Šolski in učni red občnim Ijudskim učilnicam. CDalje.) IV. 0 ustrahovanji v šoli. §. 21. Namen vsemu odgojevanju mladine je odkriti blag značaj. Da se mu pot pripravi, naj pri mladini učitelj neprestano pazi na pravo nravno vedenje, na čut dolžnosti ter časti in poštenja, na skerb za občno korist, na ljudoljubje in ljubezen k domovini. Pravica in dolžnost mu je, v to namero porabiti vse postavno dovoljene in v odgojevanji poterjene pripomočke. §. 22. Vsacega učenca je voditi posebno k snažnosti in redu, k tankej pokornosti in k dostojnemu vedenju. Snažno naj ne bode samo telo in oblačilo, nego tudi učila in samoučila, šolsko orodje, šolska soba in vsi učilnični prostori. Otrokom z gnjusno telesno boleznijo, ali takim, pri katerih se je bati, da ne bi druzih otrovali, naj se ne da v šoli biti, dokler tega zaderžka ne odpravijo. §. 23. Učenci naj prihajajo o pravem času v šolo, in brez dovolitve ne smejo iti nikamor iz učne sobe. Po pervih dveh urah vsacega poldnevnega uka nastopi 15 minut počitka, mej katerim učenci, koder jim ne branijo razmere, sraejo na učiteljevo dovolitev iz šolske sobe iti razredoma ali razdelkoma. To nadomestuje tudi gibanje udov, kakoršno je pri telovadstvu v sobi, kjer ali kadar se ne more iti iz sobe. Otrokora obeli najnižjih verst starosti naj se 5 minut počitka daje tudi že po pervi učni uri. §. 24. Pri odgojnih pripomočkih se je posebno ozirati na otrokove lastnosti. Nikakor ne smejo kazni biti nevarne otročjemu nravnemu čutu niti zdravju. Telesno pokorilo v šolo nikjer in nikdar ne sme priti. Za odgojne pripomočke sploli velja: hvala, nagrada (darilo) razen letnih premij; z druge strani: svarilo, karanje, stanje mej klopmi ali zunaj klopi, poderžek v šoli s primernim nadzorom (o čemer je povedati roditeljem, ako se more), poziv pred učiteljski zbor (v šolah, katere imajo samo po en razred, pred pervosednika krajne učilnične oblasti), naposled začasno izločilo iz šole. Izločilo more samo v izimnih primerah, kadar bi bilo zelo nevarno druzih ncencev nravnosti, če otrok ostane v šoli, ukreniti krajna učilnična oblast po nasvetu šolskega voditelja (v šolah, katere imajo po več razredov, po nasvetu učiteljskega zbora). Kar se tiče otrok, izločenih iz šole, naj veljajo določila §. 20. deržavne pos^ave o ljudskih učilnicah. §. 25. Učitelj naj, kolikor more, tudi pazi, kako se otroci zunaj šole vladajo. Če otroci samovoljno ostajajo iz šole, naj se precej oznani roditeljem, da to odpravijo. V. 0 dolžnostih učiteljev. §. 26. Učitelj }6 dolžan svoj važni posel vestno opravljati, vse naredbe, kar jih zapovedujejo postave in ukazi, ter vsa povelja nad njim stoječih oblasti na tanko izpolnjevati, a šole in svoje službe nikakor ne sme napak rabiti v politično, narodr.o ali versko vpletanje, ter z bistrim očesom mu je paziti na vse svoji skerbi izročene otroke. Koder imajo šole po več učiteljev, naj si bodo zložni in spoštujejo naj se med seboj, da si pridobodo javno doverje (zaupanje) ter tako pospešujejo svoje učilnice napredek in koristi. V uradnih stvareh naj ostali učitelji bodo tenko pokorni šolskemu voditelju. §. 27. Učitelju je prepovedano, učencem nakladati opravila in dela, katera se ne ujemajo se šolsko odgojo ali se nikakor ne vežejo z učnim namenom. §. 23. Kadar učitelj kaznuje, vedno naj si bode v svesti svoje dolžnosti in nravne odgovornosti. Kaznuje naj rajši po redkem in menj. §. 29. Učitelj naj, uku in odgojevanju na potrebo in korist, bode, kolikor more, v dogovoru z roditelji, s katerimi naj se zložno trudi. Posebno kadar kak učenec po Tečkrat prestopi zapovedi, naj se z roditelji ali njih namestniki pomeni, kako bi ga bilo dalje kaznovati. Učitelju je paziti, da je učilnično prostorje in šolsko orodje vedno snažno; a šolskih prostorov niti sam ne sme rabiti niti jih drugim dajati v rabo za kako stvar, katera bi se z namenom teh prostorov ne ujemala. Vsak je sam odgovoren za vse, kar poredno pokvari. Kadar je šolsko orodje treba popraviti ali pomnožiti, naj šolski voditelj pomoči prosi od krajne učilnične oblasti, in če je tukaj ne dobode, od okrajne šolske oblasti. (Dalje prih.)