List 7.
Politiški oddelek.
Univerza v Ljubljani.
Velike dogodbe, katere pretresajo našo državo, in zlasti zadnje dogodbe na »nemškihu visokih šolah, so z elementarno silo uplivale, da je oživela skoro pol stoletja stara ideja, katera pa je bila prav v zadnjih letih skoro pozabljena, namreč ideja slovenskega vseučilišča v Ljubljani
Mestni zastop ljubljanski in dež. zbor kranjski sta se pod utisom rečenih dogodb izrekla soglasno za univerzo v Ljubljani in upanje je, da se ta, za ves naš narodni, politični in kulturni napredek prepomembna stvar srečno dožene
Misel je izprožila narodna stranka. V njenem imeni je dr. Majaron stavil v dež zboru dotični predlog, kateri so podpisali tudi vsi poslanci katoliško-narodne stranke, in na občno začudenje se je za ta predlog, dasi samo v principu, izrekla tudi nemška stranka. Razloček mej predlogom dr. Majarona in barona Schwegla tiči prav za prav Farno v stilizaciji. Majaron je predlagal, naj se pozove vlada, ustanoviti v Ljubljani vseučilišče, na katerem bi se razen v slovenskem jeziku predavalo tudi v nemškem, hrvatskem in italijanskem, tako da bi zavod bli pristopen vsem tem narodnostim, baron Schvvegel pa je na nasve-toval univerzo, na kateri bi se poleg predavanj v nemškem jeziku poučevalo še v rečenih treh jezicih.
Bistvo obeh predlogov pa je, naj se ustanovi u t r a-kvistična univerza in prav ker se oba predloga v tem dotikata, je opravičeno upanje, da se pri obravnavah v upravnem odseku doseže popolno soglasje tako, da bode dotični predlog upravnega okseka zbornica soglasno odobrila.
Nam se zdi velikega pomena, da se doseže popolno soglasje. Ako Nemci ne bodo nasprotovali, premagati bo samo financijelne pomisleke osrednje vlade,   političnih in
narodnostnih pomislekov vlada nebo mogla imeti in kdor je politik in pozna avstrijske razmere, mora priznati, da je to mogočna pomoč našemu prizadenju za univerzo.
Utrakvistična univerza je stvar, katera se da doseči in katere se moramo oprijeti z obema rokama, ako se sami nečemo oškodovati. Utrakvistična univerza je pot d) povse slovenske univerze, do uresničenja tiste ideje, katera ima za nas skoro bi rekli usoden pomen.
Slovenci danes absolutno ne moremo ustanoviti popolnoma slovenske univerze. Sedaj še nimamo profesorjev in celo kraljestvo bi zaslužil, kdor more imenovati može, ki bi bili znanstveno in jezikovno osposobljeni za vse-učiliško katedro. Nekaj sposobnih mož imamo sicer, ali za vse stroke jih nimamo. In naša znanstvena literatura? Te nimamo skoro nič in minola bo še lepa vrsta let, predno postanemo v tem oziru vsaj toliko samostojni, kakor Hrvatje, kateri so še danes precej revni, da si jih vlada in akademija na vso moč podpirata.
Ti razlogi govore očitno za utrakvistično univerzo-Utrakvizem je stvar, za katero se zavzema celo tako odličen češki rodoljub, kako je profesor Albert in če veljajo njegovi nazori za Čehe, koliko bolj za nas Slovence.
Če dobimo utrakvistično univerzo, služila bode skoro izključno nam Slovencem. Slovenci se bodo mogli posvečevati akademiški karijeri in tekom dobrega desetletja nam vzgoji ta univerza toliko slovenskega naraščaja, da bode ta lahko zasedal vse katedre. Odvisno bo samo od nas Slovencev, da se potem razširi veljava slovenskega jezika na tej univerzi in razvoj naravnih razmer prouzroči naposled, da postane zavod popolnoma slovenski in to toliko laglje, ker itak ni misliti, da bi to univerzo obiskovalo kaj prida nemških dijakov.
Istina je  in   zastonj   je to tajiti:   nemška kultura nam daje sedaj sredstva za naš narodni, za uaš kulturni boj, ona nam daje orožje,   s katerim se borimo za svojrf^ emancipacijo,  in   ta   orožja   moramo   izkoriščati,   doklej nismo samostalni, dokler nismo toliko trdni, da lahko iifel ha jamo brez njega.                                                         ^
62
Trdno prepričani, da je utrakvistična univerza je-dina, katero smo sedaj in morda še pol stoletja v stanu doseči, pozdravljamo stavljeni predlog dr. Majarona z radostjo in želimo, da se doseže glede njega popolno soglasje, tako da sprejme dež. zbor dotični predlog soglasno ker le na ta način se izpodbije vsaka protiakcija žal še vedno silno uplivne  nemške  stranke   na  Kranjskem.
Po naših informacijah niso odločilni krogi nasprotni sproženi ideji. Jedini ugovor, kateri imajo proti utra-kvistični univerzi je ta, da so ustanovni stroški jako veliki. Veleupliven državnik, s katerim smo imeli priliko govoriti, nam je rekel v tem oziru: Ako se deželni zbor izreče za utrakvistično univerzo, katera postane sčasoma tako gotovo popolnoma slovenska, kakor se je v Pragi dosegla po vse češka univerza, ako dovoli za nje ustanovitev primeren deželni prispevek in sicer s pogojem, da se ustanovi univerza v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja, in ako tudi Ljubljana in druge večje slovenske občine dovolijo kake prispevke za univerzo, potem Vam jamčim, da jo imate v dveh ali treh letih.
Mož, kateri je tako govoril, ni pristaš slovenske stranke, ampak stoji v taboru nemških „ustavoverceva, ali on pozna natančno mišljenje odločilnih krogov, on ve, kako uplivata požrtvovalnost in lojalnost na izvestnih mestih in ker se nam zde njegovi nasveti vredni resnega uvaževanja, opozarjamo nanje kanjske deželne poslance.
Univerza v Ljubljani — to bodi sedaj ideja, katera nas združuj na skupno resno in požrtvovalno delo, saj je univerza največjega pomena za ves naš razvoj. Bodimo trezni politiki in imejmo vedno pred očmi, kar se *da in se more doseči, in ne slepimo sami sebe, saj si s tem le sami kopljemo grob.