življenje, je odgovoril, da je zelo zanimivo, saj se v njem goji bratstvo in enotnost, spoznati pa bi ga moral vsak mladinec. Pogovoru sta se pridružili tudi brigadirki MATEJA KRA-PEŽ in ZDEN KA KODRIČ. ,,Šele v brigadi smo se prav spoznali," je dejala Mateja. Kljub napornemu delu, nam je prijetno in se dobro razumemo. Lepo je, da so se tc lokalne delovne akcije udeležili tudi dijaki iz jgimnazije Slobodan PENE-ZIC KRCUN iz Vrnjačke Banje. To je ponoven prispevek bratstvu in enotnosti med nami." ,,Zdi se mi kar prav, da imamo ob koncu tretjega letnika obvezno prakso, katero opravljamo na lokalni delovni akciji^" je menila ZDENKA KODRIC. „ Moram o spoznati takšno konkretno delo. Imam že nekaj žuljev, ker fizičnega dela nisem preveč vajena, kljub temu pa biti brigadir ni tako težko. Krajani so do nas pozorni in veseli, da jim pomagamo pri gradnji vodovoda." Med brigadirii brigade „JAN- Po napornem delu se počitek še kako prileže KO ULRIHN" je tudi štirinajst dijakov iz Vrnjačke Banje. „Na delovno akcijo v Velenje je želelo oditi še več gimnazijcev", je začel pripovedovati SLOBODAN DRAGOVIČ. „Pred dnevom mladosti so nas obiskali mladi iz Velenja in nam med drugim povedali, da bodo tudi letos organizirali delovno akcijo v domačem kra ju. Z veseljem snro se je udeležili in trudimo se, da bi kar največ pomagali prebivalcem tega območja, da dobijo pitno vodo. Slišal sem, da boste v občini gradili novo cesto in da bo pri njeni gradnji sodelovala tudi niladinska brigada. Z veseljem bi sodelovali v tei akciji." VOJISLAV GAŠIČ: „Prvič sem na delovni akciji. Se posebej sem vesel, da bom spoznal brigadirsko življenje e v Velenju, našem pobratenem mestu. Ob prihodu na akcijo so nam pri- pravili domačini zelo lep sprejem, mi pa se jim bomo oddolžili z marljivim delom" K pogovoru smo pritegnili še komandanta brigade, BORISA POLAKA. Povedal je, da je v brigadi 93 mladih Najmlajši med njimi je učenec 6. razreda osnovne šole iz Vrnjačke Banje. V štirinajstih dneh bodo predvidoma izkopali prek 1100 metrov jarkov za vodovod v Podgorje, uredili športno igrišče in kanalizacijo ter opravili še nekatera druga dela. Jutri bodo imeli udarni dan, na katerega so povabili mladince Pesja, brigadirji naše občine, ki bodo odšli na zvezno delovno akcijo Samac — Sarajevo in gimnazijce, ki so lani v brigadi „Franc Les-košek-Luka" delali v Škalah. Delali bodo ves dan, zvečer pa bodo pripravili taborni ogenj. „ Življenje v brigadi je zelo pestro," je nadaljeval Boris POLAK. ,,Imeli smo že predavanj, ples, športna nja. Disciplina je dobra, smo tudi oglasno desko, pa bomo še bilten." Nato je Boris dejal, da so prve dni preveč prepuščeni stni iznajdljivosti. „Predvsen bilo slabo sodelovanje s nalno obrtnim centrom, nismo točno vedeli, kako je tre ba kopati Izgubili smo neh dragocenih ur, ko smo poprav ljali izkop." Ne glede na to pa so prepn čani, da bodo teh štirinajst dni v krajevni skupnosti Pesje zelo lepo preživeli. Čeprav je delo a marsikoga zelo naporno, življenje v brigadi pestro, ves lo. Ponosni so, da pomagajo do mačinom, in delo v brigadi bo za njih prav gotovo pomembni izkušnja. S. VOVK B. ZAKOŠEK Delavci SDK Velenje „Po poteh revolucije" Delavci podružnice Službe knjigovodstva Velenje so bili 9. in 10. junija 1978 na dvo dnevnem izletu „PO POTEH REVOLUCIJE". Z avtobusom so odpotovali proti Zagrebu in naprej proti zgodovinskim krajem, znanim iz NOB in naše revolucije. V Jesenovcu so si ogledali spominski muzej zloglasnega ustaškega taborišča, v katerem je bilo ustreljenih, ubitih, sežganih, mučenih in od lakote umrlih skupno nad 700.000 ljudi Danes stoji ob bregu Save veličasten spomenik, tjakaj pa se zlivajo množice pionirjev na šolskih izletih, množice izletnikov in obiskovalcev iz vseh krajev naše domovine. Jasenovac — vse, kar se je zgodilo — naj se nikoli ne zgodi več! Zato se naj tudi Jasenovca ne pozabi! Pot je vodila naprej proti Pri-jedoru, proti Kozari. Vrh junaške Kozare stoji še eden izmed veličastnih spomenikov naše revolucije. Stoji na kraju, kamor so sovražniki potiskali prebivalstvo Bosanske Krajine. Prebivalstvo, ki se ni nikoli predalo. Padli so borci, padle žene, ubili so otroke. Več desettisoč padlim stoji spomenik in tod se iz dneva v dan zgrinjajo množice izletnikov. Otroci in odrasli radi prisluhnejo ,,uri zgodovine". Predava profesor, kije kot sedemmesečni otrok preživel Ko/.aro. Pripoveduje doživeto, marsikomu se utrne solza, vsakomur se vtisne junaštvo tega naroda globoko v srce. Pot vodi naprej po poteh delegatov zgodovinskega zasedanja AVNOJ. Proli Jajcu pelje široka asfaltna cesta, ki se vzpenja ob reki Vrbas. Pokrajina je slikovita in kjer se soteska vrba-sa stisne med visoke in strme skalnate bregove, bodo v bličnji bodočnosti /gradili visok jez. Nastalo bo še eno izmed velikih umetnih jezer blizu Jajca. Jajce _ — spomenik zgodovine in rojstni kraj naše socialistične sa"moupravne Jugoslavije. Ker obnavljajo dom, v katerem je bilo II. zasedanje Avnoja, so razstavo in zbirko zgodovinskih dokumentov prenesli v sosedno zgradbo. Tudi to je vredno ogleda, tako kot številne druge znamenitosti, mestno obzidje, trdnjava, slap Plive ... Ob P1 i vinih jezerih so zgradili moderne hotele. Številne skupine prenočujejo prav na tem mestu. Od tu namreč vodi pot proti Drvarju. Lepi so tudi kraji Mrkonjič Grad, Ključ, Bosanski Petrovac, ki so povezani z novimi cestami. Stari, dobri ozkotirni ,,čiro" je moral odstotpiti „prostor pod soncem" hitrejšim vozilom Tako se kmalu pripelješ nad mesto Drvar, nad herojsko mesto. V spomin prikličeš dogodke s frlmskep platna o desantu na Drvar. To da, ko stopiš na skalnato stezo proti Titovi pečini, potem je sli ka vse drugačna, globlje doživc ta. Spomeniki, ostanki partizan skega tanka, cerkveni stolp.. Tovariša Tita niso ujeli, čeprai so v Berlinu razkazovali njegovo uniformo... Dva dni mineta v spoznanji novih in novih krajev, ki so zlatimi črkami zapisani v zgo dovini naše herojske NOB ii socialistične revolucije. To s bili dnevi borbe, življenja smrti. Dnevi upora, herojstvi Danes, toliko let po vojni, je prav, da si vsa grozodejstva prikličemo v spomin. Da vojne nikoli ne bi bilo več! H. JERČIC Delavci velenjske SDK na Kozari Brigadirji pomagajo krajanom Podgorja Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Velenje je tudi letos organizirala lokalno mladinsko delovno akcijo za dijake tretjih letnikov velenjske gimnazije. 93 dijakov je pretekli petek odšlo v krajevno skup- „Takole delo pa ni lahko, ker je takšno močvirje," je dejal starejši domačin, kije tedaj prišel mimo. Razmočena zemlja in blato sta bila kriva, da smo brigadirje komaj prepoznali. Mnogi so bili namreč od vrha do tal popackani z blatom. Še sreča, da je bila v jarku voda, da so se lahko sproti umivali. Toda, kaj ko so bile v vodi tudi žabe. NAŠI OSMOŠOLCI V ŠOLSKEM LETU 77/78 JATELJ1 NOVIC E R C 8. c OSNOVNE SOLE MIHA PINTAR TOLEDO VELENJE 8. c OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC VELENJE Prva vrsta: Suzana Simonišek, Sajonara Zarefovič, Ivanka Pranjič, Metka Legner, Lidija u i n • t- - o • o o „ ... Oštir, Stojana Korošec; druga vrsta: Melita Drev, Jolanda Prah; tretja vrsta: Darinka Prva vrste: Majda Jancic Damjana Feraric, Sonja Braunsa.s, Romana Kortnik, Jana Sevčnikar, Blanka Dravšler, Tanja Herlah, Nusreda Pezič, Mustafa Vehabuvič Erika Višnjar;; druga vrsta: Lea Ruzic, Doroteja P.recn.k, Jadranka Selic Mario Slavinec, Iztok pevnik, Izo Smajlovič, Tanja Pirečnik, Miro Mramor; četrta vrsta: Iris Fijavž! Dejan VKlemsek, Zdravko Koprive; tretja vrsta: Matjaž Koželj Tine Skocaj Stanko Kodne, Gobčar, Andrej Ambrož, Rudi Delopst; peta vrsta: Marjan Velunšek, Bor s Uranko, Branko Vujnovic, Edo Cigler, Marjan Kretic, Stojan Spegel, Fric Gorazd Romo Sever ' ' Razrednik Milena Zdovc Razrednik Karel Blažič Prva vrste: Polona Miklavc, Lubica Leskošek, Ida Cesnik, Andreja Semečnik, Cilka Vanošek, Irena Jelen, Darja Cokan, Alenka Es; druga vrsta: Boža Sila, Ljubica Gosnik, Metoda Zagradišnik, Jožica Habe, Branko Ramšak, Dušan Čižmek, Zeljko Sfernadž; tretja vrsta: Senka Vukotič, Irena Permanšek, Zoran Forenci, Miran Setinšek, Ervin Gomilšek, Matjaž Tepež, Vinko Juvan, Samo Korelc, Marjan Voršič, Jure Sevčnikar, Danilo Švener Razrednik Irena Sešel in učiteljica Sonja Kovač Prva vrste: Olga Detela, Jelka Stropnik, Betka Tamše, Zvezdana Horvat, Igor Bahor, Janko Arlič; druga vrsta: Brigita Govedič, Lea Verzel, Jožica Vrbec, Eva Kumer, Glisti Oblak; tretja vrsta: Stanko Krajnc, Milan Lipnik, Danica Jeromel, Nada Harandi, Matjaž Breznikar; četrta vrsta: Rudi Kovač, Cvete Podgoršek, Ivica Brložnik, Nafka I kič, Minka Jurko, Srečko Praunseis, Miran Štrigl Ravnatelj Emil Hartner 8. b OSNOVNE SOLE ANTON AŠKERC VELENJE R!< Prva vrste: Bogdan Jug, Branko Goljuf, Leo Mardžetko, Roman Vajdič, Boris Rednak Damjan Grobelnik; druga vrsta: Dušica Husjak, Nevenka Kralj, Biserka Vihar, Jolanda Srebočan, Bernarda Petelinšek, Milena Repelnik, Nataša Nachbar, Rozalija Plešnik; tretja vrsta: Medarda Klavčič, Silva Gostenčnik, Marijana Kanduti, Helena Hladin; četrta vrsta: Miran Krušnik, Bojan Borovnik, Bojan Polak, Marko Sojat, Tibor Varga, Silvo Cvikl, Bojan Lajlar, Franc Urbane, Branko Harnik, Slavko Jevšnik, Darko Postrpinek Razrednik Mira Vedečnik Prva vrsta: Štefka Kodrun, Bojan Pavline, Boris Nemeček, Stanko Hribernik, Franc Vanovšek, Jožica Krajnc, Erika Tanjšek, Donata Ostrovršnik; druga vrsta: Slavko Plazar, Janez Palir, Viktorija Pilih, Nataša Ferarič, Danilo Pogolc, Marjan Lenart; tretja vrsta: Iztok Šimek, Majda Pušnik, Daniel Pirmanšek, Mira Repnik, Irena Oblak, Ksenija Nareks, Agate Lemež, Marija Dobelšek; četrta vrsta: Hilda Blažič, Romana Avberšek, Marija Strmčnik Razrednik Jelena Pečovnik 8. a OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC VELENJE 8. a OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR TOLEDO VELENJE 8. b OSNOVNE ŠOLE MIHA PIN TAR TOLEDO VELENJE NAŠI OSMOŠOLCI V ŠOLSKEM LETU 77/78 8. a OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH VELENJE Prva vrsta: Branko Knap, Franc Jovan, Vlasta Sovine, Anica Lednik, Romana Cokan Romana Rednak, Darja Ovniček, Jožica Avbreht, Jože Višnjar, Božidar Verboten-druga vrsta: Vinko Ramšak, Vida Pokleka, Boža Zagoričnik, Janja Hudovernik, Zofka Šotler Rasena Islamovič, Breda Gomilšek, Zora Jovan, Lilijana Grašič; zadnja vrsta: Drago Avberšek, Ivan Avberšek, Milica Vidmajer, Dominik Hriberšek, Drago Kline Igor Centrih in Franc Tanjšek Razrednik Marjana Štumberger 8. a OSNOVNE ŠOLE VELJKO VLAHOVIČ Prva vrsta: Marko Zlodej, Mišo Letonje, Milan Žižek, Matijek Mavrič, Boštjan Pelk Hermina Pavlič, Štefka Jagavinec; druga vrsta: Ramiz Velagič, Slavko Uršelj Damji Miklavc Vesna Urbančič, Aleš Gostenčnik, Boris Petkovšek, Romana Krešelnik, Judi Petek Milojka Samec, Dragica Orlačnik; tretja vrsta: Valerij Dermol, Robert Šega Ma da Hriber, Renata Ferenčak, Sonja Sušeč, Sonja Golob, Jelka Grobelnik Razrednik Ignac Zebec Prva vrsta: Boris Jemec, Malči Šmon, Romana Šmon, Mirica Hriberšek, Agica Potočnik, Anica Jelen, Blažka Ocepek, Franc Skaza, Pavel Brecl; druga vrsta: Jožica Jelen, Cvetka Zaveršnik, Patricija Rudolf, Polona Lampe, Zdenka Grebenšek, Vera Felicijan, Danilo Ocepek, Miroslav Dugi, Igor Tič; zadnja vrsta: Marjan Jamnikar, Vlado Cakš, Zdenka Vovk, Mežner Irena, Meta Grobelnik, Roman Brilej, Robert Pole, Zvone Gril, Pika Cepelnik, Silva Žnidar, Igor Centrih, Boris Flis, Andrej Knez, Bojan Gams, Vladimir Kukavica, Božo Špegel Razrednik Miša Gošnik 8. b OSNOVNE ŠOLE VELJKO VLAHOVIČ Prva vrsta: Vida Napotnik, Marko Mavec, Aleš Hrovat, Igor Medvešek, Jaka Krušnik, Beno Strozak; druga vrsta: Stanko Sluga, Anton Pavič, Matjaž Pečičnik, Elica Krajnc, Marjeta Postružin, Branko Fakin, Andrej Klobčar, Matjaž Lihar; tretja vrsta: Tomo Zevart, Milena Golob, Lidija Krevselj, Mija Dolinšek, Jelka Horvat, I Rena Hrastel, Boja* Lukek, Miran Grobelnik, Edita Zupane, Lijana Lamot, Sabina Srebotnik, Franja Pavlin Razrednik Bronka Šporn Prva vrsta: Renata Medvejek, Simona Pleterski, Dijana Žagar, Zdenka Seferovič, Franc Brezovnik, Boris Vratanar, Branko Štumfel; druga vrsta: Darinka Kropivšek Ema Vovšek, Rahela Pirtovšek, Jasmina Hadžič, Mateja Kraševec, Tatjana Pušnik, Jolanda Jezernik, Stojan Kuri, Tomo Coukaš, Milan Klemenčič; zadnja vrsta: Janja Kastelic, Danilo Spončnik, Jana Martine, Saša Terček, Anton Tolarni, Metoda Škorjanec, Branko Džordževič, Hermina Pipuš, Milan Belci, Alojz Salobir, Marjan Močivnik, Oto Gradišnik Branko Paternež, Ivan Berek Razrednik Marija Savor Prva vrsta: Matjaž Gaberšek, Silvo Pokleka, Matjaž Pergovnik, Peter Naraločnik, Gregor Svajger, Sandi Jeromel, Vitomir Jan, Nevenka Jalšovec, Zdenka Zelezinger, Heleni Znidar; druga vrsta: Davor Virtič, Anton Brdnik, Branko Pavlin, Nevenka Zolnir, Vlasti Goršek, Pavla Pirmanšek, Tanja Kunst, Mihela Pritržnik; tretja vrsta: Darko Zimšek, Miran Draksler, Jani Osolnik, Aleš Zupane, Andrej Fidej, Romana Crep, Sonja Žižek Razrednik Zvone Debeljak 8. c OSNO VNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH VELENJE 8. c OSNOVNE ŠOLE VELJKO VLAHOVIČ 8. b OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH VELENJE NAŠI OSMOŠOLCI V ŠOLSKEM LETU 77/78 HI .a OSNOVNE SOLE BIBA ROECK ŠOŠTANJ 8. b OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KAJUH rva vrsta: Bogdan Rženičnik, Milan Naveršnik, Ivo Drev, Peter Obšteter, Lidija 2ohar; ruga vrsta: Marjan Pečovnik, Sašo Jazbec, Milojka Bačovnik, Cvetka Veternik, Zdenka olha, Darinka Goršek, Martina Božič, Saša Koren; tretja vrsta: Robert Kajba, Bojan tropnik, Zvonko Jelenko, Danijel Grudnik, Franc Hriberšek, Bernarda Rotovnik, Ivan erbovšek, Katja Sušeč, Marija Ovčja k azrednik Marija Hudomal Prva vrsta: Miran Ledinek, Jani Suše, Istok Brložnik, Darko Pliberšek, Rajko Blago-tinsek, Vera Mrzlak; druga vrsta: Nataša Naroločnik, Judita Forsner, Darja Šmon Romana Vrčkovnik, Sonja Podpečan, Marta Majhen, Darinka Božič, Anita Stropnik' Ljubo Surunga, Marijana Majhen, Ivan Ledinek, Milan Golob, Zdenka Brložnik Daria Stvarnik ' ' Razrednik Jožica Perhavc b OSNOVNE ŠOLE BIBA ROECK / ra vrsta: Suzana Dvornik, Mihaela Oblak, Jelka Klančnik, Zlata Perovec, Anica Brod-i; druga vrsta: Andreja Mihaljevič, Vera Radoja, Karmen Koželjnik, Nataša Zakeršnik inja Kitek, Bernarda Poznič, Jože Hrastnik; tretja vrsta: Manica Koradej, Lidija Petar' lenko Mrak, Marjan Podgoršek, Beata Kanduti, Silva Hriberšek, Miran Alpinc; četrta ta: Dušan Bolha, Franc Urbane, Daniel Špital, Tonči Napotnik, Dejan Kugonič, Boris nbrovič zrednik Olga Stvarnik 8. c OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ Prva vrsta: Marko Golob, Milan Stropnik, Renata Britovšek, Jasna Krga, Tatjana Loren- j čič, Anice Verdnik, Marta Klemenčič, Jani Šuligoj; druga vrsta: Vojko Ovčjak, Zdenko j" Slatner, Alojz Vočkovnik, Branko Medved, Drago Blagotinšek, Renata Mlaker, Vaško Kugonič, Justika Stropnik, Jerica Gretnik, Ivica Kavšak, Mateja Štefan, Simon Napotnik, Darja Golob, Magda Godec, Franc Šmon, Dragica Rojnik Razrednik Amalija Dragan a vrsta: Sonja Božičevič, Ida Kumer, Helena Gregorič, Marija Šumek, Darinka Stra-nik, Maga Hudej, Marta Svetina; druga vrsta: Janko Urbane, Vojko Krneža, Peter inek, Stanislav Brglez, Janez Grabner, Srečko Plankel, Damjan Grudnik, Marija Plas-, Duška Samobor; zadnja vrsta: Janko Radulovič, Bojan Zupane, Veronika Puc, Jana Inik, V iktorija Puc in Marija Katanec rednik Janez Novak Prva vrsta: Danica Ažman, Ivan Hudej, Slavko Drofenik, Roman Potočnik; druga vrsta: Boža Polak, Stanko Bizjak, Breda Bizjak, Urška Ločičnik, Marjana Tajnik, Vera Ažman, Karmen Katič, Matjaž Dobnik; tretja vrsta: Ernestina Kovač, Miran Kugonič, Stanko Bizjak, Jože Jelen, Srečko Zaje, Drago Primožič Razrednik Ida Centrih i OSNO VNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KAJUH 8. a OSNO VNE ŠOLE BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI NAŠI OSMOŠOLCI V ŠOLSKEM LETU 77/78 8. b RAZRED GORNJI GRAD Prva vrsta: Marija Štiglic, Helena Krznar, Zinka Štorgelj, Joja Rihter, Irena Nadvežnik, Mija Petek, Marta Suhovršnik; druga vrsta: Pavla Tesovnik, Branka Potočnik, Ljudmila Bajrič, Marta Pahovnik, Irena Zerovnik, Andreja Dijanošič, Darinka Petek, Francka Pančur; zadnja vrsta: Miroslav Rihter, Jože Ram, Sandi Poličnik, Uroš Zerovnik, Ivo Tratnik, Viki Kotnik Razredničarka Mija Drčar 8. a OŠ MOZIRJE Prva vrsta: Alojz Bider, Jože Veninšek, Marjan Šinkar, Nada Kolenc, Zvonka Širne Marija Gostečnik, Cveta Pečnik; druga vrsta: Fanika Rakun, Darinka Slatinšek, Al« Novak, Joža Glušič, Joža Jeraj, Nata Tlaker, Bernarda Jurjevec, Marjana Potočnik;tn vrsta: Marija Blekač, Martina Prislan, Meta Jurak, Joža Prislan, Joža Petrin, Mik Novak, Stanko Štorgelj, Matjaž Štiglic, Jože Remic, Janez Kopušar, Stanko Rak, Tatjj Lesjak Razredničarka Tatjana Radotič 8. b OSNOVNE ŠOLE BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI OSMI RAZRED OSNOVNE SOLE LJUBNO OB SAVINJI Prva vrsta: Milena Polak, Zdravko Antolinc, Milan Čede, Edi Plavše, Darko Plazkan, Branko Kočevar, Danilo Ribezel; druga vrsta: Marinka Kovačič, Mihela Šaruga, Maca Ostojič, Dragica Tajnik, Martina Leskošek, Dominika Tanjšek, Ida Kamenik, Jožica Mekiav; tretja vrsta: Jožica Klačnik, Irena Drev, Marjan Mandelc, Zvonko Podvratnik, Srečko Brvar Razrednik Marta Katič Prva vrsta od leve: Marinka Kaker, Ida Fludernik, Bernarda Zalesnik, Pepka Kaker, Ire Pahovnik; druga vrsta: Matjaž Jurjevec, Ivanka Plesec, Martina Visočnik, Marjanca Al šek, Jožica Tostovršnik; tretja vrsta: Mija Irnar, Tatjana Trogar, Minka Napotnik, Ire Kumprej, Vida Pustoslemšek; četrta vrsta: Franjo Budna, Primož Budna, Janez Oreši Janko Jakop, Stanko Brglez; peta vrsta: Milan Jeraj, Jože Šolar, Franc Mlinar, Marj Ročnik, Edi Jurjevec, Miran Irnar, Franc Kaker, Marjan Poplas, Ivan Rigelnik, Frai Flurdenik Razrednik Vida Štiglic 8. a RAZRED OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD Prva vrsta: Drago Špeh, Miran Poličnik, Franče Ločičnik, Majda Suhovršnik, Erika Kranjc, Suzana Remic, Renata Weiss;druga vrsta: Branko Poljanšek, Dušan Zerovnik, Robert Remic, Olga Poljanšek, Bernarda Škotnik, Andreja Bastl, Ančka Moličnik, Zdenka Blekač; zadnja vrsta: Stane Prislan, Henrik Strnad, Miran Levar, Boris Šponin, Marko Kolenc, Zvone Urtelj, Branko Remic, Petra Čeplak, Majda Krznar Razredničarka Alenka Drčar OSNOVNA ŠOLA LUCE - Matija Breznik, Franc Dešman, Ivan Golob, Vili Boris Krebs, Branko Moličnik, Štefan Ošep, Jože Pečovnik, Rajko Plaznik, čnik, Anton Prelesnik, Albin Robnik, Alojz Selišnik, Tomaž Slapnik, Milan fan Vršnik, Peter Zamernik, Marija Funtek, Nada Funtek, Danica Germelj, lob, Marija Kladnik, Marija Kosmač, Bernarda Kumer, Dragica Lipnik, Marija Jožica Obojnik, Helena Ošep, Marija Pahovnik, Marija Plesnik, Marija Plesnik P, Poličnik, Marija Roban, Marija Robnik, Anica Resnik, Majda Vršnik in razrednik Veninšek (niso po vrsti) NAŠI OSMOŠOLCIV ŠOLSKEM LETU 77/78 Dopolnjen urbanistični načrt mesta Šoštanj Zbor občanov bi moral biti večkrat — Urbanizirajo naj se še nekateri predeli krajevne skupnosti — Veliko drugih odprtih vprašanj Jevšnik, Cvetka Oblak, Štefka Gostečnik, Vida Ugovšek, Anica Podvratnik Marija \r, Bernarda Podvratnik, Branka Ureš, Bernarda Bork, Silva Zmavc, Brigita Pod-ratnik, Milka Korenjak, Angelca Sumečnik, Bojan Naraločnik, Gojko Potočnik, Stanko ferbuč, Darko Goličnik, Anton Acman, Franci Polanšek, Lojzka Hriberšek, Jožica Iriberšek, Roman Goltnik, Matija Točaj, Marko Celinšek, Dani Skornšek, Anton Pod-iratnik, Anton Goličnik, Marjan Celinšek, Andreja Arom, Vojko Irman Razredničarka Ivica Kovačič V torek je bil letos drugič zbor občanov krajevne skupnosti Šoštanj. Aktualna problematika, ki so jo obravnavali na prvem zboru občanov, kjer je bila osrednja točka dnevnega reda urbannistični načrt mesta Šoštanj, je zvabila v dvorano kulturnega doma številne domačine. No, kot da je prvotna zagnanost splahnela, drugi zbor občanov je bil dosti slabše obiskan. Na dnevnem redu je bilo tokrat poročilo o delu krajevne skupnosti v lanskem letu, predlog programa za letos in dopolnitve k urbanističnemu načrtu mesta Šoštanj, ki so jih predlagale družbenopolitične organizacije tega kraja. Že prva točka dnevnega reda je prinesla živahno razpravo. Prevladala je ocena, da je bilo poročilo preveč posplošeno. Premalo je bilo povedanega o delu posameznih komisij pri svetu kraievne skupnosti, ki so se le poredko sestajale in malo naredile. Sicer pa se je krajevna skupnost Šoštanj v lanskem letu pri svojem delu srečevala s podobnimi problemi kot druge krajevne skupnosti v naši občini. Največja težava je bil dotok sredstev, ki bi jih morale za potrebe te krajevne skupnosti oddvojiti občinska samoupravna interesna komunalna skupnost. Namesto obljubljenih in planiranih 1,7 milijona din je krajevna skupnost Šoštanj dobila le 800 tisoč dinarjev. Ostala sredstva so bila namreč vložena v nekatere najnujnejše investicije, ki jih je morala lani nepredvidoma realizirati samoupravna interesna komunalna skupnost. Ta denar bo krajevna skupnost Šoštanj letos dobila, tako je na zboru občanov za- trdil predstavnik interesne skupnosti. Poleg tega pa se bo na žiro račun krajevne skupnosti nateklo še 1,9 milijona din, ki so jih za potrebe komunalne ureditve krajevne skupnosti planirali letos. Zanimivo je tudi to, da je . samoupravna interesna komunalna skupnost pripravila nov samoupravni sporazum, ki bo od junija dalje v javni razpravi in ki rešuje tudi financiranje komunalnih potreb v krajevnih skupnostih. Sredstva, ki jih bodo v krajevni skupnosti Šoštanj letos zbrali iz samoprispevka, bodo namenjena predvsem za toplifi-kacijo nekaterih predelov Šoštanja, gradnjo vrtca, ureditev prizidka k gasilskemu domu, dokončno ureditev kulturnega doma in obnovitev športnih objektov. In kakšne dopolnitve so sprejele krajevne družbeno politične organizacije k urbanističnemu načrtu mesta Šoštanj? Urbanizira se predel ob Aškerčevi cesti, kjer je sedaj kopica starih dotrajanih hiš, področje bencinske črpalke, predel proti Penku in območje med Pako ter železnico. Na zboru občanov je bilo sprejeto tudi stališče, da se šo-štanjski trikotnik ne izpodko-pava, če to ni nujno potrebno. Točka razno je odprla še številne druge probleme, med katerimi bi morali posebno pozornost posvetiti popravilu bazena, la je že močno dotrajan in obstaja utemeljena bojazen, da ga bo potrebno zapreti. B. Z. EIIIIIIIUliminilllllllllllllllllHIlIHIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIŠ | Kadrovska komisija | pri svetu delovne skupnosti | skupščine občine Velenje razpisuje dela in naloge VODJA ODSEKA ZA GRADBENE IN URBA-1 NISTICNE ZADEVE I | Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti: visoko stro- § i kovno izobrazbo — FAGG in 4 leta delovnih izkušenj, ali E | višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in 6 let delovnih | | izkušenj. | Poskusno delo traja 2 meseca. | Nastop dela po dogovoru. E Nudimo 2 sobno stanovanje. I Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpol- | | njevanju pogojev 15 dni po objavi razpisa kadrovski službi i | Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. iHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllMIllllllllllllUHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIli lena Skornšek, Urška Cermenc, Branko Gostečnik, Janko Brinovšek, Gorazd Zavije, >nko Zavolovšek, Beno Trop, Miran Kramar, Bernarda Gregorc, Alenka Broncelj, Jeraj ilanka, Renata Zavije, Vinko Bizjak, Jožica Orel, Marinko Verh, Jernej Lekše, Zlatko »oldo, Alojz Predovnik, Vojko Černušek, Andrej Hriberšek, Jani Rožič, Romana Na-loh, Irena Gostečnik, Marija Brezovnik, Marta Zlovše, Matija Blagojevič, Ivan Brnjevec, iernarda Cesar, Marija Praznik, Bernarda Fužir Razrednik Milka Kvas 8.ČOS MOZIRJE VHi Bezjak, Vinko Zakožnik, Nandl Korenjak, Brigita Šinkovec, Janez Vodovnik, Mar-fan Pečnik, Slavica Korenjak, Andreja Britovšek, Marjana Zunter, Romana Vrhovnik, Milena Piki, Bojana Belak, Marjana Skornšek, Andrej Ocvirk, Jani Kaker, Biserka Orlo-irič, Romana Pogorelčnik, Janja Piki, Franc Mikek, Marjana Livk, Vojko Krivec, Franci Kotnik, Matija Kokovnik, Dušan Planovšek, Niko Fužir, Roman Breznik, Vika Lenovšek ZLATOROG MARIBOR 25 (435) - 23. junija 1978 ' vv* r; ■ - > ' NAŠ ČAS Igralci z vodstvom po visoki zmagi nad Jedinstvom iz Brčkega Vendarle uspešen konec za Rudarja Čeprav je prvenstveni vrvež na nogometnih poljih že pojenjal, je na igrišču v Šmartnem ob Paki v teh dneh živahno, kot že dolgo ne. Nogometno Šmartno namreč slavi petdeseto obletnico razvoja te najpopularnejše igre v kraju, zato je podoba, ki so si jo nadeli resnično praznična in svečana, kot se za tako visok ter pomemben jubilej tudi spodobi Nogomet je v razvoju Šmartnega ob Paki ter v življenju in delu njegovih krajanov, vselej igral vidno vlogo, zato so se odločili zlati jubilej kar najbolj primerno počastiti in to prav v času 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Praznovanje se je pričelo že pretekli ponedeljek s turnirjem mlajših pionirskih ekip. To je bil uvod v teden nogometa, ki se je nato nadaljeval v torek s turnirjem starejšnih pionirjev in v sredo s turnirjem kadetov. Danes popoldne ob 15. uri se bodo pričela srečanja mladih vrst, praznični nogometni teden pa se bo zaključil jutri, v soboto 24. junija s precej pestrim popoldne vom Obiskovalci si bodo ob 15. uri lahko najprej ogledali prvenstveno tekmo med pionirji Šaleška dolina bo tudi v prihodnji nogometni tekmovalni sezoni imela drugoligaša. V odločilnem srečanju za obstanek v IL zvezni nogometni ligi so nogometaši velenjskega Rudaija v nedeljo premagali na domačem igrišču Jedinstvo iz Brčkega s 4:0 ter s 34. točkami osvojili enajsto mesto. To je bila tudi največja zmaga Rudaija v tej tekmovalni sezoni. Obenem pa so z nedeljsko zmago dokazali, da jeseni niso slučajno odnesli obe točki iz Brčkega. V prvem polčasu smo gledali izredno dinamično in borbeno igro igralcev Rudaija in plod tega so bih štirje zadetki Prvič so zatresli mrežo nasprotnika že v 8. minuti. Raukovič je izvedel prosti strel, žogo pa je z glavo zadel Mujič in vratar gostov je bil nemočen. V 17. minuti že 2:0. Položaj je bil podoben kot pri prvem zadetku. Gostje so nepravilno zaustavili enega izmed domačih napadalcev, prosti strel je izvedel Vlajič, v kazenskem prostoru je bil najvišji Kustudič in z lepim udarcem z glavo premagal vratarja Brčkega. Seveda se Velenjčani s tem vodstvom niso zadovoljili, ampak so še naprej silovito napadali Zlasti so bih nevarni pri pobegih po krilih, kjer se je še posebej odlikoval Gašič, ki je v nedeljo zaigral na levem krilu namesto Miljkoviča, kije moral počivati zaradi dveh rumenih kartonov. V 31. minuti so gostje enega izmed takšnih napadov zaustavili s prekrškom nad Ga-šim v kazenskem prostoru in sodnik Verner iz Belega Mana-stiija je pokazal na belo točko. Strelec je bil Vlajič. Dve minuti za tem so domačini izvajali že drugo enajstmetrovko po prekršku nad Rusmiijem. Tudi to je uspešno izvedel Vlajič. V drugem polčasu so bih nogometaši Rudaija sicer boljši nasprotnik, vendar igra ni bila več tako dinamična in borbena kot v prvem delu. V tem delu pa so tudi gostje imeli nekaj priložnosti za zmanjšanje rezultata, najlepšo v 78. minuti, ko je njihov srednji napadalec zadel prečko. Po viskoi zmagi, ki je domačemu moštvu zagotovila Ostanek v 1L zvezni nogometni ligi, je bilo veselje med igralci, strokovnim vodstvom, upravo in seveda med navijači Rudaija nepopisno. V trenutku slavja smo zabeležili nekaj izjav: ZORKO HLAVAČ, vodja strokovnega štaba Rudaija: „Zelo sem srečen,, saj smo si z današnjo zmago zagotovili obstanek v ligi. To je zelo velik uspeh Rudaija v tej prvi tekmovalni sezoni v drugi zvezni nogometni ligi. Zahvalo za ta uspeh je treba izreči tako igralcem kot zvestim navijačem, upravi, članom strokovnega štaba kot vsem ostalim. Prvenstvo je bilo od prvega kola do zadnje tekme zelo naporno. Na začetku smo imeli veliko težav pri sestavljanju moštva v jesenskem delu tekmovanja. Nekateri igralci niso imeli pravice nastopa v prvih prvenstvenih srečanjih zato igra ni bila takšna kot smo pričakovali: V drugem delu tekmovanja smo formirali povsem drugo moštvo, ki je imelo sistematične priprave. Mishm da je odraz teh priprav devetnajst osvojenih točk v spomladanskem delu tekmovanja. Glede na to, da se menja sistem tekmovanja in daje predvideno, da bo iz lige izpadlo kar šest klubov — kar se doslej še ni nikoli zgodilo v zgodovini jugoslovanskega nogometa, je bila za nas vsaka tekma izredno težka, naporna. Vsako srečanje so igralci igrah pod velikim pritiskom Toda kljub vsemu se je za nas vse končalo in vsi skupaj smo ponosni na ta uspeh." ŽIVKO STAKIČ trener: »Mislim, da smo zasluženo ostali v IL zvezni nogometni ligi Čestitam igralcem, ki so dali vse od sebe v današnjem srečanju, še zlasti v prvih 45. minutah. Izpolnili so vse zadane naloge in mishm, daje ta najvišja zmaga v tem tekmovalnem obdobju plod takšne igre. V drugem polčasu so nogometaši igrali nekoliko slabše. Posledica tega je bilo soparno vreme in pa velika borbenost iz prvega polčasa. Zahvaljujem se vsem navijačem, ki so nas vseskozi zvesto bodrili, še posebej na zadnjem prvenstvenem srečanju. Čestitam za igro tudi gostom, ki so se borili športno, čeprav zapuščajo drugo ligo." KUSTUDIČ, ki je z osmimi zadetki najboljši strelec Rudarja: „V današnje srečanje smo šli z velikim psihičnim pritiskom, saj sm o vedeli, da nas le zmaga reši izpada, medtem ko ekipa Jedinstva ni imela kaj izgubiti Kljub temu smo uspeh in zahvaljujem se našim navijačem, ki so nam z bodrenjem pomagali, da smo ostali v drugi ligi" S. V. Nogometna selekcija Šmartnega pred srečanjem s Slovanom. V nedeljo trim kolesarjenje Komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje bo v nedeljo organizirala tradicionalno trim kolesarjenje. Začetek vožnje bo med 9. in 11. uro pri Rdeči dvorani, udeleženci trim kolesaijenja pa morajo pripeljati na cilj do 12. ure. Proga bo dolga približno 20 km Speljana je od Rdeče dvorane, prek Gorice, Bevč, mimo Obirca, skazi Kavče, Starega Velenja, mimo Jezera, na Konovo, skozi Šalek do Rdeče dvorane. Organizator opozarja vse udeležence trim-kolesarjenja, da morajo med vožnjo upoštevati cestno prometne predpise. Če bo deževalo, bo kolesarjenje prihodnjo nedeljo. Kljub težavam z optimizmom v novo sezono Kljub skromnim finančnim sredstvom, kijih imajo na voljo, velenjski prikoličaiji že vrsto sezon posegajo na državnih prvenstvih po najvišjih, celo prvih mestih. Že prva dirka za leto- HUBERT CAM LEK - AMD Velenje: „Že na samem začetku sezone sem imel težave z motoijem in sem ga zato vrnil nazaj v tovarno in čakam na drugega. Tako sem trenutno brez stroja ter seveda ne morem trenirati Sicer pa tudi drugi niso nič na boljšem, kajti pogoji za trening so zelo slabi Kljub temu sem se odločil, da letos poskusim srečo tudi na dirkah za svetovno prvenstvo. Tako sva s sovoznikom dosegla pred kratkim 8. mesto na dirki v Zeli t -wegu. Seveda pa bodo te med- trenirati Trenutno vadim na industrijski cesti v Pesjem, pa še to samo ob nedeljah, ko je zaprta za ostali promet. Da bi pa hodil na treninge v Avstrijo, je pa občutno predrago, kajti tudi mene, kljub pomoči delovne organizacije ESO v kateri sem zaposlen, tarejo finančne težave. Vendar upam, da bom ob koncu sezone vsaj med prvimi štirimi tekmovalci." Božidar Sušnik šnje državno prvenstvo, ki je bila v Somboiju je pokazala, da bodo velenjski tekmovalci tudi letos igrah glavno vlogo. Državno prvenstvo bo v tem letu še posebej zanimivo, saj so si fantje izboljšali svoje stroje in bo konkurenca še bolj izenačena. Obeta se torej hud boj. In kaj menijo o tem nekateri tekmovalci: BOŽIDAR SUŠNIK - AMD Šmartno ob Paki: „Glede na to, da sem novinec v tej športni panogi, saj tekmujem šele prvo leto, bo ta tekmovalna sezona namenjena samo nabiranju izkušenj in bom veijetno ostale tekmovalce gledal samo v hrbet Kaj več z motoijem, ki ga imam, tudi ne moreni doseči, saj je s svojimi 55 KS prava kobilica v primerjavi z ostalimi. Če k temu dodam še slabe pogoje za trening in pa finančne težave, bom najbolj zadovoljen, če bom na vsaki dirki prišel do cilja." Jože Jelen nič čudnega, saj ve, da pravzaprav nimamo kje trenirati. Tako se pač znajde vsak kakor ve in zna. Upam, da bom to slabost lahko delno nadoknadil s -vojim novim motorjem (95 KS) in da bom ponovil lansko četrto mesto. Vsaka boljša uvrstitev bi bila zame velik uspeh." Hubert Camlek narodne dirke služile letos predvsem za nabiranje izkušenj. V domačem prvenstvu, kjer bo letos konkurenca precej hujša kot zadnja leta, pa upam, da bom ponovil lanskoletni uspeh, torej prvo mesto. Novi motorji, ki se bodo letos pojavili na dirkah še niso pogoj za zmago. Treba je namreč voziti tudi z glavo!" JOŽE JELEN - AMD Šmartno ob Paki: Že na letošnji prvi dirki za državno prvenstvo se je pokazala moja glavna slabost, to je nezadostna fizična pripravljenost. Vsakomur, ki vsaj m alo pozna razmere v katerih delamo, se to ne bo zdelo Mirko Novak MIRKO NOVAK - AMD Velenje: „Že v samem začetku sezone sem imel težave, saj sem šele pred kratkim dobil motor (105 KS), tako da sem bil praktično brez treninga. Vendar se ta pomanjklivost tudi sedaj ne da nadomestiti, ker nimam kje Vlado Goršič VLADO GORŠIČ: „Že drugo sezono vozim za AMD Šmartno ob Paki, saj velenjsko društvo ne najde dovolj razu mevanja za to tekmovalno panogo, odkar je prodrl na površje motocros. Poleg finančnih težav, ki nas spremljajo že vsa leta, se je letos pojavil še nov problem namreč nimamo kje trenirati, odkar nam je Gorenje odklonilo gostoljubnost na njihovem parkirnem prostoru. Posledica vsega tega je slabša kondicijska pripravljenost, ki se je že pokazala na prvi letošnji dirki v Somboiju. Glede na to, da sem si za letošnjo sezono priskrbel nov motor s 85 KS, bom skupaj s sovozačem skušal ubraniti lanskoletno 2. mesto v skupni uvrstitvi" Šmartnega in Usnjarja iz Šošta nja, ob 16. uri se bosta srečal rekreacijski ekipi Šmartnega L Gradbenika iz Ljubnega ob Sa vinji, ob 17.45 pa še veteran Šmartnega in Šoštanja. Najbol slovesno bo v nedeljo, ko se bi s sklepnimi prireditvami zaklju čilo proslavljanje zlatega nogo metnega jubileja. Ob 7. uri zjut raj bo start trim pohoda ni Goro Oljko, ob 10. uri in 3( minut pa se bo v avli osnovni šole Bratov Letonje pričela slav nostna seja, ki se jo bodo ude ležili številni gostje. Vsi nogo metaši, ki so v 50 letih obstoji nogometnega kluba Šmartno nosili njegov dres, se bodo v avli osnovne šole zbrali ob 14. uri popoldne na slavnostnem sho du. Osrednja športna prireditev pa bo srečanje med nogometa« selekcijo Šmartnega in drugoli-gašem Rudaijem iz Velenja, ki se bo pričelo ob 15. uri in 45 minut Prizadevni športni delavci iz Šmartnega ob Paki so za to priložnost pripravili tudi posebno brošuro, v kateri so z besedo in sliko poskušali prikazati razvoj nogometa v Šmartnem. Da bo v nedeljo v Šmartnem ob Paki resnično vse v znamenju nogometa pa priča tudi zanimivost, da bodo obiskovalci zabave, ki jo bo organizator pripravil po srečanju Šmartno: Rudar, lahko kar na prireditvenem prostoru spremljali tudi finalno srečanje svetovnega prvenstva v Argentini Za to bo z dvema barvnima televizoijema poskrbela Tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja. J. KRAJNC Zmaga za slovo Preteklo nedeljo se je končalo tudi prvenstvo v Slovenski nogometni ligi Za selekcijo iz Šmartnega ob Paki, ki je zasto pala tekmovalno skupnost V> lenje — Moziije, je bila pravkai končana sezona nadvse uspel na, saj je zasedla tretje mesto za ljubljanskim Mercatorjem Muro iz Murske sobote. V zadnjem kolu SNL je selekcija šmartnega na domačeni igrišču premagala ljubljanskega Slovana z rezultatom 2:1 pred rekordno skromnim številom gledalcev. Močno pomlajena ekipa domačinov je prišla vodstvo že v 6. minuti, ko Žalig prodrl po desni strani i lepo zaposlil Islamoviča, ki j spretno prevaral svoje čuvaije Le štiri minute kasneje se je mreža Slovana spet zatresli Tokrat je bil strelec Golob, kije z odličnim strelom s približno šestnajstih metrov, povišal na 2:0. Po hitrem vodstvu Šmartnega so tudi gostje uredili svoje vrste in nekajkrat nevarno ogrozili domačega vrataija. V 32 minuti pa jim je po streljanem kotu uspelo zmanjšati rezultat na 2:1. Tudi v nadaljevanju srečanja so domači nogometaši bili nekoliko močnejši nasprotnik, obe ekipi pa sta imeli nekaj zalih priložnosti, ki so ostale neizkoriščene. ŠMARTNO: P. Podgoršek, Podvratnik, Nežmah, G. Omladič, Benetek, Žalig, Peter (R Omladič), I. Podgoršek, Isla-movič, Golob (Tajnšek), A. Omladič. Zlati jubilej šmarških nogometašev Nogometni klub Šmartno bo v nedeljo svečano proslavil 50-letnico obstoja - Pesti program prireditev se je pričel že v ponedeljek obveščevalec koledar dežurstva NRAVSTVENI DOM VELE-IJE: 13. 6. 1978 od 7. do 20. ure dr. laja Natek !3. 6. 1978 od 20. ure dr. Val-er Pirtovšek 14. 6. 1978 od 7. do 20 ure dr. van Kralj 14. 6. 1978 do 20. ure dr. Ivan Lralj 15. 6. 1978 od 7. do 7. ure dr. van Kralj 16. 6. 1978 od 7 do 20. ure dr. \ Kotnik 16. 6. 1978 od 20. ure dr. Peter [op i ta r IOBNA AMBULANTA VELE- do 12. ure v zobni ambu-mti SŠZD Velenje, sicer v pri-ravljenosti na domu: 4. 6. 1978 - dr. Aleksander IRŠIČ, Kidričeva 3, Velenje, 5. 6. 1978 telefon 850-894 . 7. 1978 in 2. 7. 1978 dr. eodor GOROGRANC, Jen-ova 4/III Vedenje. ETERINARSKA POSTAJA Id 23. 6. do 29. 6. 1978 Ivo AGOŽEN, dipL vet. Velenje, liačičeva 3; od 30. 6. do 6. 7. 978 Franc BLATNIK, dipl. et Velenje, Stanetova 48; od .7. do 13. 7. 1978 Ivo ZAGOŽEN, dipL vet. Velenje, Bra-ičeva 3; od 14. 7. do 20. 7. 9.78 Peter RIHTARIČ, dipL et. Šoštanj, Prešernov trg 7 — defon 881-143; od 21. 7. do 17. 7. 1978 Franc BLATNIK, lipL vet Velenje, Stanetova 48; d 28. 7. do 3. 8. 1978 Peter UHTARIČ, dipl vet. Šoštanj, tešernov trg 7 — telefon «1-143; od 4. 8. do 10. 8. 978 Franc BLATNIK, dipL et Velenje, Stanetova 48. tnali oglasi NA POTI med Hrastovcem in Conovim je bila 12. 6.1978 od t - 10. ure izgubljena črna orbica z zlatnino in kvačkana orba, v kateri je bil preizk-lievalec napetosti in spajkalnik, 'ošteni najditelj naj vrne izgub-jeno proti nagradi na naslov asminka Grizelj, Trubarjeva ,4, Konovo. MICHELIN ZX 165/70 SR 3, 4 kom. nove, prodam. Jože )vornik, Paška vas 14, Šmartno ib Paki. PRODAM šotor za 4 osebe, irezhiben, rabljen betonski tešalec 120 1, plinski hladilnik a kampiranje 25 1, tovorno pri-;olico za osebni avto — cena 10%. Štajner, Tavčarjeva cesta 2, Velenje, telefon 851-894. V VARSTVO vzamem otro-Irena Mernik, Jenkova 11, slenje. kino - - ameriški 24. 6. - sobota ob 17.30 in 19.30 SUPER INFRAMAN -hongkongški. Režija: Hau Shan. Igrajo: Li Hsui-hsien, Wang Hsien 25. 6. - nedelja ob 17.30 in 19.30 SUPER INFRAMAN -hongkongški 26. 6. - ponedeljek ob 17.30 DVAJSETO STOLETJE I DEL Režija: Bernardo Bertholusi. Igrajo: Robert de Nero, Bert Lancaster 'etek, 23. junij — Kresnica Sobota, 24. junij — Janez Nedelja, 25. junij — Hinko 'onedeljek, 26. junij — Gruda torek, 27. junij — Ema Sreda, 28. junij — Zorana četrtek, 29. junik - Peter, Pavel 27. 6. -DVAJSETO DEL prebivalstva EDNI KINO VELENJE 23. 6. - petek ob 17.30 in ).30 HOLIVUDSKI FRIZER VELENJE: Poroke: Piero Venišnik, roj. 1952, planer iz Ljubljane in Alenka Čuvan, roj. 1953, predmetna učiteljica iz Celja; Janko Sešel, roj. 1956, strojni ključavničar iz Velenja in Šonja Vido-vič, roj. 1958, prodajalka iz Velenja; Branko Sevčnikar, roj. 1956, električar iz Šoštanja in Greta Zapušek, roj. 1957, prodajalka iz Podkraja pri Velenju. ŠOŠTANJ Smrti: Angela Dešman, gospodinja, Savina št. 58, stara 53 let; Frančišek Repar, upokojenec, Zagrad št 53, star 77 let; Jože Bah, uživalec rente, Vir-štanj št. 54, star 68 let, Alojzija Praprotnik, gospodinja, Sv. Florjan 22, stara 75 let. Bife PIREČNIK Skorno o obvešča da obratuje odslej vsak dan, razen torka. Priporoča se za obisk! torek ob 17.30 STOLETJE II 28. 6. - sreda ob 17.30 in 19.30 MOŽ SREČNE ROKE -angleška komedija. Režija: Cris-topher Miles. Igrajo: Roger Moora, Sausanah York 29. 6. - četrtek ob 17.30 in 19.30 VIJOLIČASTI TAKSI — seksi komedija - francoski. Režija: Yves Boiset. Igrajo: Char-lotte Rampling, Philippe Noiret KINO DOM KULTURE VELENJE 23. 6. - petek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE DVAJSETO STOLETJE I DEL - italijanski. Režija: Bernar do Betholuci. Igrajo: Robert De Nero, Bert Lancaster 26. 6. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE DVAJSETO STOLETJE II DEL - italijanski KINO ŠOŠTANJ 24. 6. - sobota ob 17.30 DVAJSETO STOLETJE - I DEL — italijanski. Režija: Bernardo Betholuci. Igrajo: Robert De Nero, Bert Lancaster 25. 6. - nedelja ob 17.30 DVAJSETO STOLETJE II DEL — italijanski 26. 6. - ponedeljek ob 19.30 SUPER INFRAMAN - hongkongški. Režija: Nau Shan. Igrajo: Li Hsui-hsien, Wang Hsien 28. 6. - sreda ob 19.30 VIJOLIČASTI TAKSI - francoska seksi komedija. Režija: Yves Boiset. Igrajo: Charlotte Rampling, Philippe Noiret 29. 6. - četrtek ob 19.30 MOŽ SREČNE ROKE -angleška komedija. Režija: Cris-topher Miles. Igrajo: Roger M oor, Sausanah York KINO TOPOLŠČICA 24. 6. - sobota ob 16. uri BIL JE VOJNI ČAS - ameriški vojni. Režija: John Hancock. Igrajo: Jan Michael, Vincent KINO ŠMARTNO OB PAKI 27. 6. — torek ob 20. uri SUPER INFRAMAN - kong-kongški. Režija: Nau Shan. Igrajo: Li Hsui-hsien, Wang Hsien UKV, frekvenca 88,9 MHz -oddajnik Velenje in 97,2 MHz — pretvornik Plešivec PETEK 15,30 Začetek oddaje 15,35 Pregled sporeda 15,45 Poročila, obvestila 16,00 Osrednja informativna oddaja 16,20 Ekonomsko propagandni spored 16,40 Komentirana oddaja 17,00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo 17,50 Poročila, obvestila 18,00 Zaključek oddaje NEDELJA I. del oddaje II,30 Začetek oddaje 11,35 Pregled sporeda 11,40 Poročila, obvestila 11,50 Osrednja informativna oddaja 12,10 Ekonomsko propagandni spored 12,20 Včeraj, danes, jutri 12,30 Odpoved oddaje II. del oddaje 14,45 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo 17,00 Zaključek oddaje P.s. Prek pretvornika Plešivec, UKV - 97,2 MHz, lahko poslušate tudi program Radia Slovenj Gradec, in sicer ob nedeljah od 10,00 do 11,30 in od 12,30 do 14,45, ob torkih in četrtkih od 15,30 in ob sobotah od 8,00 naprej. St8ŽQ naročeni na nai tednik? KOMUNALNI CENTER VELENJE P.O. Velenje, Koroška c. 46 b Razpisna komisija DO ponovno razpisuje dela in naloge — vodje finančno računske službe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let Za opravljanje del in nalog s tega področja se zahteva najmanj popolna srednja šola ekonomske smeri ter 5 let delovnih izkušenj na finančno računskem področju. Poskusni rok traja 3 mesece. Poleg tega objavlja proste delovne naloge in opravila — vodje finančne operative. Za opravljanje teh del se prav tako zahteva najmanj popolna srednja šola ekonomske smeri ter 5 let delovnih izkušenj na podobnih nalogah in opravilih. Poskusni rok traja 2 meseca. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KOC Velenje, Koroška c. 46 b, z oznako „za razpisno komisijo". Vse kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi. TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Odbor za medsebojna razmerja razpisuje za šolsko leto 1978/79, v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov, naslednje I. KADROVSKE ŠTIPENDIJE: 2 štipendiji na fakulteti za naravoslovje in kemijsko tehnologijo 1 štipendijo na pravni fakulteti 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na srednji kemijsko tehniški šoli 2 štipendiji na srednje tehniški usnjarsko galanterijski šoli Višine štipendij so odvisne od socialnih razmer in učnega uspeha prosilca in so usklajene s samoupravnim sporazumom 0 štipendiranju učencev in študentov. Prosilci naj pismeni prošnji na obrazcu DZS 1,65 priložijo življenjepis, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju ali poprečnih dohodkov staršev v letu 1977. II. UČNA MESTA ZA POKLICE 2 štipendiji za obratnega elektrikarja 2 štipendiji za strojnega ključavničarja 1 štipendija za mizarja 1 štipendija za zidarja 1 štipendija za strugarja 1 štipendija za usnjarskega konfekcionarja Prošnjam je treba priložiti dokazila o premoženjskem stanju in učnem uspehu. Prednost imajo otroci staršev zaposlenih v TOZD TUŠ. Rok prijave 14 dni po razpisu. Ustavila usoda tvoj je korak, se zgrnil nad tabo prerani je mrak. Umrl je naš MARTIN PIKL učenec 7. a razreda osnovne šole Anton Aškerc Velenje Vestnega in marljivega učenca bomo ohranili v trajnem spominu. Njegovi učitelji in sošolci Velenje, 20. junij 1978 KOMUNALNI CENTER VELENJE p.O. Velenje, Koroška c. 46 b razpisuje v skladu z letnim gospodarskim načrtom za leto 1978/79 naslednja učna razmerja in štipendije: a) učna razmerja 1 zidar 2 mehanika 2 vodovodna instalaterja 3 natakarje 1 kuhar b) štipendije 1 štipendija na srednjetehniški gradbeni šoli Kandidati naj oddajo vlogo na obrazcu DZ 1,65 najpozneje do 7. 7. 1978 ter zraven priložijo fotokopijo spričevala osmega razreda. Prijave sprejema kadrovska služba KOC Velenje, Koroška c. 46 b. V SPOMIN MARIJE PRISLAN roj. KOTNIK Dne 24. 6. 1978 mineva eno leto odkar si nas zapustila osamljene in nepotolažene. Draga mama, naš dom je brez tebe pust in prazen! Vsem, ki se je še spominjate in ji prinašate cvetje na njen grob, iskrena hvala! Neutolažljivi: sin Rudi in hčerka Ivica z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, tasta in dedka RAFAELA ŠKORJANCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, borcem in govornikom, ki so ga spremili k njegovemu zadnjemu počitku, mu poklonili vence in lepo cvetje ter nam izrekli ustno ah pismeno sožalje. Žalujoči: žena Ivanka, sin Mirko in hčerka Greta z družinama. Nedavno močno deževje je prizadejalo precej škode tudi po krajevnih skupnostih naše občine. Tako je plaz zasul obvozno cesto skozi Bevče, del ceste pa se je celo ugreznil. Tako so imeh delavci Komunalno obrtnega centra Velenje spet veliko dela. Na nedeljskem gasilskem tekmovanju v Šaleku so spet zmagali gasilci iz Begunj. Njim je zato pripadel tudi „Saleški pokal". Izročil jim ga je direktor zavarovalne skupnosti Triglav — območne skupnosti Celje Božo Jurak. Na mnogih mestih v Velenju se je pred dnevi začelo kaditi iz zemlje, kot da bo izbruhnil vulkan. No, temu je bila kriva slaba izolacija na toplo vodnih ceveh. Čeprav ima petletno garancijo je začela popuščati že po dveh letih in pol, kot so povedali delavci Toplovoda. V Velenju je v zadnjem času vse več uničeni! zelenic. Mnoge so otroci spremenili v pravcat nogometna igrišča. Prizanesli niso niti sveti pred Bekom. Ko pa imajo takšen mačehovsk odnos do njih, saj nobena ne sveti, so si veijetn mislih. Le kje ste občinski stražarji (ah konn nalni nadzorniki!!) Vse za družino in dom« za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! veleblagovnica M nama velenje Tp o blizu tisoč aas 1131 V soboto in nedeljo so v krajevni skupnosti Šalek Gorica svečano proslavili krajevni praznik. Ob tej priložnosti so pripravili tudi več zanimivih prireditev — najpomembnejše pa je bilo tekmovanje gasilskih desetin. Osuševanje močvirnatih zemljišč v Paski vai V Paški vasi bodo osušili 30 hektarov močvirnatih zemljišč — Pospeševanje živinoreje - Odslej možna tudi strojna obdelava flMttgj Na svečani seji so podelili tudi krajevna priznanja OF Na svečani seji sveta krajevne skupnosti in vseh delegatov, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij in skupščine občine Velenje, je Vili Jelen, predsednik zbora delegatov, spregovoril o uspehih, potrebah in načrtih te krajevne skupnosti. Mladinci so ob tej priložnosti izvedli krajši recital, nastopil pa je tudi kvartet Flamingo. Ob koncu svečane seje so predstavniki zveze borcev in ZSMS položili vence k spominski plošči padlim borcem in žrtvam fašističnega teorja iz te krajevne skupnosti. V počastitev 45. letnice obstoja društva in v počastitev krajevnega praznika so v nedeljo v Saleku organizirali tudi tradicionalno meddruštevno tekmovanje gasilskih desetin za Šaleški pokal. Tekmovanja, ki je bilo že osmo doslej, se je udeležilo okrog tisoč gasilcev in gasilk iz več kot osemdesetih gasilskih društev iz vse Slovenije. Tekmovanje v trodelnem napadu in štafetnem teku je pokazalo, da so gasilci zelo dobro pripravljeni za delovanje v primeru morebitnega požara. Po končanem tekmovanju so se gasilci zbrali na ulici Veljka Vlahoviča in v dolgem sprevodu, na koncu katerega so bila vozila, krenili na prostor za gasilskim domom, kjer so slovesno razglasili rezultate tekmovanja. Ob tej priložnosti je Šaleškim gasilcem čestital k jubileju tudi predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun, član društVa Gustav Verdev pa je opisal 45. letno delovanje društva, ki ima danes v svojih vrstah 78 članov. V imenu pokrovitelja Zavarovalne skupnosti Triglav — območna skupnost Celje pa je gasilce pozdravil tudi njen direktor Božo Jurak Med ženskimi desetinami so prvo mesto osvojile gasilke i/. Raven na Koroškem, ki so zbrale 682 točk, druge so bile gasilke GD Elan Begunje, tretje pa gasilke GD Elektrokovina Maribor, ki so bile najhitrejše v trodelnem napadu, za kar so prejele poseben pokal. Med moškimi desetinami pa so bili tudi letos najboljši dražavni prvaki gasilci iz Begunj, ki so zbrali 719 točk, 2. mesto je osvojila desetina GD Domžale DOB—Domžale, tretje pa IG D LIP Bled. Izmed društev velenjske občine so bili najboljši gasilci iz Družmirja, ki so s 705. točkami osvojili peto mesto, na šesto mesto se je uvrstila prva desetina GD Velenje—mesto, na 11. druga desetina Velenje— mesto, 17. IGD REK Velenje, 27. G D Skale, 42. DG Gaberke, 54. GD Pesje, 55. IGD Tovarna usnja Šoštanj, 63. GD Topolšica, in 6 8. GD Šmartno ob Paki. Nastopilo je 76 moških desetin. Med petnajstimi ženskimi desetinami so 5. mesto zasedle tekmovalke iz GD Šentilj I, 11. IGD Tovarna usnja Šoštanj, 13. GD Šalek in 15. desetina GD Šalek II. Močvirna kmetijska zemljišča med Paško vasjo in Šmartnim ob Paki počasi spreminjajo svoje lastnosti. Že od meseca maja dalje potekajo namreč tudi hidromelioracijska dela, s katerimi bodo osušili ta zemljiški kompleks v obsegu tridesetih hektarov. Gre za urejevanje vodnega režima na tem področju, ki pomeni nekakšno nadaljevalno etapo, saj so pred leti izvajali melioracijo že na bližnjem območju Gorenja. Potem, ko je v skupščini občine Velenje bil sprejet odlok o izvajanju melioiacijskih del na področju Paske vasi, so tukaj oktobra lani ustanovili melioracijsko skupnost, v katero je vključenih šestindvajset lastnikov zemljišč. Investitor dei pa je ERA temeljna organizacija Kmetijstvo Šoštanj, ker so člani omenjene skupnosti v večini njihovi kooperanti Kmetijstvo iz Šoštanja je potem, ko so izdelali delovni projekt in uredili vso potrebno dokumentacijo, nastopilo na natečaju Zveze vodnih skupnosti v Ljubljani, kjer so dobili trideset odstotkov sredstev od predračunske vrednosti, ali približno 310.000 dinarjev. Gre za nepo- vratna sredstva v obliki dotacije in v tej obliki je 200.000 dinarjev prispevala tudi Temeljna vodna skupnost, prav toliko kot temeljna zemljiška skupnost. Ker bodo po predračunih melioracijska dela veljala preko 1.400.000 dinarjev, omenjena sredstva ne bodo zadostovala. Zato so poiskali kredite pri Ljubljanski banki in Kmetijski živilski razvojni skupnosti Slovenije. Posojila te skupnosti pa se bodo prenesla na člane melioracijske skupnosti K melioraciji oziroma izsu-ševanju zemljišča v Paški vasi, ki jo izvaja Nivo iz Celja, so pristopih zaradi tega, da bi kar najbolj nadoknadili nekatera izgubljena kmetijska zemljišča v naši dolini in da bi zvišali dosežke kmetijske proizvodnje. Osnovni namen pa je seveda izboljšava omenjenega zemljišča v Paški vasi, ki bo tudi v bodoče ostalo kmetijsko. Na tem obomčju bo krmna baza, njive, ki ležijo tukaj že sedaj pa bodo ostale, s čimer bodo pospeših živinorejo. Nenazadnje pa je pomembno tudi to, da se bodo osušena zemljišča odslej lahko tudi strojno obdelovala, kar j močviije do sedaj onemogočalo j Kot so nam povedali vi meljni organizaciji Kmetijstvu Šoštanj, bodo v jeseni ah kasneje spomladi začeh tudijj melioracijo zemljišča v Rav pri Šoštanju, za kar se že lujejo načrti. Nekoliko poznejl bodo izsuševali še področj Šentilja, kjer pa bodo dela zai di večjih površin nekoliko zal tevnejša. J. KRANJl VISOKO PRIZNANJE ZA LEONA ČIŽMEKA | Na 11. srečanju amater gledahšč Slovenije, kije biloi| Krškem, so podelili Linharta plakete za dolgoletno uspeši ustvarjalno , gledališko amate sko delo. M ed tremi letošnji nagrajenci, ki so prejeli to dni go najvišje amatersko priznal gri nas, je tudi Velenjčan Čižmek, dolgoletni član am terskega gledališča Velenje, je v zadnjih sezonah nadvj uspešno nastopal tudi v dališki skupini iz Šmartnega t Paki. v ¥ •' l>C „NAS ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.a »NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR"; kot tednik pa izhaja „NAŠ i ČAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP »Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna »Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega^ sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.