METOVAL llustrovan gospodarski list Uradno rrlasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. •Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan t mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. talenti (aznanila) se zaraounjajo fro nastopnih cenah: Insent na pol strani 600 K, aa V« »tranl 300 K, na »/, strani 150 K. na >lu strani 100 K, na Vx strani 30 K Vsaka beseda t .Malih naznanilih* stane 80 »in. najmanj pa skupaj ta K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe *a Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatis »Kmetovalca« so dovoljeni ie tedaj, če se navede vir. iz Št. L Ljubljana, 15. januarja 1921. Letnik fflVlII. Obsegi 38. letnik ,.Kmetovalca". —Zatiranje trtne plesnobe ali oidija. — Kmetijske stavbe. — „Deški kmetijski klubi". — Resolucije. — Vprašanja ln odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti — Družbene vesti. — Inserati. 38. letnik »Kmetovalca". 99 Že osemintridesetkrat začenja »Kmetovalec" novo leto z namenom, da pomaga slovenskemu kmetovalcu pri njegovem delovanju na kmetijskem polju. Glasilo Kmetijske družbe je dandanes postalo že glasilo vseh slovenskih kmetijskih gospodarjev. S ponosom lahko trdimo, da je ta Kmetijski list najbolj razširjeno strokovno glasilo kmetovalcev v naši mladi državi, kajti šteje že nad 33.000 čitateljev, udov Kmetijske družbe. S takim številom čitateljev se pač dosedaj ne more ponašati noben kmetijski list v Jugoslaviji. To dejstvo zahteva pa tudi od lista, da se prilagodi svojim čitateljem in da jim nudi več čtiva in več novih nasvetov in kmetijskega pouka. „Kmetovalec" bi moral pač postati tednik. Ta zahteva je nujna z ozirom na veliko število udov kakor tudi sotrudnikov. Žal, da današnje draginjske razmere tega ne dopuščajo, kerjeudnina 20 K, od katere dobi družba le 16 K, veliko prenizka, da bi se dalo misliti na razširjenje lista. Pri lanski udnini 16 K (za Kmetijsko družbo le 12 K) je družba morala doplačati blizu 150.000 K samo za tiskovne stroške. Še večja izguba se obeta za to leto, kajti izključeno je, da bi se dandanes moglo izhajati z zneskom 16 K za tak list. Z ozirom na svoje ude, od katerih je zelo veliko število manj premožnih, Kmetijska družba ni mogla zvišati udnine več nego na 20 K letno. Navzlic temu bo treba skušati takoj, ko bodo razmere dovoljevale, list povečati, poglobiti in spopol- niti. Upati je, da se bo dalo že tekom tega leta v tem oziru kaj doseči, četudi sedanje razmere tega ne dopuščajo. Posebne težkoče povzroča nabava toli potrebnih klišejev za slike, brez katerih list ne more biti popoln. Nadaljna nedostatnost obstoji v tiskanju tako velikega števila izvodov lista na še starih, nemodernih strojih, ki povzroča dolgotrajno ekspedicijo lista. Temu bo pa v kratkem času pomagano, ker tiskarna že nastavlja rotacijski stroj, ki bo v enem dnevu dovršil tiskanje vseh 33.000 izvodov „Kmetovalca", za kar se sedaj potrebuje 4 do 5 dni. Temu primerno bo tudi razpošiljanje lista mnogo točneje, nego je sedaj mogoče. S tem se pa odpravijo še masikatere druge pomanjkljivosti. S „Kmetovalcem" bo mesečno izhajal kot priloga „Konjerejec", ki bo kakor dosedaj glasilo obeh konje-rejskih odsekov in bo prinašal njih tozadevna poročila in poučne spise o konjerejskih vprašanjih. Potrebna hi pa bila tudi posebna priloga za vinogradništvo in kletarstvo in po možnosti tudi za kako drugo kmetijsko panogo. Še najbolj pa je potrebna znanstvena priloga, v kateri bi se obravnavale razne novejše pridobitve na kmetijskem polju. To bi posebno služilo kmetijskim strokovnjakom in razumnejšim kmetovalcem, ki nimajo prilike, da bi se mogli potom tuje literature obveščati o napredku v raznih panogah kmetijstva. Kakor pa že omenjeno, je treba žal za dandanes to vprašanje še odlo žiti na poznejše čase. Sotrudnikom se je primerno zvišal honorar, s či-mur bo tudi to njih duševno delo primerno upoštevano. Opozarjajo se pa vsi ti go»podje, da mora uredništvo vedno računiti s pičlo odmerjenim prostorom, ker vsako povečanje lista povzroča družbi občutno izgubo. V tem oziru bo mnogo lažje tedaj, ko bo »Kmetovalec" izhajal tedensko in ne bo treba tako varčevati s papirjem. Da pa to dosežemo, se mora papir in tisk poceniti ali pa udnina primerno zvišati. Udnina 20 K za današnje drage čase je skoro več kot skromna in ni v nikakem razmerju s cenami drugih predmetov. Ta nizka svota torej nikakor ne more veljati kot vzrok, če kateri kmetovalec ni ud Kmetijske družbe. Neud se tudi ne more zanašati, da bi mu Kmetijska družba v potrebi priskočila na pomoč. Vsak razumen kmetovalec bo dandanes vedel ceniti pomen Kmetijske družbe in ji bo ostal zvest tudi v bodoče. Pridobil bo pa tudi svoje sosede, da se vpišejo v to edino kmetijsko organizacijo, njih zastopnico, ki bo vedno čuvala njih koristi. Cim več udov bo Kmetijska družba štela, tem večji ugled in vpliv bo imela na merodajnih mestih, tem krepkejše bo mogla zastopati interese kmetijstva. Tem popolnejše bo pa tudi postajalo njeno glasilo „Kmetovalec". Uredništvo ..Kmetovalca". Zatiranje trtne plesnobe ali oidija. Trtna plesnoba je bolezen, ki jo povzroča glivica pod imenom oidium Tuckeri. Glivica napada vse zelene dele vinske trte, torej liste, poganjke, grozdje itd., na katerih tvori sivobelo (pepelnato) prevleko. Napadeni listi se zvijajo in ne rasejo, enako tudi poganjki. Najhujše škoduje glivica na grozdju. Napadene jagode zaostanejo v rasti, raz-pokajo in se končno posuše. Glivica oidium se je v Evropo zanesla iz Amerike. Prvi jo je 1. 1845. zapazil angleški vrtnar Tucker, od katerega je dobila svo) priimek. Skraja se je plesnoba razširjala le po bolj gorkih, južnih krajih, a dandanes se je prilagodila tudi bolj mrzlemu podnebju in je znana po vsej vinorodni Evropi. Škoda, ki jo v mnogih letih povzroča v naših krajih, je ogromna. Tako je bilo tudi v prošlem letu. Zato je treba, da se ji energično postavimo v bran. Zanimivo je dejstvo, da so vinogradniki na Francoskem, dokler niso poznali zanesljivega sredstva proti oidiju, jeli uvažati in saditi ameriške, direktno rodeče trte, večinoma le zato, ker so proti plesnobi malo občutljive. S temi trtami so pa nehote in nevede zanesli v Evropo trtno uš, ki je uničila vse stare vinograde. Prav tako danes, po skoraj !70 letih, so začeli naši vinogradniki zopet saditi te že zdavnaj pozabljene ..direktorice", kakor jih zove hrvaški seljak. Tako so danes pri nas zopet prišle v mqdo vrste Noah (na Štajerskem šmarnica imenovana,) Elvira, Huntigton, Otelo, Vialla, Delavare itd., da nas rešijo trtnih bolezni, pred vsem oidija. Ampak stara izkušnja nas uči, da s temi trtami ne bomo dosti pomagali, kvečjemu, da si pokvarimo ž njimi svoj dober vinski pridelek, Pustimo torej, »direktorice", sadimo dobre domače in druge žlahtne evropske trtne vrste, cepljene na divji ameriški podlagi, poprimimo pa se vseh novejših izkušenj glede zatiranja trtnih bolezni, da tako premagamo sovražnike vinske trte. Da pa sovražnika lažje premagamo, ga moramo najprej natančno spoznati, poznati način njegovega življenja in razmnoževanja. Potem se mu bomo izlahka ubranili. Glivica oidium prezimi, kakor vemo, deloma na trti sami, zlasti na enoletnih mladikah napadenih trt, k|er tvori sivorjave madeže, oziroma na trtnih popkih. Odtod preide spomladi na zelene poganjke in končno na grozdje. Kadar se na teh razkrije siva prevleka, ki sestoji iz glivičnih trbsov (semena), okuži tudi lahko druge trte. Zato vidimo, da se v vinogradu ponekod bolezen posebno rada razširja. Gotovo je tam mnogo trt, na katerih je glivica prezimila. Manj napadene so navadno trte, na katere se je šele od prvotno okuženih trt bolezen prenesla. Kdor je imel torej eno leto ple-srtobo v vinogradu, ta naj bo posebno pazljiv, kajti tudi v naslednjem letu mu bo grozdje splesnilo, ako ga ne bode dobro zavaroval s sredstvi, ki plesnobo uničujejo. Gotovo pa je, da prezimi glivica tudi še na odpadlem grozdju, listju itd.; od koder zanaša veter trose (seme) glivice po vsej okolici. Zato tudi tam, kjer lani bolezni ni bilo, ne smemo rok križem držati, kajti tam plesnoba lahko nastane, čeprav najbrže ne tako hudo kakor na trtah, ki so bile že lani od nje napadene. Glivica oidium razvija na trti najprej tenke, koreninicam podobne nitke, t. zv. micelij ali podgobje. Podgobje rase le na površju grozdja ali listja, ne pa v notranjščini istega kot podgobje peronospore. Zato je umevno, da oidij lahko še tudi potem zatiramo, ko je že nastopil, peronospore pa ne. Peronospora se da s pravilnim ravnanjem le preprečiti, nikdar pa ne od nje napadene trtne dele ozdraviti, oidij se da tudi ozdraviti, ako nastopimo proti njemu takoj, ko se pokaže. Micelij ali podgobje oidija se s posebnimi bra-daviškami prisesa na listno ali jagodovo kožico in s sesalnimi organi izsesava sok iz nje. Kožica jagode postane vsled tega krhka in ker znotraj zdrava jagoda še rase, se razpoči, tako, da se prikažejo pečke iz nje. Razpokane jagode so seveda izgubljene, ker se posuše. Na mnogih nitkah rasejo iz micelija navpične stranske nitke, na katerih se razvija poletno seme (poletni trosi) glivice. Dozorele trose raznaša veter po zdravih trtah, ki jih glivica okuži. Najugodnejši čas za gnojenje travnikov s kajnitom je sedanja doba. Naše zemlje, ki toliko let niso bile gnojene s tem gnojilom, potrebujejo nujno kalija. Kajnit drži zemljo vlažno, vsled česar rastline mnogo lažje prenašajo sušo. Najhuje napada plesnoba grozdje navadno šele po cvetju, to je, kadar so jagode že za grah debele. Kakorhitro, počenši z začetkom julija zapazimo, da dobivajo posamezne jagode sive lise, je skrajni čas, da razvoj oidija še ustavimo. Ako zamudimo le nekaj dni, je prepozno in smo lahko ob letino. Zato moramo biti v tem oziru po cvetju vedno na straži, da napadene trte lihko rešimo. Še bolje pa je, da razvoj bolezni sploh preprečimo in v kali zatremo, še preden se prične razvijati. Mnogi zamenjavajo oidium, posebno v prvem početku razvoja bolezni, z grozdno peronosporo, vendar pa je med obema mnogo razlike. Od peronospore napadena jagoda dobi le kmalu po cvetju na površju belo, ntkaki volni podobno prevleko, ki stoji na jagodi le rahlo, kakor kosmiči pavole. Prevleka, ki jo tvori na jagodi plesnoba, je siva in se tesno drži jagode. Od peronospore napadene jagode izgledajo rjave, včasih kakor gnile, zlasti znotraj, pozneje pa počrne in odpadejo. Od plesnobe napadene jagode so znotraj zdrave, zelene, nikdar ne počrne in ne odpadejo, pač pa razpoka/o. Proti peronospori na grozdju, moramo, kakor vemo, grozdje večkrat poškropiti z modro gaiico ali z bakreno pasto „Bosna". Proti plesnobi pa galica nič ne učinkuje, Bosnapasta pa ne zadostno. Najbolj gotovo in zanesljivo sredstvo proti trtni plesnobi a!i oidiju je fino žveplo, to je na fino zmleta žveplena moka. Kako žveplo učinkuje, popolnoma zanesljivo še ne vemo, vendar je skoraj gotovo njegov poglavitni učinek kemičen. V solnčnih žarkih se žveplo razkraja in se tvori pred vsem žveplov dvokis, plin, ki se razvija, kadar žveplo gori. Poleg njega se razvijajo tudi še druge žveplove spojine, gotovo tudi žveplova pod-kislina (thiožveplova kislina). Te spojine uničujejo na površju jagod in drugih trtnih delov rastoče glivično podgobje in trose. Učinek žvepla je gotov in dober, ampak le pod sledečimi pogoji: 1. da je žveplo dovolj čisto,- 2. da je zelo fino zmleto, 3. da je vreme po žveplanju suho, vroče in solčno. Treba je seveda tudi, da trto, zlasti grozdje z žveplom na fino (na tenko) poprašimo in da žveplamo o pravem času, to je ne prepozno. Če rabimo proti plesnobi samo žveplo, moramo žveplati najmanj trikrat, do štirikrat, to je vsaj enkrat ali dvakrat pred cvetjem in dvakrat po cvetju, v mirnem solnčnem, brezvetrnem vremenu. Po žveplanju. mora biti vsaj dva dni solnčno vreme. Če tega ni in če pride kmalu dež, odpere dež žveplo na tla in žveplanje moramo takoj, ko nastane lepo vreme, ponoviti. Zato je v letih, ko je malo solnca, zatiranje plesnobe samo z žveplom zelo nezanesljivo. To smo videli posebno v deževnem letu 1916. Vsled tega in ker v času vojne sploh žvepla dobiti ni bilo, je podpisani 1. 1915. in 1916. skušal oidij zatirati z natrijevim thiosulfatom. Natrijev thio-sulfat je sol, ki se v trgovini prodaja tudi pod imenom antiklor, fiksirna sol (za fotografe) in pa v novejšem času pod patentiranim imenom salojidin. Salojidin je spojina žvepla s sodikom. Na zraku se razkraja in oddaja že omenjeno žveplovo podkislino, ki glivice energično uničuje. Pred žveplom ima salojidin to prednost, da učinkuje tudi, ako ni solnca, torej tudi, ako je vreme hladno in oblačno. Daljša prednost je tudi ta, da se ga rabi obenem z galico, medtem, ko se žveplo v galico ne priporoča mešati. Pri vsakem škropljenju trt z galico raztopimo v galici na vsakih sto litrov že pripravljenega škropiva, torej šele za apnom, po en kilogram salojidina. Odtehtan salojidin stresemo v kak košek in nalivamo nanj toliko časa pripravljeno galično apneno škropivo, da se salojidin raztopi. Potem škropivo premešamo in vso trto, zlasti pa grozdje ž njim temeljito poškropimo. Od grozdja mora tekočina kar kapljati, ne pa od listja. Ako rabimo namesto galice Bosnapasto, moramo pripravljenemu škropivu pridejati najprej pol kilograma apna, in ko se je to raztopilo, šele en kg salojidina. Ako rabimo salojidin, potem žveplanje pred cvetjem lahko odpade. Po cvetju pa kaže, če je vreme za to pripravno, vsekakor zaradi večje gotovosti grozdje vsaj enkrat ali dvakrat požveplati. Izkušnje s salojidinom proti oidiju so bile v vojnem času izvrstne invse je zlasti na Kranjskem njega raba hitro raširila. Žal, da v zadnjih letih ni bilo mogoče salojidina dobiti, ker se ga je premalo izdelovalo. Brezvestni prekupci so pa zahtevali zanj nesramno visoke cene. Sedaj je salojidin zopet lahko po zmerni ceni dobiti in svetujem zlasti vsem gospodarskim društvom, da si ga hitro nabavijo, preden se ga polasti zopet privatna špekulacija. Tretja sredstvo, ki se še rabi proti trtni plesnobi, je kalijev hipermanganat. To je Črnkasta sol, ki se v vodi raztopi na rdečevijolčasto tekočino. Tudi kalijev hipermanganat uničuje plesnobo, a njegov učinek je predvsem drugačen kakor učinek žvepla ali pa salojidina. Medtem, ko uJinkujete ti sredstvi polagoma in dlje časa, je učinek hipermanganata, ki se na zraku hitro razkraja, le hipen, kratek. Ztto se ga ne more rabiti kot preprečevalno sredstvo, temveč, le kot zdravilno sredstvo proti že nastopajoči bolezni. Ako zapazimo prve sledove pksnobe na jagodah in če neugodno vreme ne dopušča rabo žvepla, škropimo s hiperman-ganatom. V sto litrih vode raztopimo črtrt kilograma hipermanganata in primešamo Še 2 do 3 kg mastnega, ugašenega apa. S to zmesjo moramo grozdje tako močno poškropiti, kakor da bi ga umivali. Ker se raztopljen hipermanganat hitro pokvari, ne priprav-ljajmo škropilne zmesi preveč naenkrat. Žal, da je hipermanganat, še vedno razmeroma jako drag. Najcenejše umetno gnojilo je dandanes Icajnlt, ki stane v celih vagonih po eno krono lO vin., v nadrobni razprodaji pa po eno krono 30 vin. za kilogram. Končno bodi omenjeno še eno sredstvo, ki je doslej v vinogradništvu pri nas skoraj da neznano. To je žveplovo-apnena brozga. Žveplovo-apnena brozga se v Ameriki (kot kalifornska brozga) in tudi že v Evropi močno rabi proti raznim glivičnim in živalskim boleznim sadnega drevja in vinske trte. Proti oidiju ali plesnobi na trti se priporoča to sredstvo zlasti tam, kjer se je bolezen že močno razpasla, to je tam, kjer se leto za letom na trti pojavlja. Tu je na mestu, da uničimo na trti že zimske trose plesnobe. To sa zgodi na sledeči način. Po končani režnji, spravimo vse trtne odrezke (rezje žli rožje) iz vinograda in jih sežgemo. Trte potem kolikor mogoče osnažimo Od stari skorje in na to vso trto od tal do vrha namažemo z zmesjo dveh delov vode in enega dela žveplovo apnene brozge. To mazanje moramo izvršiti prej, preden trta odganja. Žveplovo-apnena brozga zatre ne samo zimske trose plesnobe, temveč tudi zalego raznih drugih škodljivcev, pred vsemi raznih pršic (phytoptus vitis, philocoptes vitis itd.) poleg tega pa zadržuje vegetacijo, tako da trte prehitro ne odženejo in zato jih tudi tako lahko slana ne opali. Žveplovo-apneno brozgo si lahko skuha vsak sam doma, vendar pa je boljša tista, ki jo pripravi kemična tvornica.1) Želeti bi bilo, da bi nas raša gospodarska društva preskrbela tudi s to brozgo. Vsak umtn vinogradnik bi moral vsaj vsake 2—3 leta trte s to brozgo namazati. Lani so mnogi vinogradniki pri nas z doma kuhano brozgo imeli prav izborne uspehe. V kratkem naj torej še enkrat ponovim, kako naj se umno in z uspehom zatira trtno plesnobo. 1. Kjer je vinograd bil že lani močno plesni v, spravi rezje takoj po režnji iz vinograda i a ga sežgi. Nato trto osnaži od suhe skorje in jo namaži še preden odganja s pomočjo krtače, čopiča, ali okoli količa ovite cunje od tal do vrha z zmesjo dveh delov vode z enim delom žveplovo-apnene brozge. 2. Pri vsakem škropljenju trt z galično apneno (bordoško) škropilno zmesjo ali škropivom iz Bosna-paste, primešaj tej škropilni zmesi po en kilogram sa-lojidina na vsak hektoliter škropiva. Salojidin se sme raztopiti šele v gotovi škropilni tekočini, torej šele potem, ko si pridejal dovolj apna, kar preizkušiš lahko s preizkusnim papirjem. Ce rabiš Bosnapasto, prideni iz nje pripravljenemu škropivu na sto litrov najprej pol kg apna in nato šele en kg sa-lojidina. 3. Ob ugodnem, solčnem vremenu požveplaj vso trto, zlasti grozdje, s finim zmletim žveplenim prahom.2) Trto potrosi z žveplom na fino, ne na debelo, ker to trti lahko škoduje. Trto žveplaj prvič tik pred cvetjem, drugič kmalu po cvetju in tretjič tri tedne kesneje. Ce rabiš salojidin, žvepianje pred cvetjem lahko odpade, po cvetju pa požveplaj grozdje vsaj enkraj ob ugodnem vremenu. Ako vkljub temu zapaziš, da se ti pozneje tu pa tam plesnoba pokaže, ponovi žvepianje takoj. Le, če bi bilo vreme oblačno ali za žvepianje neugodno, tedaj se posluži rajši kalijevega hipermangata. Cttrt do pol kilograma hiptrmanganata raztopi v sto litrih vode in •) Naslov tvornic, ki se pečajo z izdelovanjem te brozge, se izve pri podpisanem. a) Žveplo, mešamo z zmleto galico, je ravnotako dobro, koristi pa še tudi proti peronospori. primešaj 2 do 3 kg ugašenega apna. S to tekočino grozdje temeljito poškropi. Ako se poslužimo tu navedenih sredstev, predvsem salojidin a in žvepla o pravem času, potem bomo gotovo lahko obvarovali trto pred plesnobo. Tam, kjer je plesnoba močno zagnezdena, se poslužimo tudi še žveplovoapnene brozge. Druga domača sredstva, kakor soda, apno, sol, pepel itd. ne morejo učinka tu nasvetovanih sredstev nikdar doseči. Poleg gorkote pospešuje razvoj plesnobe še posebno vlaga, bodisi zračna ali talna v vinogradu. Zato se oidij posebno rad razvija v vinogradih s težko zemljo, nizko, zaprto lego itd. Ako je vinograd gosto nasajen, plevelnat, ako delamo (kopamo, vežemo itd.) v mokrem vremenu, zlasti dokler je še trta mokra, pospešuje vse to razvoj oidija in drugih glivičnih bolezni. Zato se izogibajmo vsega tega. Škodljivo vpliva tudi preobilo gnojenje z dušičnatimi gnojili, zlasti močno gnojenje s hlevskim gnojem, a tega navadno pri nas ni. B. Skalicky. Kmetijske stavbe. Naj se mi ne zameri, da segam v stroko, za katero nisem autoriziran. Ne maram se vmešavati v zadevo arhitektov, temveč le opozoriti s kmetijsko -gospodarskega stališča, kako bi se dalo na deželi izboljšati stavbarstvo. Resnica je, da so drage, obenem pa še nepraktične stavbe uničile že marsikaterega kmeta. Ce postavim n. pr. stavbo za 1000 kron, me bo stala letno 50 kron obresti, in magari, če trpi samo 10 let, amortizacije 100 kron, torej skupaj 500 kron. Ce pa postavim v etiako svrho stavbo za 10.000 kron, me stane letno samo na Obrestih po 500 K. Amortizacija zna pa tudi tu znašati letno po 100 kron. Prihranimo si 9000 kron, katere bi nesle v 10 letih 4500 kron obresti (obresti od obresti n'ti ne računim), torej toliko, da si lehko čez 10 let postavim 4 enake nove stavbe, pa mi še nekaj ostane. To je sicer nekak površen račun,, ki ne upošteva vseh podrobnosti, pa za pojasnilo dovolj natančen. Veliko zlo je baharija. Na kmetih najdemo stavbe na oko bahate, pa v resnici nelepe, nepraktične in nezdrave. Stavbni kapital znaša pri naših posestvih črez 20, večkrat črez 50% vrednosti posestva; včasih to vrednost celo presega. To je torej za naša kmetijska gospodarstva večkrat usodepolno. Mnogo takih domov dandanes propada in treba jih je prenoviti. Kolonizacija bo pa tudi zahtevala mnogo novih stavb. Rešitev vprašanja, kako vezati po deželi ljudij, kmetijske delavce, na dom, je zelo odvisna od primernih, prijaznih, čednih stanovanj in gospodarskih poslopij. Stavbarstvo je torej zelo važno vprašanje na kmetih. Na svojih potovanjih po Nemčiji in Nizozemskem sem na lastne oči opazoval z gospodarskega stališča edino pravo stremljenje po cenenih in pa praktičnih gospodarskih stavbah. Dobrodejno vpliva tu preprostost pri primerni ličnosti in harmonija varčnosti ter praktičnosti. Prejšnje čase so se stavbe na kmetih prilagodile krajevnim razmeram glede gradiva in načina stavb. Kjer les ni bil drag in je slamo pridelal kmet sam, tam so prevladale lesene hiše in gospodarska poslopja s slamnatimi strehami. Bila so čeina, zdrava in suha poslopja, prav prikladna za stanovanje. Ona so se prilagodila pokrajini mnogo bolje nego današnji zidani nestvori, nastali zlasti iz strahu pred požari. Danes je les drag in nima ga vsak kmet; stavbe il- hrastovine, kakršne so se našle prej, so nanovo danes skoro nemogoče. Le v gozdnatih gorskih krajih, kjer so kmetje posestniki večjih gozdov, prevlada še naprej les kot stavbno gradivo, zlasti kjer so domovi raztreseni, da ni tolike nevarnosti zaradi požarov. V kamenitih krajih so in prevladajo kamenita poslopja, ki pa nimajo vseh prijetnosti za stanovanje. Tudi prizadeva lomljenje in dovoz kamenja precej stroškov oziroma dela. Med gradivi, porabnimi za stavbe, je pa na deželi vedno najbolj pri rokah in najcenejša zemlja. Nezmisel je torej tam porabljati drugo ali manj primerno gradivo. Kdor ne verjame, da so hiše iz zemlje kaj vredne, naj gre pogledat n. pr. v ptujsko okolico, Slov. gorice itd. Tam so že pred mnogimi desetletji rešili to vprašanje s praktičnega gospodarskega, pa tudi tehničnega in estetičnega stališča. Tam je mnogo tudi starih, iz zemlje zbitih hiš, ki izgledajo prav čedne in solidne. Tudi po Francoskem se najdejo take, celo enonadstropne stavbe že črez 100 let stare. Da se pri nas niso bolj splošno razširile, temu so pač krivi predsodki ali nepoznanje prednosti ali pomanjkanje zmožnosti, staviti take zgradbe. Mogoče se eden ali drugi tudi sramuje, si staviti hiše iz zemlje tam, kjer ni to v navadi. Tuii v Nemčiji se je začel širiti v zadnjem času ta način stavljenja zlasti za kolonizacijo delavcev. Tam so prišli do zaključka, da je za deželo zemlja edino umestno gradivo. Kateri delavec bi si zamogel dandanes stavili hišo, če ga stane za m3 samo opeka črez 400 kron? Zemlja je pa takorekoč zastonj. V prostem času si Ithko iz nje delavec sam postavi svojo prijazno, toplo in suho hišico brez posebnih stroškov. Manjše stavbe iz zemlje so že sameposebi dobre in trpežne. Kar imajo pa nedostatkov zlasti za večja in večnadstropna poslopja, te je odpravil nemški stavbni svetnik Pertz na svoj patentiran način. On spoji v zgradbi prav spretno zemljo z armiranim betonom. Tako je ustvaril edino umesten način zgradb na deželi, ne samo za gospodarska poslopja in h'še, temveč tudi gradiče, vile itd. Stroški so sicer nekaj večji kakor pri stavbah iz same zemlje. Pred vojno se je računilo, da pride tako zidovje povprtčno vendar po 60% cenejše kakor iz opeke. Kjer je primerna zemlja kar pri rokah, celo komaj na V3, da celo 1/4- Popolna varnost proti požarom, zdravo in prijetno stanovanje za ljudij in živino, malo popravil, nič razpok, nagla izvršitev, pretežna poraba navadnih delavcev, skrajna omejitev vsakega dovoza itd. so velike prednosti poleg ličnosti. Teh ugodnosti naj bi se posluževali tudi naši podeželani. Nekaj takih izvršenih stavb bi gotovo iz-podbilo predsodke in izpodbudilo posnemanje. Le začetek ima svoje težave. Posamezniku manjka potrebnih priprav, izkušnje veščih mojstrov itd. Ker je pa zadeva velike važnosti za naše gospodarsko življenje, bi jo morala javnost pcdpirati. Potrebni so nepristranski izvtdenci- stavbeniki. Stavim, da bi večina naših zasebnih stavbenikov, navajenim na običajno stavbeno gradivo, odsvetovala take stavbe, saj niso njim posebno v korist. Stvar bi morali torej v roko vzeti javni stavbinski nastavljenci. Potrebno je tudi večkrat ponovno porabno orodje in priprave, katerih se ne izplača posebej nabaviti za vsako malo stavbo. Te predmete in tudi vsakojake druge potrebščine bi zamogle nabaviti občine ali okraji in jih proti primerni odškodnini izposojevati, oziroma (potrebščine, ki se popolnoma porabijo) po nizki lastni ceni oddajati. Javni stavbenik naj bi pa dajal primerne nasvete, načrte, dodelil potrebne preddelavce, potrebščine itd. Sporazumno s strokovnjaki kmetijstva bi se tako odpravili prepnogi nedostatki, ki tedaj prevladajo pri večini kmetijskih stavb, glede gradiva, načina, razdelitve potrebe itd. Nekaj razumnih kmetovalcev naj bi se kmalu odločilo, da to izrabijo in prebijejo led predsodkov. Kmalu se znajo potem uveljaviti prednosti, ki bodo živo izpodbujale do posnemanja. Vsled nižjih stroškov bodo zamogli kmetijski obrati več primernih stavb napraviti, ki bi bile v korist gospodarstva. Sedaj pa še nekoliko slavospeva slamnati strehi. Za poljedelca je ta navadno najcenejša. Vsaj dobro izrabi lastni pridelek. Dobrote slamnate strehe so pa take, da odtehtajo marsikaj. Pod njo je toplo pozimi, poleti hladno; ne prepušča niti dežja niti snega. Priznano je, da se seno in drugi pridelki še najbolje hranijo pod slamnato streho, ki je tudi trpežna. Vendar izpodrivajo slamnato streho čedalje bolj modtrnejša pokrivala. Zato je več vzrokov. Precej odločujoča je gizdavost, češ, slamnata streha je sramota in ni lepa. Najbolj poklican o lepoti soditi je estet, umetnik. In ravno umetniki so se na Nemškem zbrali in potegovali, da ohranijo slikovitost kmečkih pokrajin, za slamnate strehe. Drugi posebno merodajen vzrok je pa nevarnost glede požara. Isto olepševalno društvo, ki se je potegovalo za to, da se ohrani slikovitost pokrajin s slamnato streho v zvezi z zavarovalnicami, priporoča takoimenovano Gernentz streho. To je slamnata streha, varna pred požarom. Iz slame se napravijo plošče, ki se pomočijo v redko ilovnato blato, kateremu se primeša nekoliko mavca. Te plošče se pribijejo še mokre na streho. Varnost pred ognjem postane tako velika, da je priznala hanoverska osrednja zavarovalnica za take strehe enake premije kakor za opeko itd. Izkažimo torej čast strehi naših pradedov. Koder pa ni žitnrga polja, tam tudi ne bo slamnatih streh. Hribovci ki imajo dovolj lesa, si pomagajo s tem. Sicer so pa te strehe za požar še hujše nego slamnate. Kjer pa ni enega ne drugega, tam pridejo šele druga pokrivala v poštev. Pa tudi tatn bi si znali kmetje in delavci mnogo prihraniti, ako bi izdelovali za svojo potrebo, n. pr. strešno opeko iz betona sami, če imajo pesek in si zamorejo izposoditi potrebne priprave. Zlasti kolonistom bi se moralo iti tozadevno na roke. Opozarjam na dejstvo, da tam, kjer je bilo kmetijstvo v mnogo ugodnejšem položaju nego naše, niso bili tako potratni tudi glede drugih delov, n. pr.'stropov, kakor pri nas (oboki, traverze itd.), pa so dosegli svoj smoter, čeravno cenejše, vendar boljše. Zadeva je zelo važna, torej zasluži, da se ji posveti več pozornosti. Želeti bi bilo, da se še od drugih strani ponovno razmotriva, ker drugače zopet zaspi, kakor marsikatera dobra reč. Zelo ustreženo bi bilo slišati več glasov, n. pr. iz krajev, kjer so stavbe, zbite iz zemlje, že dalje časa običajne. Slišati njih hvalo in grajo, bi bilo zelo koristno za mnoge kmete ki tega ne poznajo/ Javnost, oziroma nje merodajni činiteiji, naj bi z doslednimi odločnimi sunki odpravili tozadevno mitvilo. Sorazmerno znižanje stroškov gospodarskih stavb do najnižje meje možnosti pri enaki ali boljši vrednosti za porabo, to bi moral biti cilj. I. Belle. „Deški kmetijski klubi". Ko sem čital v 22. številki „Kmetovalca" z dne 28. novembra 1920. članek „Deški kmetijski klubi", sem z veseljem dejal: „Edina in najboljša pot bi bila za našo mladino ta, da si ji takrat, ko zapušča ljudsko-šolske klopi priskoči na pomoč z zgoraj imenovano pre-važno akcijo." Žalibog, da ravno premnogo naših mladih ljudij, ki prehaja že k pravi pameti, zapušča svojo rodno grudo, premalo se zavedajoč prirodnega bogastva matere zemlje, ter krene in odide v tuje kraje v tvornice, v mesta, v rudokope, da celo v daljno Ameriko, iskajoč tod kruha in sreče. Tudi telovadna društva kakor „So-kol", »Orel' itd. so za našo kmečko mladino le malega pomena. Bolje bi bilo, da bi se ob dolgih zimskih večerih ter po večkrat (popoldan) nedelj in praznikov zbrala mladina skupaj kjer bi se razpravljalo, svetovalo, poučevalo v gospodarskih smereh posebno v sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji itd. Praktičen pouk bi bil v tem oziru seveda najugodnejši. Najboljši faktor oziroma voditelj tega bi bil ravno ljudskošolski učitelj, ki pozna otroka že od malega, pozna starše ter njih gospodarske in druge razmere. Dobro se spominjam našega bivšega g. nadučitelja B., ki nas je mnogokrat poučeval v sadjereji, v cepljenju istega, o vinoreji (v šolskem vrtu). V veliko zadovoljstvo naj nam služi že to, da je dandanes pouk v poljedelstvu že na nekaterih učiteljiščih, mislim v 3. in 4. letniku, vpeljan. Sivar bi se dala jako lahko Š9 razširiti. V Mariboru na Štaj., kjer je državno učiteljišče, je n. pr. urejena tudi moderna vinarska in sadjaska šola, kjer imamo strokovne učitelje le-ti bi bili v tem oziru kompetentni činiteiji, ki bi lahko par ur na teden pcučevali na učiteljišču, predvsem v najvažnejših panogah. Dalje bi lahko take šole napravile še posebne kmetijske tečaje za učiteljstvo, da bi se stvar pospeševala. Vobče imajo ljudske šole svoje vrtove, nekatere celo sadonosnike, njive, ponekod še tudi vincgrade in brajde. Kjer pa teh ugodnosti ni, hi se dalo zboljšati. Nam vsem je dobro znana „agrama reforma", tcda žalibog še do danes ni izpeljana. V tem oziru bi se namreč ta grofovska ali knežja zemlja lahko porabila za vzorne kmetije ali bi se pa kaka njivica, vinograd ali sadonosnik priklopil v svrho kmetijske izobrazbe šoli. Ta bi bi'a edina in najpametnejša rešitev. Posebno ugodnost bi nam nudilo to v tem oziru, ker bi se lahko skoro za vsak okraj gojile posebne za tisti najbolj rodovitne vrste sadja in vinske trte. Politika bi naj bila v teh klubih popolnoma izobčena, ker bi bila le v kvar in pogubo. Naj bi ne bile vse te črtice, ki so bile že o teh »klubih" izrečene, zastonj, ampak, da bi že v kratkem času vileli u*peh tega začrtanega dela, k čemur naj merodajni krogi največ pripomorejo. I. Koba'e. Naseljevanje južnih pokrajin naše države Ministrstvo za agrarno reformo je izdalo uredbo o naseljevanju južnih novih krajin naše države, ki je bila objavljena v 2. številki Uradnega lista z dne 8. januarja t. 1. Ta uredba je posebno važna za nas Slovence, ker nam splošno primanjkuje rodovitne zemlje, ker je naša pokrajina že pregosto naseljena, kar tira naše ljudi v svet, posebno v Ameriko. Še večjega pomena ima pa ta naredba za naše primorske begunce, ki jim je vojna uničila domove, njive, vinograde in sadovnjake da si dandanes ne vedo, kje bi si ustanovili novo domačijo, ker jim njih domača gruda ne nudi več živ-ljenske možnosti. Naseljevanje v Ameriko bo v kratkem popolnoma zabranjeno. Opozarja se vse one kmetovalce, ki bi se želeli naseliti v južnih krajih naše države, da je tam zemlja zelo rodovitna in bogata. Po vesteh, ki jih dobivamo iz tamošnjih krajev, rodi n. pr. pšenica tako bogato, da vrže do 1500 kg zrnja na oral, ali 3000 kg na en ha, in sicer to brez gnojenja. Ti kraji so navzlic svoji rodovitosti zelo redko naseljeni, vsled tega hoče vlada, da se ta naseli čim več kmetovalcev, ki bi izkoristili bogatstvo zemlje in sebi pomagali do blagostanja. Vlada dodeli za obdelovanje potrebno zemljišče naseljenikom brezplačno in jim nudi druge ugodnosti. Sledeče vrste naj nakratko pojasnijo glavne točke te naredbe, ki so važne za naseljence. Podrobaa pojasnila dobi vsak v Uradnem listu štev. 2. 1.1. v uredbi štev. 3. Čl. 1. Naseljevanje novih južnih krajin izvršnje po tej uredbi ministrstvo za agrarno refoimo. Naseljevanje je oddajanje zemljišč po državi za obdelovanje in naseljevanje onim, ki se morejo fematrati za nasel-nike. Čl. 2. navaja zemljišča, ki prihajajo v poštev za oddajo, ki pripada sreski komisiji (čl. 3.). Čl. 4. Pravico do naseljevanja imajo vsi državljani kraljevine SHS, ki se bavijo s poljedelstvom ali s selskimi obrti, ki pa sedaj nimajo dovolj zemlje, in oni, ki žele odslej obdelovati zemljo. Tuji podaniki morajo v ta namen doseči dovoljenje od ministrstva za agrarno rafurmo iu ministrstva za notranje zadeve. Čl. 5. Za naselitev dobi vsaka rodbina najmanj 5 hektarov zemlje. Samo v okolici mestnih in gospodarskih središč se sme dati eni rodbini tudi manj, toda najmanj 2 hektara. Rodbinskim zadrugam se dodeljujejo zemljišča tako-le: Starejšina zadruge dobi 5 hektarov, vsak oženjeni zadragar po 4 hektare, neoženjeni po 3 do 2 hektara. Pristojni organ ministrstva za agrarno reformo sme z ozirom na kakovost zemlje in na rodbinske razmere naselnikov dodati še do 5 hektarov zemlje, če dobi za to pritrdilo od ministrstva za agrarno reformo. Čl. 6. Za vzorne kmetije in kmetijske šole te sme dovoliti do 50 hektarov zemlje. Čl. 7. Po izvršeni naselitvi dobi lahko naselnik še do 2 hektara ,.gozdnih tal", t. j. zemlje, neprimerne za drugo kulturo, ki jo mora zasaditi tekom enega leta z gozdnimi drevesi. Čl. 8. in 9. govorita o posvetovalnem odboru za naseljevanje. Čl. 10., 11. in 12. določujejo delokrog „sreske komisije za naseljevanje", ki imajo na terenu obmeje-vsti zemljišča za naseljevanje. Čl. 13. Kdor se hoče naseliti po tej uredb1', mora ministrstvu za agrarno reformo po najbližjem organu ministrstva (v Sloveniji urad za agrarno reformo v Ljubljani ali v Maribora) predložiti prošnjo, ki obsozaj: 1. Ime starejšine in vseh rodbinskih članov, spol, leta starosti, zakonsko stanje in poklic vsakega posebej; 2. koliko površine zemlje je dosedaj imela ta rodbina; 3. kakšno in koliko vredno drugo premično in nepremično imovino ima ta rodbina ; 4. vrednost nepremične imovine, koma jo zapušča, ob kakšnih pogojih in zakaj; 5. potrdilo, da poslednjih pet let ni prodal svoje zemlje, ako pa jo je prodal, izjavo, zakaj jo je prodal in kaj je storil z denarjem; 6. podatke o tem, ali prižene, koliko in kakšne živine, prinese koliko in kakšnih kmetijskih priprav in kmetijskega orodja, semenja za sejanje in žita za hrano; 7. če ne prinese predmetov pod 6., podatke o tem, ali jih more sam nabaviti ob svojih sredstvih, ali pa zahteva, da se mu nabavijo in dado z zemljo vred, in kako jih v tem primeru odplačevati; 8. izjavo, da vstopi v članstvo združb, ki so določene v členu 22. te uredbe. Prošnjo in priloge mora poveriti pristojno občinsko oblastvo, ki mora obenem prosilcu izdati tudi potrdilo o imenskem stanju in o vedenju prostlčevem. Čl. 14., 15. in 16. govorijo o dodelitvi zemljišča po kolonizacijskem načrtu. Čl. 17. Prošnje, potrdila in vse priloge, ki se tičejo naseljevanja, so proste vsake pristojbine. Čl. 18. Načelnik se mora tekom šestih mesecev naseliti na določenem mu zemljišču, izjemoma tekom enega leta. Čl. 19. Naselniki imajo ob naseljevanju te-Ie pravice: 1. do brezplačnega prevoza vseh rodbinskih članov, živine in stvari po vseh državnih železnicah, pa tudi po ladjah v kraljevini, in sicer od dosedanjega bivališča oziroma od meje kraljevine do naselišča; 2. do brezplačnega lesa iz državnih in občinskih gozdov za postavljanje stanovanjskih zgradb in staj za živino kakor tudi za izdelovanje Kmetijskih naprav in kmetijskega orodja; 3. do paše po selskih in občiaskih ledinah kakor tadi do služnosti v občinskih in državnih gozdih in do drugih služnosti, ki gredo staroselcem dotičnega naselišča; 4. do prostega uvoza (brez carine) živine, kmetijskih strojev in vse druge imovine ob do-seljevanju iz inozemstva. Čl. 20. Naselniki so prosci vseh državnih davkov in okrožnih, sreskih in občinskih doklad za tri leta. Čl. 21. Minister za agrarno reformo sme ugodnosti čl. 19. in 20. podeliti tudi osebam, ki pravoredno kupijo zemljišča v južnih novih krajinah zemljo, da se naselijo na njej. Čl. 22. Za zalaganje in sploh za kulturno pospeševanje naselnikov se osnujejo združbe naselnikov po zakonu o kmetijskih in obrtnih zadrugah. Te združbe bo ministrstvo podpiralo tudi z denarnimi sredstvi. Cl, 23., 24. in 25. določujejo pravno stanje naselnikov do zemljišč. Čl. 26. Naselniki postanejo lastniki njim odstopljenega zemljišča čez deset let, ko so se naselili. Čl. 27., 28. in 29. urejuje pravice do naseljenega zemljišča; Čl. 30. Ta uredba je stopila v veljavo 20. novembra 1920. 1. Resolucije, sprejete v seji vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, dne 11. decembra 1920. /. Glede uvoza italijanskih vin. Opozarja se na nevarnost, ki preti našemu vinarstvu vsled uvoza italijanskega vina in se zahteva, da se Italiji pri pred-stoječih trgovinskih pogajanjih uvoz vina ne konce-dira, oziroma določi na uvoz italijanskega vina tako visoka carina, da bo omogočena našim vinogradnikom konkurenca. Da se to lažje doseže, se od vlade zahteva, da pritegne k omenjeni konferenci tudi enega vinogradnika - strokovnjaka, ki temeljito pozna odnošaje vinogradništva v Jugoslaviji in Italiji. 2. Glede sklepanja trgovskih pogodb z raznimi državami. Ker je država neposredno pred sklepanjem trgovskih pogodb z vsemi sosednjimi in drugimi vinorodnimi in nevinorodnimi državami, se opozarja mero-danje vladne faktorje, da z vso energijo ščitijo naše vinogradništvo na ta način, da onemogočijo uvoz vina iz vinorodnih držav ter dosežejo ngodne izvozne pogoje za naše vino v nevinorodne države. Da se ta cilj z vso gotovostjo doseže, zahtevamo pritegnitev strokovnjakov-vinogradnikov kot eksporte k našim delegacijam, določenim za mednarodna trgovinska pogajanja. 3. Glede kuhanja žganja iz sadja ter sadnih in grozdnih kakor tudi vinskih odpadkov. Ker se kuhanje žganja iz sadja, sadnih ter vinskih tropin in drož komaj izplača in vsled tega mnogi rajši kuhanje žganja opuste in gredo na ta način mnogi gospodarski proizvodi v izgubo, poziva odsek vlado, da naj tozadevna določila izpremeni in zahteva: a. Trošarina na žganje se naj pobira v srebru, toda ne poviša istočasno število hektoliterskih stopinj za 100 °/c, ker se kuhanje žganja pod sedanjimi pogoji ne rentira in bodo ostale neizrabljene v prihodnje velike množine sadja, sadnih in vinskih odpadkov, ki gredo drugače v pogubo. Kar se tiče trošarine proste žganjekuhe, vsebujejo dosedanji predpisi celo vrsto določil, ki ne odgovarjajo današnjim razmeram, oziroma vsled katerih izgubi gotovi del posestnikov in na posestvu zaposlenih delavcev (viničarjev), čijih odškodnina za delo ^obstoji večkrat ravno v odpadkih sadja in vinskih tropin, ki se ne dado na drug način izkoristiti, pravico do proste žganjekuhe, zatorej zahteva odsek: b. Da se naj med člane služabništva prišteje tudi vse na posestvu zaposlene delavce po skupnem številu delovnih dni na leto. c. Pravico proste kuhe naj ima vsak producent brez ozira na to ali plačuje kak obrtni davek ali ne. d. Posestnikom, ki imajo več posestev, naj se da na prosto, da kuhajo na vsakem posestvu en gotovi del njim za prosto kuho pri poznanih dni. e. Deputati viničarjev v oMiki tropin in sadja ali drož se naj upoštevajo kot njih lastni pridelek, ki ga sme viničar prosto kuhati pod istimi pogoji, kakor posestnik-producent. /. Se naj dovoli, da se smejo kuhati trošarine prosto različne vrste sadja, sadnih in vinskih odpadkov v raznih terminih skozi vse leto. g. Naj se poviša časovna doba za trošarine prosto kuhanje žganja na dvakratno število dosedaj za to določenih dni. Končno zahteva odsek, da se naj točenje žganih pijač na drobno spet dovoli in da ubogemu ljudstvu, ki si ne more privoščiti drugih okrepčil, možnost, da si nabavi vsaj to okrepčijo v zmerni meri. 4. Glede zaščite provenjence vina. Da se zloraba imen naših slovitih vinorodnih krajev, kakor ljuto-merčan, pekrčan, zavrčan, bizeljčan itd. na veliko škodo našega vinarstva onemogoči, oziroma omeji, se poziva vlada, da naj v interesu vinarstva in konsu-mentov izda za čas, dokler se ne izpopolnijo in zena-čijo obstoječi vinski zakoni v Jugoslaviji, naredbo v zaščito provenjence vina, s katero se: a. pod kaznijo prepove točenje ali prodajo vina pod katerimkoli imenom naših slovitih vinskih goric, razen, če se dotični prodajalec izkaže s tozadevno proizvodno priznanico; b. določi, da se vino, ki ni krito s proizvodno priznanico, sme točiti in prodajati le pod imenom ,,vino"; c. uvedejo komisije za presojo viD, t. j. za varstvo provenjence in izdajanje proizvodnih priznanic ter določi pristojbina za izdajo proizvodnih priznanic; d. pospeši kletarska kontrola v zaščito provenjence. Za izdajanje prizvajalnih priznanic naj bi se ustanovile za vsak vinarski okoliš (za področje vsake kmetijske podružnice) posebne komisije (Komisija za • presojo vin za vinarski okoliš .........................v.............................), obstoječe iz treh članov, ki bi jih imenovala deželna vlada na predlog dotične kmetijske podružnice. Pri izdajanju priznanic bi se postopalo sledeče: en član komisije bi se podal v klet posestnika, kateri želi priznanico za svojega kupca in pretaka ravno vino za njega. Ta član bi vzel od napolnjenih sodov, ki so namenjeni za transport, vzorec ter vzorec in sode spričo posestnika zapečatil. Komisija bi se potem sešla po potrebi ter bi vzorce preskušala ter za vino, katero kvalitativno odgovarja, izdala certifikate (proizvodne priznanice) proti gotovi pristojbini. 5. Glede skladišča za umetni gnoj in druge gospodarske potrebščne v Mariboru. Ker se često dogaja, da dobiva Kmetijska družba za Slovenijo razne gospodarske potrebščine v vagonih preko Špilja v Ljubljano in morajo vsled tega stajerske podružnice, ki dobivajo blago od družbe, nositi dvakratne prevozne stroške po železnici (največja nezmisel se dogaja prt razpošiljatvi apnenega dušika, ki ga ima družba iz Ruške tvornice pri Mariboru v zalogi v Ljubljani in ga od tam pošilja zopet na Štajersko), se Kmetijska družba za Slovenijo nujno poziva, da ustanovi za štajerske podružnice za blago, ki ga dobiva preko Špilja, v Mariboru primerno skladišče. 6. Glede izvoza in uvoza vinskih trt. Pred nekaj dnevi je bilo citati po raznih listih, da je izvoz trt iz Jugoslavije prepovedan, kar je čisto naravno, ker je pomanjkanje trt v Jugoslaviji velikansko. Par dni pozneje je bilo čitati notico, da je tudi uvoz tit za-branjen. Za slučaj, da odgovarja notica resnici, se je vlado opozorilo, da je treba prepoved uvoza takoj ukiniti in uvoz na vse mogoče načine pospešiti. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na vsa kmetijsko - gospoda/ ska vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca" se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni se uvrste med »Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor, Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v kol. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno ie pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodni številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko -gospodarska se ne odgovarja v »Kmetovalcu", ampak le pismeno, ie je je pisma priloženo 1 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okolščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 1. V apneni jami sem gasil pred 8 leti živo apno. Ker ga pa sedaj potrebujem za zidanje, sem opazil, da se je to apno tako strdilo, da se zelo težko koplje in se z vodo ne zmeša. Ali se lahko staro, strjeno apno z opat naredi porabno? (A. K. v Sp. R) Odgovor; Gašeno apno pridobivamo na ta način, da apnenčev kamen ali apnenec, ki se nahaja v velikih množinah v prosti naravi, žgemo v apnen/4 na 12 otvoril sejo in ugotovil sklepčnost. Pozval je gg. odbornike na sej^, ker se gre za velevažno zadevo, ki se tiče občnega zbora podružnice. Kmetska zveza za Bohinjsko dolino se za podružnica v Bohinjski Bistrici pritožuje čez nasilja, ki so se od strani pristašev SKS vršila o priliki občnega zbora te podružnice v nedeljo, dne 12. decembra, iti je predlagal, da se družbeni občni zbor odgodi, dokler ne bo tej podružnici dana možnost, izvoliti nemoteno svoje delegate. Nato je prečital poročilo te Kmetske zveze. Sličen protest je dospel od udov podružnice za Tuhinjsko dolino, ki ga je istotako prečital. Ker so se ne samo pri teh, ampak tudi pri drugih podružnicah dogajala taka nasilja, je težko ugotoviti veljavnost občnih zborov pcdružnic in pravilno izvolitev delegatov. Vsled tega je tudi mirna vrš.tev družbenega občnega zbora, ki je sklican na 29. t. m., izključena. Z ozirom na to in ker se med obema strankama ni moglo doseči sporazuma glede mirnega poteka tega občnega zbora, je bil mnenja, da se ugodi pritožbi podružnice Bohinjska B;strica in da se ta družbeni občni zbor prekliče. Brez kompromisa je občni zbor onemogočen. Lažje pa je pozvati 15 odbornikov, da sklenejo preložitev občnega zbora, kakor pa pozvati do 800 ljudij v Ljubljano, ki bi prišli brezuspešno. Vsled tega je predlagal, da se ta družbeni občni zbor prekliče. G. Roblek je povdarjal, da je vršitev občnih zborov podružnic njih notranja zadeva, ki nima nikake zveze z družbenim občnim zborom. Predlog ene podružnice ne more imeti nikakega vpliva na sklepe glavnega odbora v tej zadevi. Če bi se družbeni občni zbor,, ki je sklican in že v dveh številkah »Kmetovalca« razglašen, preklical, bi to povzročilo pri podružnicah še hujše razburjenje, ki bi imelo nedogledne posledice za družbo samo. Dolžnost predsedništva je, da skuša med strankami doseči kompromis že pred občnim zborom, da se ta vrši mirno. Stoji odločno na tem stališču, da se že razglašeni občni zbor tudi določenega dne vrši. G. predsednik je pojasnil, da je predsedništvo na podlagi sklepa zadnje odborove seje ukrenilo vse, da se doseže ta sporazum. Pozvalo se je na sejo po tri zastopnike od vsake stranke SLS in SKS, da določijo podlago za kompromis. Vsi brez izjeme so bili za to, da se ta kompromis tudi faktično sklene. Toda, ko je prišlo do konkretnega predloga SLS, da ta stranka zahteva predsednika zase, so bili zastopniki SKS odločno proti temu in so izjavili, da se na tej podlagi ne morejo dalje raz-govarjati. S tem so se razbila kompromisna pogajanja. Pozneje se je zopet skušalo doseči sporazum na podlagi dveh predsednikov, od katerih bi vsaka stranka imela svojega. Tudi to ni šlo. Ker že pri teh pogajanjih ni bilo mogoče doseči nikakega kompromisa, je postalo jasno, da bo razbit tudi družbeni občni zbor. To je tudi napotilo predsedništvo, da je sklicalo to odborovo sejo in ^tavilo predlog, da se družbeni občni zbor prekliče. (Konec prihodnjič.) Vabila k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Sora, v nedeljo, 30. januarja 1921. po prvi maši v šoli; Begunje pri Lescah, na Svečnico, 2. februarja 1921. ob polosmih zjutraj v šoli; Sv. Bolfenk pri Središču, na Svečnico, 2. februarja 1921. po rani sv. maši v gostilni Rauh; Želimlje, na Svečnico, 2. februarja 1921. ob eni uri pop. pri Ponikvarju; Št. Vid nad Ljubljano, v nedeljo, 30. januarja 1921. ob treh pop. v gostilni Žibert na Trati. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem In kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prlglašati je nakup in ponudbo vseh vrst moških in ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglašenee natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, število Itd. Nappodaj bo: Kravo, simodolske pasme, brejo, 3 leta staro proda Franc Prislan, posestnik v Parižljah, p. Braslovče. 2 svinji plemenski, 12 tednov stari, proda Marija Leš-njak pri Devici Mariji v Poliu, št. 35., pri Ljubljani. Bika, simodolske pasme, 13 mesecev starega, proda Zdešar Ivan, posestnik, Vič pri Ljubljani št. 31. DRUŽBENE VESTI. Prvo številko pošljemo brez izjeme vsem dosedanjim prejemnikom, druge številko pa brez isjeme samo tistim, ki do tistega časa plačajo udnino, oziroma naročnino. Dolžnost vsakega p. n. dosedanjega g. uda, oziroma naročnika je, da ostane tudi v tem letu zve81 Kmetijski družbi ter vsak pridobi vsaj enega novega uda. To vendar ni težko z ozirom nrf nizko letnino 20 K. V gmotnem oziru je sicer veliko števi o udov za družbo Škodljivo, ker so stroški za izdajanje »Kmetovalca" mnogo večji nego znaša udnina, toda važno je za ugled družbe, da je močna in da zastopa čim večje število kmetovalcev. Vsebino lista bomo skušali izboljšati in list tudi po možnosti povečati. Udnina za leto 1921. P. n. gg. družbene ude opozarjamo, da smo nabiralne pole za udnino za 1921. I. doposlali vsem podružnicam. Vsak ud mora torej plačati udnino pri načelništvu (blagajniku ali tajniku) tiste podružnice, v čije delokrog on spada. Vsako načelstvo je primorano, da ga sprejme kot uda in prevzame udnino, ki jo potem skupno z nabiralno polo dopošlje družbi. Udom, ki niso uvrščeni v kako podružnico, razpošljemo terjalna pisma, da lahko vsak svojo udnino nakaže pri najbližjem poštnem uradu. Gg. načelnike in tajnike podružnic prosimo, da vpišejo v nabiralne pole naslove svojih udov natančno in razločno z navedbo pošte, kajti ti naslovi se natisnejo za pošiljanje »Kmetovalca" za vse leto naprej ter jih je torej med letom nemogoče popravljati in izpreminjati. Načelništva naj tudi kolikor mogoče kmalu dopošljejo nabrano udnino, drugače se zadržuje razpošiljanje »Kmetovalca" za celo leto 1921. Od vsakega uda je pobrati udnino 20 K, od katerih pošlje načelništvo Kmetijski družbi 16 K, ostale 4 K si obdrži podružnica zase v kritje svojih režijskih stroškov. Naknadna vrnitev prispevka 4 K podružnici od strani družbe je združena s stroški in s sitnostmi. Načelstvo naj skuša tudi pobrati udnino od vseh starih udov in seveda tudi novih, da ne bo treba družbi pošiljati posameznim udom terjalna pisma, ki stanejo veliko denarja. Kazalo za ,,Kmetovalca" 1920. I. je sestavljeno in bo kmalu dotiskano. Ker pa ogromna večina prejemnikov »Kmetovalca" ne hrani in jim je torej kazalo nepotrebno, zato dobe to kazalo naknadno brezplačno doposlano le tisti, ki ga izrecno zahtevajo. Kdor ga torej želi imeti, naj to javi po dopisnici, na kar se mu ga dopošlje, ali si ga pa pride sam iskat v uradne prostore Kmetijske družbe v Ljubljani, Turjaški trg 3. _ Vsem podružnicam v vinorodnih krajih I Kmetijska družba za Slovenijo opozarja vinogradnike zopet na bakreno pasto Bosna, ki je najbolj učinkovito sredstvo za zatiranje peronospore ali paleža na trtah, trtnem listju in grozdju, paradižnikih, krompirju in za pokončevanje raznih glivičnih bolezni drugih rastlin. Navzlic temu, da so vinogradniki letos gotovo že naročili zadosti modre galice, jim Kmetijska družba nujno priporoča, da naj za poskus naročijo še nekaj bakrene bosnapaste, da se sami prepričajo o učinkovitosti tega sredstva, ki ga rabijo v drugih državah že mnogo let z najboljšim uspehom. Na zahtevo ^pošljemo podružnicam v vinorodnih krajih primerno število brošuric, ki natanko opisuje: 1. zatiranje peronospore z bosnapasto namesto z drago modro galico, 2. sestavine bosnapaste, 3. kako se rabi bosnapasto, 4. učinek pri škropljenju trtam in 5. poraba bosnapaste v sadjarstvu in zelenjarstvu. Ob sedanji draginji galice je največje važnosti, da pride do veljave enakovredno, enakomočno preizkušeno sredstvo, ki stane pri kilogramu kar celih deset kron manj, kakor modra galica. Zato prosimo načelništva podružnic, da vsakemu udu izročijo po eno brošuro z opomnjo, da naj po prečitanju prijavi pri načelništvu svojo naročitev za bosnapasto. Kmetijska družba bo potem v najkrajšem času poslala podružnici vso zahtevano množino v svrho nadrobne razdelitve. Bosnapasto je dobiti v močnih lesenih čebrih po 50 in 100 kg in stane le 14 kron kg, fiebrl se ne računijo posebej. Prosimo podi u hrena načelstva, da po raidelitvi brošure bakrfna pasta Bosna čimpreje sporočijo Kmetijski družbi, k liko tega sredstva naj se jim za njih okoliš dopošlje. * Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalog-i sledeče kmetijske potrebščine: Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd. je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po i kg za 120 kron, pol kg za 70 kron, četrt kg za 40 kron, osminko kg za 25 kron, 50 gramov za 15 kron. Vsled visoke carine morala je družba cene temu predmetu dokaj zvišati. Apneni dušik po K 400.— sto kg. Bosnapasta po K 14'— za kg v čebrih po 50 in 100 kg. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bod334 — "A* 26-— » » » prvovrstna travniška mešanica, vzor 1883 28. — » » » Opomnja: V zadnji številki »Kmetovalca« so bile objavljene nižje cene teh trav, ker so se pomotno računale in upoštevale vrednosti v nemških namesto v naših denarnih enotah. Poštnino in vrečice je plačati posebej. Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice najboljšega sistema. Komad stane 9$o kron. Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna. Sirova kostna moka jx> K 200-— za sto kg. Tobačni izvleček vposodahpo 50kg 440 K za posodo. V manjših množinah tega sredstva družba ne oddaja, vsled česar naj udje potom podružnic skupno naročajo. Trtne škropilnice. Družba je prejela sedaj tudi iz Nemške Avstrije nekaj kompletnih trtnih škropilnic zoper peronospora in oddaja one iz pobakrene cinkovne pločevine z znamko S po 700, one iz čiste medeninske pločevine z znamko B pa po 800 kron za komad v orig. zabojih, ki se ne računijo posebej. Količina je majhna, vsled česar se bodo morale upoštevati le prve naročitve. Vile, komad po K 30'— in K 35-—. Nadaljevanje .Družbenih vesti* v inseratnem delu Usta. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske dražbe za Slovenijo. Mala naznanila Za vsako besedo ]e naprej plačati 80 vinarjev, denarja ali znamkah najmanj pa skupaj K 12'— sicer se ntznanila ne oblavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. lllinchr faamns sekane iz najboljše bele, ostre miinSHE namne, skale, trde In .srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem sopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno (arancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij objužni železnici pri Celju._60_ droženo ln tropin- tza Vid pri Ptuju. _405 Pristno domače žganje if trs|e škropiti nudi po ceni Davorin Tombah, Se ....."Tuju.__405 Gepeljne, slamoreznice, trijerje, fin strojno olje, cement-portland za na- " ' ol nu " ---------- ki. pasme, zelo UailM I Gepeljne, slamoreznice, trijerje, fino SuallUJ strojno olje, cement-portland za napravo strešne opeke in belo sol nudi najceneje tvrdka Anton Kaiman, v Skofjl Loki._415 Naprodaj imam brejo hravopincgavsk? dobro za mleko ter 1 konja starega 10 mescev noriške pasme. Cena po dogovoru. Anton Zumer, Javornik, Gorenjsko._416 7cnitna nnniirlha Kmetski mladenič krog AEnima punuaua. 30 let star, lepe zunanjosti do 3GD.000 pramoženia se želi priženiti k deklici ali vdovi do 33 let, ni bi imeia večje posestvo v lepem kraju. Ponudbe na Kmetovalca pod štev. : 429._429^ Pomoč v gospodinjstvo. ESTAVlS: jega posestva bi me hotel sprejeti za nekaj mesecev v učenje gospodinjstva oziroma po učenju ■•-■-■ * OČ V gOS! " ' bi ostala kot pomoč v gospodinjstvu naj blagovoli svojo ponudbo poslati pod šifro .Primorka" m uredništvo Kmetovalca. 430 Unaefp stoječe ali posekane, kakor tudi hlode, lil D9IG kupim vsako množino. Les mora biti čist brez grč. Ponudbe ter pogoje je poslati na Franjo Repič, sodarski mojster Ljubljana, Trnovo. ___438 (svinjakov), en ena deci- Pet modernih železnih hoče« velik nov šteJiluik z balftenim kotličem, malna tehtnica, en Lanzov posnemalnik za mleko se ceno proda. Poizve se Dunajska cesta 36 levo. _434 in ponev iz jeklene pločevine za na šte-mast) se odda. Poizve levo. 10 Večja množina lonca« d lnike (pripravno tudi za m se Dunajska cesta it. 36 leve »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Iaseratl (oznanila) ae zaračunjajo po isst'i p? h cesjh: ^sriisat na pol strani 600 K, Da V« strani 300 K, na »/, strani 150 K, na strani 100 K, aa '/* strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 80 vin. n«iiwa( pa sktvMj 13 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske ctoiite c* Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. r Vsa pisma, naroči ia in iskiamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. -n irrLjub^ Nanrnriai je 4000 kom. prvrstne cementne za-nnjll UUaj rezne strešne opeke. Kdor bi jo želel kupiti na) se zglasi pri Francetu Weiss, Dol. Radomlje, pa ta Bučka pri Krškem. 11 Najboljše apno in portland cement dobavlja najceneje na vse postaje od G. Radgone do Liutomera, v D. Lendavo, pa tudi na vse druge postaje. Tvrdka V. Bratlna Krlževci pri Ljutomeru. 12 Mlatilnico, Slamoreznico in gepelj iina na prodaj Miha Štrukelj, Zapuže 4. p. Št. Vid nad Ljublano. 13 Franc Smolej, posestnik v Koroški Beli št. 61. naznanja, da se nahajata 2 ovci in 1 eno jagnje pri njemu v oslerbi. Lastnik naj se glasi ali nismeno naznani znamenja ovac. 13 i Teibn bnailfl P° teletu, ima naprodaj za ceno i usliU nrul/U, po dogovoru, Franc Smolej pos. št. 64. Koroška Bela. 15 Naprodaj so cepljene trte Žlahtnina iGutedel), Beli rafol. Proda se tudi več, tisoč lepih belo vkoreninjenih Smarnic (sebsttrSger) in vkoreninjenih divjakov. Cena po dogoru. Franc Zelenko. trsničar, Vadol 59. p. Juršinci pri Ptuju. 16 Nannniiai en dobro ohranjene koncertne citre llHIirUUDJ 4U preigrane Blumlachner, za ceno K 800'— pri agenturi Hinko Sever, Stari trg st._34 Ljubljana. 17 Trsite na revmatizmu in oihtičnih hnlnrinahl Vdrgnjene s pravim Fellerjevim UUItLIMUlI! Elza Fluidom je takorekoč dohro-dejnol 6 dvojnatih ali dve veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošaAla posebej. Rabite milo-odiajajoče sredstvo I jeve prave Elsa-krogljice izvršujejo svojo dolžnost 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok.zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okrepču-čujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller Stubicu donja, Elzatrg br. 333. Hrvatska. [101 EJ Kmetijska družba za Slovenijo priporoča udom za spomladno gnojenje iz svoje zaloge v Ljubljani kostno moko surovo in razklejeno kajnit suferfosfat apneni dušik 9 kalijeva sol § po Izvirnih cenah, ki so razvidne iz družbenih vesti tega lista. Tvor-nice so cene znatno zvišale, družba pa bo naročitve, ki jej pravočasno dohajajo, še po starih cenah izvršila. Kmetovalci ne zamudite prilike! Nihče naj ne odlaša z naročanjem da spomladi, ko bodo gnojila zopet dokaj dražja. Vinometri po K 50V- za komad. Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremnici natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača. Zdrobova moka, (Brechermehl 20% fosforove kisline 5 % dušika K 260 za sto kg. Železninske potrebščine. Opozarjamo ude da smo pravkar prejeli iz jeklarne v Ravneh nekaj želez nega orodja. Izdelki so vseskozi jako močne, dobre kakovosti, in jih družba oddaja udom vsekakor ceneje, nego si jih morejo drugod nabaviti. Vile z tremi rogljami so po 30, z štirimi rogljami po 35 kron, motike po 25 kron in lopate po 35 kron komad. Ker je zaloga le majhna, naj udje takoj naročijo. Živinsko sol. Družba je prejela iz Solnograda nekaj vagonov živinske zdrobljene soli. Ta sol bi stala zbog visoke monopolne takse in davka na poslovni premet okoli 600 kron sto kg, družba pa upa, doseči popust monopolne takse, potem jo bo oddajale po 400 kron sto kg. Prijave se sedaj sprejemajo. Zveplalniki. Družba je prejela iz Italija ročn« iveplalnike. Komad stane 250 kron. Žveplenokislo glino namesto galuna, kof dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja 2 K 40 h kilogram. Izkušnje so pokazale, da lehko brez škode za učinkovitost primešamo ga!ici polovicj ivepljenokisle gline in si na ta način prihranimo polovico galice. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotolko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo sigurno popolnoma isti, kakor ob polni množini galice Žveplenokislo glino je treba pri družbi takoj naročiti. Žveplo (žvepelne ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 28 kron kilo. Žveplo, ventilirano dvoj, raf. po K 12"— kg. Tudi nečlanom. Kmetijska družba za Slovenijo se je dosledno držala načela, oddati kmetijske potrebščine izključno le svojim udom. Tudi v družbenih pravilih je to določno izraženo. Le pri modri galici mora napraviti družba izjemo, dasi to morda nekaterim udom ne bo povseči. Tukaj pa gre za splošne gospodarske koristi: čimveč dobre galice se spravj v promet, tem uspešneje se bo peronospora zatirala. Že vse prejšne vlade so zato vselej zahtevale, da naj Kmetijska družba oddaja galico vsem vinogradnikom ne glede na to, če so vpisani pri družbi ali ne. Družba je to storila in je dosegla stem tudi, da so uvidevni vinogradniki spoznali pomen družbe ter pridno pristopali. Tako je bilo vsem ustreženo. Danes je dosti galice v prometu in ker Kmetijska družba ni pridobitno podjetje, se je od izvestne strani zahtevalo, naj se družba zopet omeji na oddajo udom, drugo pa naj prepusti prosti trgovini. Temu nasproti pov-darja Kmetijska družba, da slejkoprej glede galice ne bo odganjala neudov, ker nima nikakih jamstev, da bi bila potem popolna in povoljna preskrba vseh vinogradnikov resnično zasigurana. Tačasno se ponuja galica najrazličnejših provenijenc ki je dokazano manjvredna. Družba mora po svojih močeh paziti na to, da slovenski vinogradniki ne bodo oškodovani Opozarjamo zato še enkrat vsa načelništva podružnice in vse korporac je ter druge zaupnike po deželi, naj ne nasedajo cenejšim poudbam in da naj ob nabiranju nadaljnih naročb ne vnoštevajo samo ude Kmetijske družbe temveč prav vsakega vinogradnika, ki hoče kaj družbene galice dobiti. Družba prosi vse gospodarska časopise, da to važno vest blagohotno ponatisnejo. HHIETI3SH9 ORUZBS Z9 SLOVEHUD je dala naslednja 10 »GOSPODARSKA NAVODILA11 ' posebej ponatisniti iz .Kmetovalca* in jih oddaja komad po SO vin. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. 43. Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase. 44. Napenjanje govedi. 45. Kaj je presnavljanje v živalskem telesu? 1. Zakaj vino irni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore. 2. Rjavenje vina. 8. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino. B. Ciste drože in njih raba v kletarstvu. 12. Kako se pripravlja dober vinski kis. 13. Vzroki neplodnosti pri govedi. 15. Sluzavost ali vlailjivost vina. 18. Krmljenje z oljnimi tropinami. 21. Bradavice pri domačih živalih. 25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. 26. Naprava petiota ali domače pijače. 27. O bistvu alkoholnega vrenja fki-penia) in o rabi čistih vinskih droz pri pridelovanju vina. ali volčič na 2 V, Vnetje vimena vimenu. 35. Kako se napravlja stanoviten sadjevec. 30. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva. 50. Izdelovanje mila za dom. 51. Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem. 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 56. Kako živi žitni molj in kako se pokončuje. 57. Snetjavco' pri žitu. 58. Kako se jajca ohranijo. 59. Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljajo in popravljajo meje? 61. Kdo se naj Se zglasi za državni preživ, e. ski (vzdrževalni) prispevek ? \ 62. Presojanje krmil po ikrobnih vrednotah. 63. Oarle pri konjih. 65. Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)? 66. Duh in okus vina po žveplu. 67. Zatiranje trtnih bolezni spomladi. Na prodaj je bik Skeri, Kieče 9. p. Ježica bolandske pasme 15 mesecev star pri Mariji pri Ljubljani. Kose IKoinoohe Vk"^. A. Sušnik, železnina, Ljubljana. Protokolirana tvrdka J Ivan Hajny Maribor nasproti glavnemu kolodvoru razpolaga vedno z bogato zalsgo vsakovrstnih poljedelskih strojev orodja. Posebno prlporof a : vitle, različne mlatilne stroje, žitne čistilne mline, žitne odbirslnike ali trijerje, slamoreznice, sadne in grozdne mline, stiskalnice, koruzne robkarje, gnojnične črpalke, univerzalne pluge, plečke za keruzo okopavat in osipavat, dvoredne koruzne sejalne stroje, žitne seislne stroje, kosilne stroje, travniške grablje, centrifuge ali mlečne posnemalnike, tehtnice, pocinkane brzoparilnlk« v velikosti 50—601, pocinjene kotle za vzidat, bencinove motorje, parne stroje, oskrbim slamorezne nože, kakor tudi diugo popravilo strojev ter posameznih delov itd. Postrežba točna in solidna. Priporočam, da si vsak posestnik pred rabo oskrbi poljedelske stroje, da jih pravočno sprejme. (11/ Zastopnik Ivan Komatič, Ljubljana, Gradišče 11. Strojna zadruga u Dravljah [Z S motor 7'/a HP št. 752 v dobrem stanju. Poizve se pri načelniku št. 11, p. St. Vid pri Ljubljani. 18 Večjo množino ftrmshe pese ^ Ter- nej Sitar, Zgornja Šiška 8. 19 ! Samo ! za dvBjronj pošilja Slov.hinBt. družbi :: v Ljubljani :: Ilustrirano knjižico .Jzrejevaije :: matic" :: ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju. Kmetflvolci! Skrbite ia kar naj večje razširjenji »Kmetovalca" 1 Stremite za tem. da se ga lehko čit« v vseh gostilnah ln Javnih prostorih. 30.000 nag J« ie v Kmet, družbi, pa bi nas bilo leh-ko še enkrat vež. Cim več nas bo, več bomo dosegli Vinometre »Bernadot« — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatlno — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanln Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija 9NT0N H H K C LJnbUaia, Židovska illea 1. § AAAAAA-AAAAAAAAA^AAAAAAAA f ▼▼ f* ▼▼▼▼▼▼▼T l Umetna gnojila \ X l kalijeva sol, kostna moka, | kostni superfosfat i. t. d. z dobavlja naikulantneje J Vinko Vabičl ŽALEC, Slovenija. (100) Zahtevajte ponudbe na va gonake, polvagonake in manjfie množine! J hmečke mline do največjega: za roko, rodno in motorno moč. Milni so opremljeni s presejal-nlki in kamni, kojlh ni treba nikoli klepati, za kar jamčim. Ti mlini meljejo vsako žito ter na-pravljajo lepo in okusno moko za kuho in pecivc pri samo enkratnem nasipu. Razpošiljam razne vrste mlinske kamne ln druge potreb ščine za mline ter poljedelske stroje, Josip Čretnik stavbenik mlinov (2s v Sv. Jurju ob Južni železnici. S tehničnimi ln praktičnimi nasveti vsa komur na razpolago. redno in t vsaki množini po najvišjih cenah s Brinjevo olje, suhe gobe, fižol In druge deželne pridelke. Nudim najnižje: Kavo, olje, rlž, sveče, moko, vžigalice, pravo sllvovko ter razno drugo blago. (77) M. RANT, Kranj, Obrtna centrala v Ljubljani Pražakova ulica 3 ponuja po zmerni ceni: traverze 30 cm. profil, Portlandcement, zidarsko orodje, kamnolomske droge, krampe, lopate, kladiva, žico, orodje za kljačavnič. nakovala, N vrtane ragle, rezilnike, škarje za pločevino. (110) registrov, zadruga z neomejeno zavezo a v LJUBLJANI • Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v lastnem sadražnem doma na Dunajski oestl štev. 18. Obrestuje hranilna vloge po 3 °/0 (2) brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloga v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje ob dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron. Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kron. — Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (5) iz najslovitej&ih tovarn. Zastopstvo za parne kotli znanih tvornic ,W»ltl», D Primeža j krmi Ma&tin I V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljublj. lzporočil dne 28. lulija 1899., it. 25.255, smejo dietlčno sredstvo Mastin, redilni Erašek za prašiče in za vsako živino, le-arnarjl, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah In trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poiti. 5 zavojev Mastina K 50 poitnlne prosto na dom. (3) Mazilo zoper garje (naftomaz')o) uniči pri ljudku g«njt, i.-iaj, srbečico, kožne bolezni, Izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po poiti K 15-. Lekarna Trnk6czy ZADRUZNA (94) GOSPODARSKA BANKA ===== v Ljubljani ===== 4 posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, ====== Dunajska c. 38./I. ===== Daje trgovske kredite, eskomptira menice, iom-bardira vrednostne papirje, kupuje In prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Ifekaj za Vas! Racionelno negovanje lepote. Hočete li obraz in rune racionelno negovati, pege, mozolce odpravili, grobo hrapavo kožo mladostno in prožno nap avi, uporabljajte Fellerjevo pravo Eiia-obrazno in kožo-obvaru-jočo pomado 1 veliki porcelanski lonček 15-— K. Elsa toaletne umivalne pastirje 1 š^atljica 10"50 K. Pomada za ustnice 2 — in 4"— K. Prvovrstno naravno negovanje las. Rast las napreduje, kožo na glavi krepča, plešo in prerano osive ost preprečuje Fellerjeva prava Tannoklnapomada za rast las, 1 veliki porcelanski lonček 15'— K. Močno katranovo milo za glavo 14-- K. Orgska pomada za brke po 6'— in 8 K. Neškodljiva olja za lase, orehovo olje mala stekleniea 6'— K, velika 30'— K. Shampoon za umivanje las 4 — K. Ideal vseh mil ie Fellerjevo Elsa lilijno mlečno milo 19"— K. Tekoče lilijno mleko 1>— in 15' K. Najfinejši Givcerin 6 — in 30- K. Vaselin po 3"—, 7 in 12- - K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po 5'- K. Barvilo rdeče za obraz 10 pismov 20 K. Najmočnejše francosko žganje Najelšča pred vojna roba, manjša steklenica 15 — K, velika 35"—K. Elsa Kolonska voda v steklenicah 7 — in 35-— K Puder gospe, katera se v to razume je pravi dr. Kluger-jevi Hega-puder, bel, rosa, velike elegantne škatlje 24-— K. Proti potenju telesa deluje zanesljivo Fellerjev Elsa sipalni prašek 1 škatli i - a 10 50 K. Kurje očesa bradavice, trdo koio, odpravljajo brzo in temeljito Felleriev turistovski obliž .Elsa* v škatljah po 5 — K in 7'50 K in Fellerjeva turistovska tinktura steUenica 10 — K. Kaj je „Elsa Fluid", to zna vsaki 6 dvoinatih ali 2 specijalne steklenice 42*— K. Za usta in zobe I Hega zobni prašek s kisikom, 1 ikatljica 20'— K. Dr. Heider-jev zobni prsšek 1 škatlja 6'— K. Elsa voda za usta 30'— K, zobne krtačice od 20 — K naprej. Fini parfemi francoski, originalne steklenice 40' K; na tehtnico od 20'— K naprej. Sachet (ovitek dišečega praška za perilo) 8-— K Proti mrčesom kakor muhe, bolhe, stenice, ruši, zanesljivo in teme'jito deluje Elsa mrčesni prah, velika škatlja 15'— K. Tinktura zoper stenice 30"— K. Naphtalin od 2 — K naprej. Kar se vsaki dan potrebuje? Angleški obliž 2-- K. Ly3cform 30 —K. Popolni Irrigstor najboljši 150— K. Plavi Lysol 30 K. Kafr« 3 - K. Kafrne krogljice5'-K. Arnika 6 — K in 30 — K. Po smrekovem gozdu dišeči parfem za sobe 35- - K. Konjak 30 — K. Malinov sok 30 — K. Kina železno vino 30"— K. Esenc za rum 7-- in 35-- K. Kineški čaj na tehtnico od 3'- K naprei. Miši ln podgane! Mišji strup 8' - K. Strup zoper podgane 8'— K in 10"- K. Omot ln poštnina se računa posebno, toda najceneje. Čim več se na enkrat naroči, tem manj draže stroški to robo. Pri vprašanjih naj se prilože poštne znamke za odgovor. Naročila se adreslrajo na: (101 a) EUGEN V. FELLER, lekarna, Stubica Donja, ELSA TRG br. 333. — Hrvatska. • (6) • RMETI3SR9 DRUŽBA , ZA SLOVENIJO . je izdala in prodaja naslednje knjige: Zveuk Cena K 2. Fr. Stupar: Apno i kmetijstva -•60 3. Fr. Stupar: Navodilo, kako |o ustavljati poročila o letini . —•40 6. M. Kostanj evec: 0 HŽItnlll •d vina In mesa . . . 3- 8. Boh. Skalick? Siljenje ali kaljenje ameriških ključev -•60 10. B. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem . . . 1-40 11. Gustav Pirc: Poglavje e govedoreji oa Kranjskem -•60 18. Pridelovanje In razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špallrja. (B. SkaUckf)..... 1-— 18. 0 sestavljanju In setvi travalk ■elanlc. (Weinzi«rl-Turk) 2'- 14. A. Sivic: Poljudno navodili 21 Merjenje lesa .... 3- 16. Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konJere|a . . 8-- Schneider 4 lferousek : trgovina z železnino in poljedelskimi stroji : Ljubljana Dunajska c. 16 Dunajska c. 16 ima zopet veliko zalogo poljedelskih strojev kakor: sadne mline, preše za sadje in grozdje, mlatilnice, slamoreznice, gepeljne, repo-- reznice i. t. d.- Up ravni štvc .Kmetovalca sprejema (8) po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imel« redno zadovoljiv n apeh, kajti »Kmetovalec«, izhaja (dva krat mesečno) t 8f tisoč izvodih ter j« razširjen po viah slovenskih deželab. Ponudite vse neporabno zlato in srebro, stari denar, to~ larje, srebrnike, zlatnike i. t. d., 9 ker Vam vse to leži doma v shrambi brezobrestno tvrdki zlata in srebra I. Augustin, Dunajska cesta 36. Honjshe odeje v veliki izberi od najcenejših do najfinejših priporoča A. S E. Skaberne veletrgovina z manufakt. blagom LJubljana, Mestni trg št. 10. Cepljeno trsje bele vrste: Žlahtnna, Peček, JavoriS, Plaveč in Rulandec — cepljeno na Gothe st. 9 Riparia Porta-lis. Lipovščina, Laška graševina, Sil vanec na Gothe št. 9. Rdeče vrste: Portu-gizec na Gothe št. 9. Cene po dogovoru. Istotam se dobe tudi prvovrstni sadni diviaki. Ivan Gradišnik, trsničar St. Janž na Vinski gori ; poŠta Velenje. Najstarejša hranilnica v Slovenif KRANJSKA HRANILNICA mm ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3'/, qbrestovanJu in dovoljuje hipoteina posojila pt S hranilnico sta zvezana Kreditno drnitvo ii starostna hranilnica ca posle in delavca. Hranilnica Je sirotinskovarna in Jo nadzoruj* deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo pribllino S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi z> okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih doloter v pospeševanje občekoiistnih naprav in podietl na Kranjskem. (1 Za te svrhe se Je doslej darovalo 8,698.000 kron Pismene poiiliatve Je nasloviti na Kranjske hranilnico v Ljubljani, Knafljeva ulica itev. 8. in kmetovalci Pozor! Živinsko jgj (ruJečo) se oddaja na vagone in manjše množine po najnižji dnevni ceni. — Naročila sprejema (107) Anton Tonejc, In drug, Maribor, strojna olja, cilindrovo olje in anto olje ima oddati Zveza slovenskih trgovcev v Celjua (104)