CRNOHBE LEM
GLASILO ČASOPISNO—TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK
Leto XII.	16. februarja 1976	Številka 2
POSLOVNI REZULTATI TISKARNE LP V LANSKEM LETU
MALENKOSTNA NEIZPOLNITEV PLANA
Povečala se je proizvodnja časopisov, revij, knjig, brošur, klišejev in črkovnega materiala, znižala pa proizvodnja obrazcev in drugih tiskanih
proizvodov
V letu 1975 delovna skupnost Tiskarne Ljudske pravice ni izvršila svoje planirane obveznosti — 6000 ton proizvodov. Čeprav je zaostanek le 0,4 odstotka ali 26 ton, je več kot jasno, da bi ob malo večji točnosti pri prodaji proizvodov oziroma točnejšem ugotavljanju njihove teže, lahko ta zaostanek pokrile.
Ob zaključku leta 1975 kažejo podatki, da se je povečala proizvodnja časopisov, revij, knjig, brošur, klišejev in črkovnega materiala, nerazumljivo pa znižala proizvodnja obrazcev in dragih tiskanih proizvodov. In prav pri teh proizvodih je verjetno ugotavljanje količine prodanih izdelkov netočno oziroma pomanjkljivo.
Nasploh pa se je količinska Proizvodnja v letu 1975 v primerjavi z letom 1974 povečala le za L4 odstotka kljub temu, da se je močneje povečalo število zaposlenih.
Leta 1975 je bilo v tiskarni povprečno 496 zaposlenih. Kljub temu, da se je od leta 1974 število zaposlenih povečalo za 3,8 odstotka, se je število dejansko opravljenih delovnih ur povečalo le za 0,8 odstotka. Že samo to je vzrok,
da obseg proizvodnje ni dosegel pričakovanega obsega in sorti-menta.
V vseh opravljenih urah je bil zmanjšan odstotek nadurnega dela od 7,47 odstotkov v letu 1974 na 7,05 % v letu 1975, kar kaže na uspešnost uvedenih ukrepov za zmanjšanje nadurnega dela. Hkrati pa smo porabljeni delovni čas v letu 1975 izkoristili 52,6 % za izdelavo o delo, 47,4 % pa za režijsko delo. V letu 1974 pa je bilo to razmerje 51,5%	: 48,5 % in zato
ugotavljamo boljše izkoriščanje dejansko porabljenega delovnega časa za izdelavno delo.
Slabše pa so ugotovitve pri izostankih. V letu 1975 je bilo plačanih izostankov od vseh možnih delovnih ur 13,4 %, v letu 1974 pa le 12,8%, neplačanih izostankov pa v letu 1975 4,21 % (v letu 1974
pa le 3,1% ). Skupno je bilo vseh izostankkov v letu 1975 17,4 % (v letu 1974 pa 15,9%).
Če analiziramo tako plačane kot neplačane izostanke, ugotovimo pri plačanih izostankih naslednje: delež državnih praznikov se je zmanjšal od 22,76 % na 22,44%, državljanske dolžnosti so se povečale od 0,03 % na 0,04%, plačani izostanki so se povečali od 0,38 % na 0,45 %, delež izostankov zaradi dopustov se je povečal od 6,52 % na 7,08 %, zaradi bolezni pa se je odstotek povečal od 3,08 % na 3,35 %.
Pri teh izostankih je ugotovljeno nerazumljivo povečanje plačanih bolezenskih izostankov kljub povečani skrbi za delovnega človeka in izbolšanjc delovnih pogojev.
Pri neplačanih izostankih z dela zasledimo, da so se izostanki zaradi: orožnih vaj zmanjšali od 0,15 na 0,08 %, neplačani izostanki in dopusti povečali od 0,21 na
' JL
NI BOJAZNI ZA LIKVIDNOST
Multilateralna kompenzacija in plača- na realizacija prinašajo Ljubljanskemu dnevniku v vsakem primeru korist, saj smo uspešno poslovali
Leto 1976 se je začelo v znamenju dveh ukrepov, ki naj bi zagotovila rednejše plačevanje dolgov in boljšo likvidnostno situacijo v gospodarstvu in zunaj njega.
Prvi ukrep je prehod iz fakturirane na plačano realizacijo, kar povedano z dragimi besedami pomeni, da se v prihodnje delovni organizaciji ne bo priznal ustvarjeni dohodek na osnovi izdane fakture (računa) kot je to bilo doslej, temveč šele takrat, ko dobi račune plačane. Tako bodo samo plačani računi predstavljali dohodek delovne organizacije.
Neposredno v zvezi s prehodom na plačano realizacijo bo izvedena tudi obvezna mnogostranska poravnava (multilateralna kompenzacija), s pomočjo katere naj bi gospodarstvo, banke, zavarovalništvo in zdravstvo poravnali svoja dolgovanja. Ukrep zahteva obvezno prijavo dolgovanj in njihovo poravnavo.
Ukrepa sta vsekakor v korist tistih organizacij, ki poslujejo dobro in redno plačujejo svoje dolgove, predstavljata pa resno zavoro narasli nelikvidnosti.
Mnogostranska poravnava prinaša Ljubljanskemu dnevniku korist, saj ima okrog 4 milijone dinarjev pri svojih dolžnikih, dolžan pa je 1,85 milijona. Ljubljanski dnevnik pa bi tudi brez teh ukrepov lahko redno pokrival svoje obveznosti, ker tudi v preteklosti ni imel posebnih težav.
Nadaljevanje na 2. strani
konca °nCU inskega leta je dobila Ljudska pravica dva nova stavna stroja, in sicer linotype-quadriga in linotype-europa. Do gre Dr nuarJa sta bila oba stroja tudi že pripravljena za proizvodnjo. Tako je končana rekonstrukcija strojne stavnice. Pri tem strQjev t,m za zarnenjavo povsem iztrošenih stavnih strojev. Z nakupom foto stavka smo lahko zmanjšali število stavnih kot d	^a J**1 bomo v prihodnje imeli samo šest. Zmogljivost strojne stavnice po številu strojev bo sicer nekoliko manjša
-'PnjHui,+ ej’ Pr*čakujemo pa, da bo kvaliteta stavka znatno boljša, kar bo predvsem vplivalo na boljšo kvaliteto in višjo <Str^Cnost v knjižnem tisku.
STALNO UPADANJE PRODUKTIVNOSTI
Letošnje investicije bodo bistveno manjše kot v zadnjih letih
Ko je DS LP pregledoval januarja sklepe prejšnjih sej, je ugotovil, da je večina sklepov že realiziranih, izvršitev nekaterih pa je že v teku.
Ob koncu meseca decembra so vsi obrati tiskarne imenovali po enega predstavnika v skupno komisijo za stabilizacijo in podrobno izdelavo stabilizacijskega programa. V komisijo so bili imenovani:
Stane Kavčič — ročna stavnica, Franc Vrhovec — strojna stavnica, Peter Pogačnik — časopisna enota, Jaka Bregar — klišama, Matjaž Košir — knjigotisk,
Rupert Gorše — fotografija; Milan Šubic — ofset priprava, Jani Japelj —' ofset strojnica, Ana Sladič — knjigoveznica, Janez Novak — delavnice, Hugo Raguza — skladišče, Maijan Heine — odprema.
Prva naloga komisije bo priprava skupnega stabilizacijskega programa in skrb za njegovo izvrševanje. Pri tem jim bodo v pomoč stabilizacijski programi obratov, ki so jih le-ti izdelali do konca decembra in jih je potrebno vskladiti.
Ko je DS pregledoval rezultate poslovanja v preteklem letu (o tem objavljamo poseben sestavek), je tudi letos, kot že nekaj let nazaj, prišel do zaskrbljujoče ugotovitve
o stalnem upadanju produktivnosti. Glede na ne preveč optimistično leto, ki smo ga komaj začeli, tako zaradi pričakovanega pomanjkanja dela kot tudi sprememb v sistemu plačevanja storitev, bi bilo treba v prvi vrsti težiti za tem, da bi se pri tolikšnih vlaganjih v nakup novih strojev pokazal nekje tudi rezultat, ki bi bil posledica teh vlaganj in delovne zavesti zaposlenih.
Investicije v letošnjem letu bodo bistveno manjše, kot v zadnjih nekaj letih, precej visoki pa bodo stroški investicijskega vzdrževanja.
Z novim letom, z novo sindikalno listo in z veljavnim samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov grafične stroke, bo ponovno začela z delom komisija za pripravo besedila SS o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke tiskarne.
Tudi stanovanjski pravilnik je bil v ponovni razpravi na DS. Razprava se je omejila predvsem na 14. člen pravilnika, ki določa pogoje za pridobitev točk prosilcev za
OBISKI SEJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV V LETU 1975
Ljudska pravica
Delavski svet tiskarne je imel v letu 1975 skupno 10 rednih in 1 izredno sejo. Od tega so bile 4 redne seje pred 12. 6. 1975, ko se je konstituiral nov DS.
Člani prejšnjega DS so štiri seje obiskali takole:
3-	krat — Herman Milič, Leopold Brezovšek, Jože Rus, Jakob Dormiš, Ivan Ulčakar, Franc Černe
2-	krat — Dunja Pleško, Aleksander Ficker, Andrej Skalar, Martin Tavčar
Člani DS, katerih mandat se je podaljšal še za eno mandatno dobo, so v celem letu 1975 obiskovali seje takole:
10-krat — Stane Tršinar
8-. krat — Andrej Glavan, Vinko Papež
7-krat - Bogomir Šefic, Ivan Križnar, Jože Suhar
6-	krat - Zlato Pavlica, Marjan Kržišnik, Drago Bregar
5 —krat — Stojan Negrievski, Bojan Kopitar, Stanko Tome, Rezka Colja
Novoizvoljeni člani DS, ki so se prvič sestali šele 12. junija lani, pa so se udeleževali sej takole:
7-	krat — Lado Apfel
6-krat — Janko Arnšek, Tone Jordan
5-krat — Franc Potočnik, Janko Verbek, Rupert Gorše, Božo Sulič, Zoran Valentič, Majda Krajnc, Marjan Heine
4-	krat — Jože Bartol
3-	krat — Marjan Trampuž
1-krat — Stanko Kavčič, ki je bil naknadno imenovan kot delegat ročne stavnice, potem ko je Zlato Pavlica zapustil delovno organizacijo.
Poslovni odbor je imel v vsem letu 1975 skupno 7 rednih in 3 izredne seje. Od tega so bile 3 redne seje pred 12. 6. 1975, ko se je konstituiral nov PO.
Člani prejšnjega PO so 3 seje obiskali takole:
3-	krat — Franc Vrhovec 2-krat — Lado Vrhovnik 1-krat — Miha Gerbec
Člani PO, katerih mandat se je podaljšal še na eno mandatno dobo, so obiskovali seje takole:
10-krat — Franc Pavlič 9-krat — Milan Šubic, Marko Finec 7-krat — Rudolf Meden 6-krat — Franc Krmec Novoizvoljeni člani, ki so se prvič sestali šele 12. junija lani, pa so se sej udeleževali takole:
6-krat — Andrej Masle, Ana Sladič
5-krat — Božo Kandus
4-	krat — Miro Potočnik
Ljubljanski dnevnik
V letu 197 5 je bilo v TOZD Ljubljanski dnevnik 10 sej DS. Udeležba člano DS na teh sejah ni bila vedno polnoštevilna, tako da je bila včasih vprašljiva sklepčnost sej.
Sej so se člani DS udeleževali takole: Breda Kravcar je bila prisotna na 7 sejah DS, Franc Kogovšek (8) Rafko Tr uš novec (9), Janez Čuček (7), Anka Štrukelj (10), Vera Šoltes (8), Tone Nosan (9), Jana Lazar (10), Drago Pečenik (6), Mija Knop (8), Janez Drobež (9), Marjan Raztresen (5), Jože Pogačnik (9), Ivanka Wahl (5), Danica Firm (4), Ante Smoljo (3) in Ivo Štorgelj (1).
stanovanja. Stanovanjska komisija je namreč 14. člen bistveno razširila in natančneje obdelala nekatere pogoje, ter predlog predložila DS v sprejem. DS pa je bil mnenja, naj se 14. člen še bolj dopolni in pooblastil stanovanjsko komisijo, da bo ob upoštevanju vseh meril do prihodnje seje delavskega sveta ocenil prosilce za stanovanja.
Komisija za menzo je na eni svojih zadnjih sej razpravljala o jedilniku v menzi in o načinu oblikovanja povprečne cene za topli obrok. Pri tem je prišla do zaključa, da je sestavljanje jedilnika po povprečni ceni v škodo tistim članom delovne skupnosti, ki se redno hranijo v menzi. Ti so namreč zaradi doseganja povprečne cene večkrat prisiljeni malicati slabšo hrano, tisti, ki malicajo samo takrat, ko je hrana boljša, pa na njihov račun malicajo ceneje. Zato je komisija predložila delavskemu svetu svoj predlog, naj bi ukinili povprečno ceno za malico za cel mesec, malico pa bi vsak dan obračunavali po dejanski ceni, kije objavljena na ceniku. DS se je s predlogom strinjal.
Poslovni odbor je po opravljenem razpisnem postopku in na
cialnega direktorja tiskarne. Pričakujemo lahko, da bodo nova organizacija dela in delavci z ustrezno izobrazbo po svojih močeh pripomogli k čim uspešnejšemu delu in poslovanju tiskarne.
NEIZPOLNITEV
PLANA
Nadaljevanje s 1. strani
0,25 %, zamude pri prihodih na delo zmanjšale od 0,02 na 0,01 %, neopravičeni izostanki zmanjšali od 0,21 na 0,13 %, bolezni nad 30 dni zmanjšale od 1,87 na 1,80%, porodov povečali od 0,41 na 1,66 %, dojenja otrok pa zmanjšali od 0,23 na 0,11 %.
Zaradi tega nam mora biti razumljivo, da pri tako povečanih izostankih z dela ni bilo mogoče doseči boljših proizvodnih in poslovnih rezultatov, o katerih bo seveda govor ob sprejemanju in potrjevanju zaključnega računa TOZD za leto 1975.
Da v letu 1975 nismo dosegli planiranega uspeha, kažejo tudi podatki o izvršenih storitvah — norma iz delavnih urah, ki smo jih porabili za doseženi obseg proizvodnje.
Od planiranih 603.140 izde-lavnih normnih ur storitev smo v letu 1975 dosegli le 596.637 norma ur, torej le 98,9 % zadolžitve.
Na splošno je dosežena proizvodna in poslovna uspešnost v letu 1975 slabša kot smo pričakovali. Ni bila dosežena planirana produktivnost dela, ni bilo doseženo planirano izkoriščanje možnega delovnega časa, doseženo je bilo planirano število zaposlenih, preseženi pa so bili planirani osebni dohodki ob manjši akumulativnosti in poslovni uspešnosti.
OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V DECEMBRU 1975
Povprečni mesečni osebni dohodek 3.979,75 dinarjev.
V	ročni stavnici je bil povprečni osebni dohodek 3.482,00, v strojni stavnici 4.389,65, časopisni enoti 5.505,55, klišami 4.125,35, knjigotiskarski strojnici 3.605,45, fotografiji 4.036,35, litografiji 3.485,25, knjigoveznici 3.282,05, mehanični delavnici 4.060,00 in v režijski grupi 4.113,25.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.815,55, najvišji pa 11.612,40.
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU JANUARJU 1976
Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 5.803,93 dinarjev.
V	redakciji znaša povprečni osebni dohodek 7.106,46 v BEP 5.531,75, IBM 4.640,80, pravnik ZP 7.143,50, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 5.465,29, v prodajnem oddelku 5.023,01, naročninskem oddelku 4.250,79, v ekspeditu 5.523,47, v adremi 3.660,35, v podružnicah 4.787,35, šoferji pa so prejeli 5.254,50 dinarjev povprečnega osebnega dohodka.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.349,10 dinarjev (snažilka)
Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 11.675,20 dinarjev (glavni urednik)
SLAVKA KRAVCAR: ,,Prostori so resnično premajhni. Ni omar, čolničkov, kaset. V novih prostorih bodo boljši pogoji za delo, več bo svetlobe in tako bo tudi storilnost večja.“
PAVLA AN ŽIČ: ,,Delamo v zelo slabih pogojih. Preveč smo utesnjeni, razsvetljava je slaba in stalno piha. Od novih prostorov si obetam predvsem boljše delovne pogoje, tako bo delovna storilnost večja in pri delu bo manj napak.“
MIMI JANEŽIČ: „V adremi sem delala 21 let, sedaj tu le pomagam. Kljub temu komaj čakam, da bi se preselili v nove prostore, kajti tu se ne da delati. V novih prostorih bo delo lažje, tudi vzdušje bo boljše. Tukaj smo drug drugemu na poti.“
NAPOSLED BOUŠI DELOVNI POGOJI
ADREMA V NOVIH PROSTORIH
Prostori Dnevnikove adreme so takšni, da si v njih ne bi nihče želel delati. V začetku je bil to sicer dovolj velik prostor, vendar so pozneje postavili dodatne stroje in prostor se je manjšal. Trenutno stanje je zaskrbljujoče, kajti v takih prostorih je res nemogoče delati.
Če lahko verjamemo besedam pomočnika direktorja Dnevnika
Kljub temu obstaja rešitev. Tiskarna Ljudske pravice je že preselila določene oddelke in tako so odgovorni že pregledali razpoložljive prostore, arhitekt pa bo pripravil načrt prezidave. Ker samo dobra volja in prizadevnost nista vse, lahko le upamo, da se bo adrema preselila v nove prostore v Prvi polovici letošnjega leta.
Ob tej priliki ni odveč informacija, da se je delavski svet TOZD Dnevnik odločil tudi za modernizacijo adreme. Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino so zaprosili za uvozno dovoljenje za nov adrema siroj, omare in predalčke. Po petih mesecih čakanja so dobili negativen odgovor, na katerega se bodo Pritožili in skušali prepotrebno °premo čimprej uvoziti.
Draga Bitenca, bo adrema končno le dobila primerne prostore. Tako bo delo teklo nemoteno, v boljših pogojih in z manj napakami. Prav tega pa si želijo tudi uslužbenci adreme, s katerimi smo se pogovarjali.
IZVOLJEN SEKRETARIAT
Osnovna organizacija tiskarne Ljudske pravice je imela sredi januarja svojo redno volilno konferenco. Ob pregledu preteklega dela se ne moremo ravno pohvaliti: slabo smo se udeleževali sestankov, ugotavljamo pa tudi, da smo se premalo idejnopolitično izobraževali. Precej komunistov je v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, vendar ne vsi. Nekateri celo nikjer. Kaj smo storili na področju sprejemanja novih članov? Organizacija, ki je štela 22 članov, se je pomladila in povečala za 7 članov. Tako šteje osnovna organizacija sedaj 29 komunistov. V kratkem pa bodo sprejeti še trije novi člani.
Recimo, da je ena naših najvažnejših nalog v prihodnje ta, da se gospodarsko utrdimo. Zato se moramo aktivnejše vključevati v prizadevanja za temeljito in učinkovito izvajanje stabilizacijskih načrtov v naši TOZD. Sklenili smo, da se mora osnovna organizacija Zveze sindikatov v prihodnje pogosteje sestati z vsemi sveti obratov ter skupno z njimi ugotavljati, kako izvajamo stabilizacijske ukrepe.
V novoizvoljeni sekretariat so bili izvoljeni naslednji komunisti:	Borut
Nečemar, Tone Jordan, Jaka Bregar, Marjan Hudarin, Janez Japelj, Rado Flegar, Franc Černe in Majda Krajnc. Novi sekretar pa je Borut Nečemar.
obra ac*renia je prostor, v katerem si nihče ne želi delati: premajhen je, v njem pa prepih, premalo svetlobe, vendar nasmeh na 1 u$lužbencev priča, da se razumejo, čeprav težko čakajo preselitve v nove prostore.
VPRAŠALNIK: - POMOČ PRI ODLOČANJU
Konec januarja je osnovna organizacija Zveze sindikatov v Dnevniku poslala vsakemu članu sindikata vprašalnik, ki je vseboval več vprašanj o tem, kakšna naj bi bila dejavnost sindikata v letošnjem letu na nekaterih področjih. Ker so želje velikokrat različne — možnosti za realizacijo pa velikokrat • omejene — naj bi odgovori na vprašalnik pomagali izvršnemu odboru sindikata, da se bo laže odločal, oziroma da bodo prišli bolj do izraza resnični interesi kolektiva tudi pri takih zadevah, kot so izleti, proslave in praznovanja, rekreacija in podobno.
Izkušnje so namreč pokazale, da včasih izgubimo precej časa in besed prav okrog tega, kam naj bi šli na izlet, kako bi organizirati kakšno proslavo in podobno. Do konca prvega tedna v februarju je prispela okrog polovica odgovorov, pričakovati pa je še ostale. Iz dosedanjih odgovorov je sklepati, na primer, da se veliko članov zavzema za izlet po domovini, ali pa v bližnje zamejstvo kot je Koroška v sosednji Avstriji, večina je zadovoljna z obdarovanjem dedka Mraza, precej pa je bilo odgovorov, ki so se zavzemati še za večjo obveščenost v kolektivu o delu sindikata in o drugih zadevah iz samoupravnega in družbenopolitičnega življenja.
Odgovori, ki jih bodo obdelali v analitski službi, bodo koristen „pripomoček“ pri sestavi predloga delovnega načrta sindikalne organizacije v letošnjem letu. Letna skupščina sindikalne organizacije bo namreč, kot je predvideno, do konca februarja in sicer hkrati z zborom delavcev. S tem bo prav gotovo bolj koristno kot do zdaj izkoriščena prisotnost vseh delavcev na enem mestu — in bomo hkrati opravili dve pomembni nalogi — izgubili pa manj časa kot smo ga doslej na sestankih, saj se zaradi narave dela Dnevnikovci le težko vsi zberemo hkrati na enem mestu. Pogoj za tako obliko dela je seveda dobra priprava na sestanke.
ANKETA MED DNEVNIKOVIMI DELAVCI
OSEBNI DOHODEK IZ »KUVERTE« ALI BANKE?
Bomo tudi v naši delovni organizaciji kmalu prejemali osebne dohodke prek tekočih računov v banki? Zanimalo nas je, kaj menijo o takšnem izplačevanju osebnih dohodkov člani kolektiva. V kratki anketi smo ugotovili, da se njihova mnenja med seboj močno razlikujejo.
Takole so nam povedali:
DRAGO BITENC, pomočnik direktorja:	„Izplačevanje osebnih
dohodkov na tekoče račune bank ima precej dobrih lastnosti. Naj jih naštejem samo nekaj. Varnostni ukrepi pri prenašanju denarja iz banke v delovno organizacijo niso več potrebni, način izplačevanja osebnih dohodkov prek tekočih računov pomeni prihranek za našo TOZD (ker vse denarne posle uredi banka), posameznik pa je prisiljen varčevati. Pa tudi plačevanje z gotovino še zdaleč ni več praktično. higienično, niti ni varno. Pri izplačilu na tekoči račun bodo imeli vsi lastniki računov možnost, da jim bo banka izplačala denar v čekih ali gotovini. Čeki pa so že po vsem svetu plačilno sredstvo tudi za fizične osebe. Sčasoma naj bi banka vsakemu posamezniku — seveda če bo hotel — plačevala še vse račune, na primer, za RTV, časopise, snago, elektriko, vodo itd., tako da nam ne bi bilo treba več čakati na vsakega inkasanta posebej ali pa za vsak posamezni račun oditi v banko. S takšnim izplačevanjem osebnih dohodkov se ustvaija tudi ogromna vsota
sredstev v banki in s tem tudi njena možnost angažiranja v mednarodnem prometu. Dolge vrste v bankah seveda niso moja stvar. Menim pa, da so prehodnega značaja in da bo banka tudi to kmalu uredila.”
MIRAN OGRIN, novinar-urednik:	„ Zaradi dolgih vrst pri
okencih vseh ljubljanskih bank se res ne morem navduševati nad izplačevanjem osebnih dohodkov prek tekočih računov bank. Še posebno ne zato, ker niso dolge vrste samo prvega in petnajstega v mesecu, ampak kar vsak dan v mesecu. Tako bi moral vedno, ko bi rabil denar, zapraviti za čakanje nekaj ur dragocenega časa.“
ZALKA KAVČIČ oglasni oddelek: „Prav nič nimam proti izplačevanju osebnih dohodkov na tekoči račun. Človek je namreč precej manj zapravljiv, če nima denarja vedno pri roki. Poleg tega pa banka obljublja še precej ugodnosti. Sedaj so res še vrste, toda menim, da bodo banke to kmalu uredile. S takšnim načinom prejemanja dohodka se še tak
zapravljivec nauči skrbneje gospodariti. “
LJUBA MAJCEN, kadrovik: „Sem proti izplačevanju osebnega dohodka prek tekočega računa. To pa zato, ker bi morala na svojo plačo čakati v kilometrski vrsti. Zapravljala bi svoj prosti čas in se še jezila nad številno, čakajočo in prerivajočo se množico. Takšno je danes izplačevanje osebnih dohodkov prek bank. Če pa bi banke uredile več okenc ter zaprosile zadostno število ljudi, da bi izplačevanje osebnih dohodkov nemoteno potekalo, bi bila med prvimi, ki bi takšen način prejemanja osebnih dohodkov podprla. Dokler pa bodo vrste — in kaže da bodo še nekaj časa - bom proti."
ROŽA ERMAN, novinarka: ,,Seveda sem za izplačevanje osebnih dohodkov na tekoče račune. Ker sem zapravljiva, če imam denar doma, sem prepričana, da bi potem precej denarja prihranila. Banke pa bodo prav gotovo uredile tudi dovolj okenc za izplačevanje."
MARIJA KAMFER, naročniška služba: ..Izplačevanje osebnih do-
DVA TISOČ NOVIH
NAROČNIKOV
Prodajna služba Dnevnika že od septembra 1975 izvaja akcijo za zbiranje novih naročnikov. Akcija poteka s pomočjo oglednikov; to pomeni, da gospodinjstvom, ki še nimajo enega naših časopisov, dostavljamo 10 dni brezplačne izvode. Po 10 dneh pa ta gospodinjstva obišče naš anketar, ki poskuša srečo z naročilnicami.
V prvem delu akcije (drugega nadaljujemo letos) smo obiskali okoli 14.000 gospodinjstev, pridobili pa skoraj 2000 novih naročnikov bodisi za komplete, bodisi samo za Dnevnik ali Nedeljskega. Do aprila bo akcija v Ljubljani v glavnem končana, jeseni pa bo prodajna služba organizirala podobne akcije tudi v krajih zunaj Ljubljane.
AKCIJA 75 -76
Stoji pisarna pisana za njo pa mala „kamrica".
Pregrada ji je strelski jar‘k sicer pa je brez okna - vrat!
Če ne verjameš pridi in poglej, pa prosim te lepo, nikomur ne povej!
Tam se AKCIJA rojeva, da zemljanov bi čimveč zajela; saj pravijo tako, naj v vsaki hiši
DNEVNIK in NEDELJSKI bo!
To zato sem napisala, da AKCIJA v lepem bi spominu vsem ostala.
Ker pa jaz sem honorarka, se podpišem IKS - NEZNANKA!
hodkov na tekoče račune še ni urejeno. Toda menim, da se bo sčasoma uredilo in postalo čisto običajna stvar. Posamezniki pa si bomo prav gotovo prihranili več denarja kot doslej."
OBJAVA
Moški pevski zbor GRAFIKA iz Ljubljane vabi nove pevce — amaterje k sodelovanju. Zbor pričenja s študijem novega programa, ki bo obsegal partizanske, umetne in narodne pesmi. Ker ima zbor že dolgo tradicijo, prek 50 let, si je pridobil tudi velik ugled med publiko, ki si ga želi tudi obdržati. Zato vas vabimo, da se osebno oglasite na avdicijo vsak torek in četrtek ob 18.30 v pevski sobi na Bregu št. 12 — 14 (v Blas-nikovi tiskarni).
Upravni odbor MPZ Grafika
KADROVSKE
NOVICE
v___________________________/
Prišli v tiskarno Ljudske pravice v januarja 1976
Ivanka Šteblaj,	knjigo ve ška
delavka; Nikita Bizjan, knjigoveška delavka; Cvetka Zemljič, knjigo-veška delavka; Stojan Ogrinc, strežnik v ofset strojnici.
Odšli iz tiskarne Ljudske pravice v januarja 1976
Rajko Lesjak,	od tisk ovale c
stavka — sporazum; Metka Manfreda, izlagalka v ofset strojnici — sporazum; Mihaela Sivec, izlagalka v ofset strojnici -sporazum.
Razveljavljene pogodbe o štipendiranju na grafični šoli pri ŠCTP v Ljubljani, zaradi neopravičenih izostankov od praktičnega h teoretičnega pouka in manj primerne ocene iz vedenja:
Bojan Marolt, učenec I. letnika — ročni stavec; Vlado Jeršin, učenec I. letnika — ročni stavec; Silvo Franko, učenec I. letnika — knjigovez; Miroslav Danijel, učenec II. letnika — ofsetmontažer.
Ljubljanski dnevnik
V	mesecu januarja 1976 so se v Ljubljanskem dnevniku na novo zaposlili:
Marjan Meško — prodajni referent v prodajno naročninskem oddelku, Branko Kokot — šofer — distributer v dostavnem oddelku in Bomt Bavdek — adremist v dostavnem oddelku.
V	mesecu januarju ni iz podjetja odšel noben delavec.
39:38. Koše za Dnevnik so dosegli Jeraj 22, Nučič 3, Hočevar 4, Vilhelm 2 in Alič 7.
V naslednjih kolih so se Dnevnikove! pomerili še z Elektrotehno, KS Polhov Gradec in Zmajem. O teh tekmah kakor tudi o končni
IGRALKE NAMIZNEGA TENISA V FINALU
Športna rekreacija v Dnevniku dokaj pestra, medtem ko je v Ljudski pravici v zadnjem času skoraj popolnoma zamrla
Čeprav jo je letošnja muhasta zima ljubiteljem smučanja spet zagodla, to ni motilo naših „vsestranskih“ športnikov in športnic, da se ne bi aktivno udejstvovali v različnih tekmovanjih.
Med najbolj „delavnimi“ so bili spet košarkarji, ki so hkrati igrali v dveh tekmovanjih, igralci namiznega tenisa, ki dosegajo že lepe uspehe in seveda kegljači, ki se na kegljišču Maksa Perca pripravljajo na nastope v letošnjem letu. Najbolj uspešne pa so bile igralke namiznega tenisa, ki so se uvrstile v finale mestnega tekmovanja, kjer bodo zasedle eno izmed prvih treh mest. Seveda nismo pozabili tudi na smučanje. Ženska in moška ekipa se je udeležila sindikalnega prvenstva občine Ljubljana Center, novinarji se bodo v marcu potegovali za dobre uvrstitve na državnem prvenstvu poklicnih novinarjev, za vse ostale pa smo pripravili enodnevni smučarski izlet.
Letos imamo v načrtu še obširnejši program. Toda stalno se srečujemo s finančnimi težavami. Čeprav smo lani za šport in rekreacijo predvidevali okoli 2 stara milijona, pa smo lahko Porabili le nekaj več kot stari nuhjon, saj smo dobili polovico manj sredstev kot smo jih „zahte-vali ‘. Denar smo porabili za nakup resov za nogometaše, košarkarje, egljače, igralce namiznega tenisa, kupili pa smo tudi nekaj naj-nunejših žog. Poleg tega imamo rezervirani dve stezi (vsak torek od
20. - 23. ure) na kegljišču Maksa Perca in dve mizi v namiznoteniški dvorani na Kodeljevem (vsak četrtek od 16. do 18. ure). Obisk je zadovoljiv, lahko pa bi bil še večji.
V načrtu imamo tudi najem (enkrat tedensko) telovadnice, ki ni ravno poceni, pa tudi o kopanju pri Šternu ali v Tivoliju že precej časa govorimo. Toda, dokler ne bo zagotovljenih dovolj sredstev, ne bomo delali račune brez krčmarja.
KOŠARKA
Konec januarja je Mestna zveza za telesno kulturo organizirala tekmovanje za TOZD Ljubljane. Pravico sodelovanja so imela najboljše ekipe z občinskih prvenstev. Med njimi so bili tudi košarkarji Dnevnika, ki pa so slabo startali. V prvi tekmi so jih premagali košarkarji Saturnusa z 22:19. Za Dnevnik so igrali: Hočevar 6, Jeraj 11, Alič 2, Remic, Nučič, Vilhelm. V 2. kolu je Dnevnik še enkrat klonil. Tokrat so jih premagali košarkarji tEVT po ogorčeni borbi s 45:39. Koše za Dnevnik so dosegli: Jeraj 19, Nučič 4, Gabrijelčič 4, Hočevar 1, Meško 7 in Alič 2. Tudi v 3. kolu Dnevnik ni okusil slasti zmage. Premagali so jih košarkarji med-voškega Donita s točko razlike -
V prvih treh kolih tudi time outi (na sliki) niso pomagali. Dnevnik je trikrat tesno izgubil.
Vse tekme v TRIM ligi so borbene in na trenutke tudi ostre. Na sliki: Igralca Saturnusa sta s prekrškom zaustavila najboljšega Dnevnikovega igralca Jeraja (z žogo). Foto: L. ČUK
uvrstitvi bomo poročali v prihodnji številki.
Ljudska pravica se ni uvrstila v mestno tekmovanje.
NAMIZNI TENIS
Ekipa Dnevnika v postavi Lekše, Hace, Alič in Vilhelm je sodelovala v mestni TRIM ligi: V predtekmovanju so v svoji skupini zasedli četrto mesto, kar pa je bilo premalo za uvrstitev v finale. V predtekmovanju so jih premagali Avtomontaža s 5:1, A ŠD veterinar s 5:2,Slovenija avto s 5:1. Dnevnik pa je bil boljši od IMP in Perutnine, katere smo odpravili s 5:1.
Več uspeha so imele ženske, ki so bile prve v skupini, v fmalu pa so dosegle same zmage. Za žensko vrsto so igrale Vončina, Lazar in Golob. O končni razvrstitvi bomo poročali v prihodnji številki
KEGLJANJE
Športni novinarji so se pomerili na prvenstvu združenja športnih novinarjev, ki je bilo na kegljišču v Novem mestu. Tekmovanja so se udeležili Edo Glavič, Stane Fugina, Jože Pogačnik in Janez Alič. Tudi o tem tekmovanju bomo podrobneje poročali v prihodnji številki našega glasila.
BRALCEM
ČLANOM
DELOVNEGA
KOLEKTIVA
Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Cim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, ped loge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Crno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika).
Uredništvo
ČRNOGE LEM
Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnev-nik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Breda Deniša, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Leopold Šega in Majda Tičar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila Tiskarna Ljudske pravice v Ljub ljani
Da ne bi več odhajali med delovnim časom iz podjetja in s tem kršili delovne discipline, so se v »najbolj disciplinirani" člani kolektiva odločili odpreti pivnico v podjetju. V stiski za prostor so za zdaj v ta namen uporabili manjši prostor v moški garderobi.
Vesti o tem, ali je ta centrala odprla podružnice tudi v drugih obratih, še ni. Ve se le to, da gostje zamerijo samoupravnim organom dejstvo, da v investicijskem programu tiskarne niso predvideli primerne opreme za ta lokal.
ČRNO-BELEM V LJUDSKI PRAVICI
Med stabilizacijskimi ukrepi, ki jih je sprejel Delavski svet, je tudi sklep o realnem normiranju posameznih del in korekturi preohlapnih norm.
Pri pregledu tehnoloških listov smo ugotovili, da je rubrika, kjer bi morala biti predpisana norma, večkrat prazna. Delavci, ki delajo pri takih delih, so sedaj v dilemi: ali lahko vlečejo delo kolikor hočejo, ali pa je tehnolog poostril normiranje do tolikšne mere, da je normativ enak ničli.
Po zgledu federacije in republik so se tudi nekateri naši oddelki odločili za kolektivho vodstvo. Te vloge žal niso zaupali svetom obratov, marveč se porajajo razne skupinice, ki so si, ali pa si skušajo uzurpirati oblast nad drugimi.
Govori se, da v tem prednjači fotografija.
Nerazumljivi pojavi huliganstva v ročni stavnici (razbijanje šip, luči, vrat itd.), dobivajo svojo teoretsko osnovo. Menda so posamezni člani tega kolektiva zaskrbljeni nad prevelikim dohodkom tiskarne, hkrati pa so tudi užaljeni zaradi premajhnih investicij v svoje oddelke.
Z odločno akcijo uničevanja in majhne storilnosti so uspeli, da je lastna cena ročnega stavka sedaj že višja od strojnega stavka.
STRUPENJAK
iroMAtUE"
MATEITlAtA
IH
*Azmno8MWWE
„KJE, HUDIČA, HODI TA NAŠ GOSPODAR? NIKOLI GA NI, KADAR GA IŠČEM! »ZAKAJ GA PA IŠČEŠ TAKRAT, KO GA NI!“