IESGLAS Leto XLIV - št. 3 - CENA 12 din Kranj, petek, 11. januarja 1991 ODPRTE STRAN Dinar zamenjali za štiri krone Prinesli smo darove, zdaj ponujamo beraško palico Konec tedna bo vrsto zimskošportnih prireditev Dražgoše in Kranjska Gora Kranjska Gora, Dražgoše, 10. januarja - V Dražgošah bo v nedeljo dvajseto odprto prvenstvo ekip teritorialne obrambe, ttiilic in JLA. Med dvaindvajsetimi ekipami letos za tekmova-pje ni prijavljene nobene ekipe •z JLA, sicer pa bo letos po treh suhih zimah tekmovanje sPet na snegu. Ljubitelji smučanja bodo te dni prav gotovo odšli na eno izmed treh tekem, ki jih mariborski smučarski klub Branik organizira namesto pod Pohorjem, kjer ni dosti snega, v Kranjski Gori. Najboljše smučarke se bodo v petek in soboto merile v veleslalomu in slalomu za Zlato lisico, v nedeljo Pa bo še slalomska tekma, ki je odpadla v Bergnu. Tekme bodo še zanimivejše zato, ker so to zadnji obračuni najboljših smučark pred svetovnim prvenstvom, ki se bo 21. januarja začelo v avstrijskem Saalbach-Hinterglemu. • V. Stanovnik Kranj, 10. januarja - Danes so se po vsej Sloveniji, v vseh trgovskih organizacijah, začele razprodaje zimske konfekcije. Trgovci so se namreč v skladu z dobrimi poslovnimi običaji odločili, da začnejo z razprodajo težke zimske konfekcije enotno, JO. januarja. Razprodaja zimsko-športne konfekcije se bo začela 5. februarja, določili pa so tudi že datum poletne razprodaje, ki se bo prav tako enotno začela 20. julija. Od začetka leta ne velja več zvezni zakon o plačevanju posebnega prometnega davka za financiranje JLA, kije bil sprejet le za lansko leto, zato lahko kupci upamo, da se bo tudi to delno poznalo pri nakupih # V. Stanovnik, Foto: J. Cigler Cas pravljic je minil Vsaj za nas in za naš odnos do Jugoslavije je mimo. Sploh pa ne maramo pravljic, ki nam namesto mirnega sna budijo strahove, nezaupanje in negotovost, kakšno bo naslednje jutro. Jugoslavija je ta hip nevarna kavbojka, v kateri so lahko uporabljene ne le pesti, ampak tudi kaj hujšega. Zato je neumno govoriti in napovedovati, da naj bi bil včerajšnji sestanek predsedstva Jugoslavije, razširjen s predsedniki republik, zgodovinski, zgodovinski za nadaljnjo usodo in obstoj Jugoslavije. S takimi zgodovinskimi srečanji imamo žal slabe izkušnje in so nam kvečjemu, vsaj Slovencem, prinesle več sivih las kot pa zadovoljstva. Kar se je samo pretekli in ta teden zgodilo v Jugoslaviji, je zgodba o ponovni vzpostavitvi federalne, pa tudi konfederalne Jugoslavije res pravljica. Samo nekaj primerov v dokaz. Kljub dogovoru, da zvezni organi niso partner v dogovoru o prihodnji ureditvi v Jugoslaviji, ampak kvečjemu lahko servis, partnerji pa so pooblaščeni predstavniki republik, se vsiljuje, da je mesto dogovarjanja nepopolna zvezna skupščina in predsedstvo, kjer še gospodari preglasovanje in Srbija s tremi glasovi, čeprav o pokrajinah že nekaj časa ni duha ne sluha. Predsed- stvo je kvečjemu lahko le mesto za sporazum, kako bodo pogajanja, če sploh bodo, potekala. Zvezno predsedstvo je z raznimi sklepi, še posebej pa z zadnjim ukazom o odvzemu orožja, dodatno udarilo po severozahodu, še posebej po Hrvaški. Srbija bo v bistvu ostala nekaznovana, ukrepi federalnega vrha pa ne udarjajo samo nje, ampak vse v Jugoslaviji. Raven dialoga je na najnižji stopnji in odloča preglasovanje. Tudi nove oblasti v štirih republikah ne kažejo prav obetavnega obraza, čeprav v večini primerov oblasti dejansko sploh še nimajo v rokah. K temu dodajmo še težnje, da bi se nasilno razšli, ne pa sporazumno. Slovenija ima sedaj, upam, dovolj razlogov, da se poslovi od iluzij in pravljic. Z metodami Balkana v najslabšem pomenu besede se res ne da pogovarjati na civilizacijski in razumen način. Srbija na primer ukrepa hitro, ne oziraje se na druge, mi pa razmišljamo, tehtamo, odlašamo, gledamo, kaj bodo storili drugi. V zadnjih letih smo dobivali krepke klofute na eno lice, mi pa smo še večkrat nastavili še drugega. Tega ne počenjajmo več in če že govorimo, da gradimo državo Slovenijo, potem se začnimo ravnati po tem načelu. • J. Košnjek V petek, 18. januarja, ob 19. uri bo v hotelu Creina v Kranju _prva letošnja Glasova Preja Na temo SLOVENIJA PO PLEBISCITU se bosta pogovarjala predsednik slovenske skupščine dr. France BUČAR in voditelj Glasovih prej Viktor ZAKELJ Dohodnina velja /a vse, tudi /a kmete in obrtnike Davčne napovedi bomo pisali tako rekoč vsi hmuj. tO, januarja « S I. januarjem je v Siovenijl tačel veljati sveženj novih davčnih zakonov, največjo novost je dohodnino, ki xajema vse naše prejemke in poslej bomo daične napovedi pisali tako rekoč vsi, kar nas čaka šele prihodnje leto. Na Odprtih straneh v pogovoru i. Aleksandrom I robom, načelnikom davčne uprave v Kranju, podrobneje predstavljamo sveženj novih davčnih zakonov, ki gradijo i razvitimi sosednjimi državavami primerljiv davčni sistem. Vsi se seveda sprašujemo, koliko davka bomo plačevati po novem, mnogi Že preračunavajo progesivne lestvice, vendar tega brez podatka o povprečni slovenski plači še ni moč izračunati, kakor tudi še ni jasno, kakšne bruto plače bodo prikazati v podjetjih. Kmalu pa bo vendarle jasno, saj bodo morali februarja januarske plače že obračunati po novem. Dohodnino bomo plačevali s stalnim prebivališčem v Sloveniji, prav tako tisti, ki bodo pri nas bivali in prejemali dohodke neprekinjeno vsaj šest mesecev. Nove davčne napovedi bomo pisali šele prihodnje teto, zdaj pa jih bodo morali po .starem napisati le tisti z najvišjimi plačami, če je njihov skupni prihodek v lanskem ietu znala) več kot 180.086 dinarjev, kar predstavlja trikratni povprečni osebni dohodek. Olajšava za vzdrževanega družinskega člana /naša 36.137 dinarjev, za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju pa 54.205 dinarjev. • M. Volčjak Rešiti vprašanja lastnine Železarna še vedno družbeno podjetje Jesenice, 11. januarja - Delavci jeseniške Železarne so s strahom pričakovali 7. januar, ko so se po daljšem prisilnem dopustu vrnili na delo. Pred novim letom so namreč v Železarni sklenili, da se ob koncu decembra v nekaterih obratih deloma, v drugih pa povsem ustavi proizvodnja - zaradi visokih stroškov poslovanja, hude nelikvidnosti in zato, ker niso imeli naročil. Tomaž Košir v pogovoru z gorenjskimi gospodarstveniki Ključna bo razprava o proračunu ^ ranj, 8. januarja - Če zvezna vlada in Narodna banka Jugo-avije ne bosta uspeli obvladati vdorov v denarni sistem, nam s ne preostane drugega kot svoj denar, je v pogovoru z gorenj-_Kim, gospodarstveniki dejal Tomaž Košir, predsednik Gospodske zbornice Slovenije. nje. Območna zbornica za Go-en.)sk0 je pripravila pogovor s Predsednikom slovenske zborne Tomažem Koširjem, ki je *U5al napovedati gospodarsko Politiko v letošnjem letu, sku-v najbolj seveda denarno po- sojilna. Direktor Gorenjske banke Zlato Kavčič je dejal, da so popolnoma brez informacij, kakšna bo denarno posojilna politika, in da ni prepričan, da je srbski vdor edini, je pa vsekakor največji. Se najbolj zanesljivo je, da bomo v Sloveniji razpolagali le z zasluženimi de- vizami, kar seveda narekuje zaščito lastnih deviznih pozicij, ni pa moč pričakovati, da bi spet lahko kupovali v banki devize tako, kot smo jih lani. Tomaž Košir je tako govoril predvsem o tem, kaj bi morali storiti: ustaviti oziroma uno-časniti rast plač, zmanjšati javno porabo, uravnovesiti tečaj in speljati sanacijo bank ter tako doseči realno ceno denarja. Vsi ti ukrepi pa so smiselni le kot celota, saj se zbornica, denimo, strinja z omejevanjem plač, vendar le, če bo hkrati zmanjšana javna poraba. Tudi uravnovešen tečaj sam po sebi ne bo rešitev, na kar so opozarjali tudi gorenjski direktorji, če hkrati ne bo zmanjšana javna poraba. Ključna bo zato razprava o slovenskem proračunu, ki ga bo vlada nemara v skupščino poslala že ta mesec, zbornica pa pri tem računa, da bodo imeli poslanci več posluha za njene predloge, kot ga ima vlada. • M. Volčjak Prav zato, ker so dobili več naročil so v ponedeljek začeli delati v domala vseh obratih. Pred 7. januarjem so poklicali na delo delavce v novi jeklarni in v valjarni Bela, s ponedeljkom pa so delali tudi v drugih obratih. Za zdaj so dobili za 20.000 ton naročil, nekaj pa jih še pričakujejo. Očitno je povpraševanje po izdelkih Železarne večje. A agonije, v kateri se je znašla železarna, ki pričakuje predvsem pomoč vlade in bank, in ki želi, da se del tiste proizvodnje, ki je nacionalno zanimiva in sprejemljiva, po-državi, še ni konec. Zdaj je na prisilnem dopustu 800 delavcev. Železarna je namreč že sklenila, da se bo ravnala po strokovni analizi angleške Zbor jetnikov in preganjancev Ljubljana, 9. decembra - Združenje slovenskih jetnikov in preganjancev jugoslovanskega boljševizma vabi vse svoje člane ter druge nekdanje medvojne in povojne jetnike in preganjance pa tudi svojce umrlih ali pobitih jetnikov na občni /bor, ki bo v soboto. IV. januarja, ob 10. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Združenje se zavzema za odpravo vseh krivic in za splošno rehabilitacijo. • C. Z. firme McKinsev, ki svetuje, kaj se splača proizvajati in katere dele proizvodnje opustiti. Kot nam je dejal Janez Poljšak, nameravajo do konca meseca napraviti elaborat o tem, koliko delavcev naj bi obdržalo delo v železarni -tudi glede na novo organiziranost. Železarna je zdaj organizirana kot holding, v njegovem sklopu pa je štirinajst družb z omejeno odgovornostjo. Vendar jeseniška železarna navzven še vedno deluje kot družbeno podjetje in nova organizacija še ni registrirana. Tako kot doslej so problemi z lastninjenjem in bo treba počakati, da se ta proces začne. • D. Sedej NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR 1 Do konca februarja sanacijski program za varstvo zraka Teorija in praksa na sedmini Kot strela z jasnega je med diplomatsko pogajalske Slovence treščila novica, da so v Srbiji izvedli »denarni udar« in na ta način prišli do več kot IS milijard prepotrebnih dinarjev. Tako kot že večkrat doslej seje tudi tokrat pokazalo, kako ob vsej slovenski glasnosti v Beogradu raje previdno molčijo in se čisto praktično odcepljajo od Jugoslavije. Srbi namreč ne potrebujejo plebiscita, ki bi njihovemu vodstvu pokazal mnenje večine. Popolnoma jasno jim je, daje Jugoslavija že razpadla, na sedmini pa sedaj posegajo po največjih kosih kruha. Medtem ko Slovenci modrujemo o tem, kaj storiti po plebiscitu, tega na jugu države ne počnejo. Ker imajo vse centre v svojih rokah (od npr. zveznega ministrstva za zunanje zadeve do narodne banke Jugoslavije), jim je tudi praktično olajšano poslovanje v zvezi z jugoslovansko zapuščino. Slovenci smo v tem oziru hendikepirani, saj lahko samo taktiziramo, kako priti v samo osrčje Jugoslavije (zunanji minister dr. Rupel je pred kratkim lepo govoril o tem, kako zabija žeblje v samo srce jugoslovanske zunanje politike - in pri tem mislil na zveznLsekretariat za zunanje zadeve), kjer potekajo zadnji boji za Titovo zapuščino. Srbi so tu v veliki prednosti. Ne le zaradi tega, ker se glavno mesto Jugoslavije ujema z glavnim mestom njihove republike, temveč tudi zato, ker jim je v dosedanji zgodovini uspelo zasesti ključne položaje, zaradi njihove številčne premoči pa tudi mnoge druge. Tako je celo zvezna vlada povsem nemočna in lahko samo nemo opazuje finančne kraje, zanjo pa bo že velik uspeh, če ho od ukradenega denarja sploh kaj dobila nazaj. Najbrž je jasno, da Srbija tega denarja ni ravno dolgo gledala in ga je premeteno vnovčila v zanjo koristne stvari. Po nekaterih izjavah je mogoče ugotoviti, daje premier Mar-kovič že pred novim letom vedel za te velike špekulacije, vendar mu jih kljub temu ni uspelo preprečiti. V Srbiji predobro vedo, da si je v tem trenutku treba nabrati čimveč jugoslovanskih dinarjev. Pred tem so že blokirali prodajo slovenskega blaga na njihovem tržišču in nato tudi uradno objavili carine zanj. Z najnovejšo potezo pa so z enim samim zamahom porušili enotni monetarni sistem in s tem tudi gospodarskega. Če pa se začne rušiti gospodarski sistem, se ruši tudi jugoslovanska vlada z Markovičem na čelu. Premieru je v zadnjem letu res uspelo zaustaviti hiperinjlacijo (kakšna je bila cena za to, se bo še pokazalo), vendar je moral že na začetku letošnjega objaviti nekatere korekcije gospodarske politike. Takšni sunki, kakršnemu smo priče sedaj, pa so popolnoma nenačrtovani in pomenijo zanj poseben šok. Če je kazalo, da se bo po devalvaciji devizno poslovanje naših bank počasi vendarle uredilo, je teh možnosti zdaj vedno manj. Razmere so še posebej zapletene na Slovenskem, kjer so ljudje v glavnem iz bank pobrali vse svoje devizne prihranke in z njimi v domačih predalih čakajo na to, kaj se bo s Slovenijo sploh zgodilo. Nalagati devize na knjižice in račune, na katerih je še vedno jasno, da zanje »jamči federacija«, je hudo tveganje, ko pa ta federacija vsak dan bolj izginja, nove države pa še vedno ni na vidiku. Začarani krog je jasen: na eni strani so varčevalci z devizami, ki čakajo na začetek poslovanja solidnih bank nove države, na drugi nastajajoča država, ki pa ne more nastati tudi zaradi tega, ker za to nima potrebnega denarja. Še tako finančno nezainteresiranemu varčevalcu pa je jasno, da ne bo puščal denarja v banki, ki mu ne more zagotoviti tega, da ga bo lahko dvignil, kadar bo to hotel. Banke so tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji izgubile vse zaupanje varčevalcev. Še preden hočejo v blagajne spet dobiti denar občanov, si ga morajo znova pridobiti. Po objavi vesti o srbskem denarnem udaru so predstavniki slovenske vlade izjavljali, da v Jugoslaviji ni mogoče računati niti na spoštovanje minimalnih pravil iger več. Z Jugoslavijo se namreč dogaja enako kot z vsemi drugimi stečajnimi podjetji, kjer si posamezniki pred popolnim bankrotom nagrabijo denarja, materiala, pa tudi poslovnih zvez. Če bi Slovenija iz tega morala potegniti kakšno izkušnjo, potem je med prvimi vsekakor ta, da nemudoma izda lasten denar in uvede lastno monetarno politiko, z jugoslovanskimi dinarji pa začne ravnati tako, kot je zahod vedno delal z nekonvertibilnimi valutami. Saj menda še vemo. kako mikavno je na primer na zahodu kupovati sovjetske rublje in jih potem trositi v kakšni Moskvi. Zakaj le bi se do dinarja obnašali spoštljivo kot do vseh drugih trdnih valut, če pa se nam vsak dan znova kaže, da na jugu države do njih prihajajo na najbolj enostaven način - s krajo, ali pa kar s njihovim tiskanjem brez kritja. Marko Jenšterle Zasedanje radovljiške skupščine Radovljica, 9. decembra - Občinska skupščina bo v novem letu prvič zasedala v sredo, 16. januarja, ko bo obravnavala gospodarske razmere v občini in predlog za ustanovitev iniciativnega odbora za organiziranje dela z mladimi. • C. Z. @©MiSg^©ISSGLAS Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Kranj, p o.. MoJe Pijadeja 1 Tisk: DELO TČR - Tisk časopisov in revij Ljubljana, p. o. Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Časopis izhaja dvakrat tedensko oh torkih in petkih. Cena izvoda je I2,i naročnina /a I. kvartal 1991 znaša 300.00 din. Individualnim naročnike priznavamo 20 odstotkov popusta (naročnina 240.00 din). 2.00 din. (iorenjski glas urejamo in pišemo: Marko Valjavec (direktor), Štefan Žargi (v. d. glavnega urednika), Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti, Tržič). Danica Zavrl - /lebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik ("kmetijstvo, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Košu jek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj. M ose l'ijadeja I Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglas* 27-960. sprejem neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, delovni čas od 7. do 13. ure. ob sredah do 16.30. telefax: 25-366 (direktor, komerciala). 23-163 (uredništvo) Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Odločilna bo predvsem plinifikacija Kar 70 odstotkov žveplovega dioksida "uhaja" v zrak iz kurišč. Škofja Loka, 10. januarja - V službi za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije so izdelali strokovne podlage za pripravo sanacijskega programa za varstvo zraka v Skofji Loki. Ta bo pripravljen do konca februarja. Gre za prvi resni strokovni pristop k izboljšanju zraka na Gorenjskem in tudi enega prvih v Sloveniji. Škofja Loka namreč po onesnaženosti zratva sodi v tretjo in četrto (Trata) skupino, kar pomeni, da so presežene mejne oziroma kritične mejne vrednosti onesnaženja, merjeno z avgusta sprejetimi novimi predpisi, ki postavljajo trikrat nižjo zgornjo mejo dovoljenega onesnaženja kot prejšnji. Novi predpisi so usklajeni z merili Evropske skupnosti oziroma Svetovne zdravstvene organizacije. Avtorji strokovnih podlag za pripravo sanacijskega programa so za izhodišče uporabili večletne meritve onesnaženosti zraka z žveplovim dioksi-dorrt in dimom v Skofji Loki (stalni postaji sta na Spodnjem trgu in na Trati), pretok motornih vozil in prodajo goriv na območju Škofje Loke ter rezultate meritev škodljivih izpuhov iz tovarn, kjer ti rezultati obstajajo, dopolnjene z oceno glede na porabljene vrste in količine goriv in tehnoloških snovi. Zanimiva je ugotovitev, da industrija povzroča le 20 odstotkov onesnaženja z žveplovim dioksidom, kotlovnice za ogrevanje 34 odstotkov, drobna kurišča 25 in promet 10 odstotkov. Nasprotno pa promet prispeva v zrak kar 76 odstotkov onesnaženja z dušikovimi oksidi. Tudi industrija, zlasti na Trati, pri onesnaževanju ni še malo nedolžna, najhujši grešniki za slab zrak so Jelovica, Gradiš in Termo Bodovlje. Na sploh pa velja, da izpušča - tudi v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti - škofjeloška industrija v zrak zelo veliko različnih tehnoloških snovi (prah, še posebej škodljiv je lesni prah, težke kovine in organske snovi, kot so fenol, formaldehid, hlapi organskih topil). Problematična je zlasti vsota teh snovi v zraku. Soavtor strokovnih podlag inž. Dušan Hrček je na torkovi seji izvršnega sveta dejal, da za celovit sanacijski program manjkajo poglavja o zdravstvenih in drugih posledicah onesnaženosti zraka v Skofji Loki, finančno ovrednotenje nujnih ukrepov ter viri zanje. Predlaga kratkoročne ukrepe, po katerih Kako bomo letos izplačevali osebne dohodke Januarja po starem Ljubljana, 9. januarja - Januarja nam je bila plača izplačana še po Markovičevem interventnem zakonu, prihodnji mesec pa se bomo pri izplačilih držali republiškega zakona. Mnoge nejasnosti, ki zdaj vladajo na področju politike osebnih dohodkov, je skušala na današnji tiskovni konferenci razbliniti ministrica za delo Jožica Puhar. Uvodoma je pojasnila, zakaj je še vedno potrebno državno omejevanje plač, češ da so osebni dohodki v primerjavi z rezultati gospodarstva še vedno prenizki. Ne drži pa, je dejala, da je slovenski interventni zakon ostrejši od Markovičevega, le bolj selektiven je. Zvezna zakonodaja se pri osnovi za izračun plač ravna po trimesečju september - november. Tedaj smo se le v Sloveniji dosledno držali določil zakona, medtem ko so v ostalih republikah tedaj dinamično povečevali osebne dohodke. Markovičev zakon je omogočil tudi izplačevanje v delnicah, s čimer je ponekod povzročil precejšen padec plač, medtem ko smo v Sloveniji izločili izdajanje delnic za tiste organizacije, ki še niso registrirane kot delniške družbe. Jožica Puhar je navedla še nekaj prednosti, ki jih ima po njenem mnenju republiški zakon pred Markovićevim, tako glede izplačil v podjetjih z izgubo, zmanjševanja števila zaposlenih, ko lahko k masi za OD ostalih delavcev prišteje še četrtino sredstev, omenila pa je tudi omejevanje plač navzgor, in sicer s 15-kratnikom zajamčenega osebnega dohodka, kar v družbenih firmah predstavlja do 42.000 dinarjev najvišje plače. Januarja torej v Sloveniji še ohranjamo višino izplačil kot konec lela 1990, za naprej pa že po pravilih novega zakona. Osnovo predstavlja trimesečje april - junij, povečano za rast življenjskih stroškov v tem času, kar naj bi zadržalo naše realne plače na ravni lanske pomladi. Prihodnji mesec pa bo v veljavi tudi nov sistem obračunavanja bruto osebnih dohodkov na podlagi nove davčne zakonodaje. Bruto masa bo manjša, 1,6 neto osebnih dohodkov, medtem ko jih je prej predstavljala 1,9. Povečevala se bo lahko s stroški, in sicer po ekskalaci j s k i stopnji. Povejmo še to, da je po tej zakonodaji omejeno le izplačevanje mesečnih akontacij, periodični obračuni pa niso omejeni in s preostankom dohodka lahko družbeno podjetje (zanje namreč velja ta zakonodaja, teh pa je 90 odstotkov) prosto razpolaga in izplačuje do kolektivne pogodbe. • D. Z. Žlebir Med dolgoročnimi bosta vsekakor najučinkovitejša (in najdražja) gradnja mestne obvoznice, ki bi za več kot dvakrat zmanjšala promet motornih vozil skozi mesto, in plinifikacija Škofje Loke. V zvezi s tem Tone Jenko, sekretar sekretariata za družbeni razvoj, meni, da plinifikacije ne bo mogoče uresničiti brez zadolžitve (pri mednarodnih institucijah, republiškem ekološkem skladu), če bo zakonska možnost, pa bo predlagal občinski skupščini tudi zbiranje občinskega ekološkega dinarja. Alžirski plin prihaja v Slovenijo konec leta. V Skofji Loki je že začel delati odbor za plinifikacijo, ki ga vodi bivši župan Jože Albreht. • H. Jelovčan bi se Škofja Loka nekako v treh letih v celoti prerinila v tretje območje onesnaženosti, *1 se predstavniki slovenske vlade ta teden povedali tudi na sej1 zvezne vlade, jutri pa bodo na slovenski skupščini. • D. Ž. Mozirje - Zaradi nezadovoljstva, ki ga je na zadnjem zboru kratit skega Obrtnega združenja izrazilo okrog 580 kranjskih obrtnik«*' ki so za svoje stanovske kolege v mozirski občinirob lanskih pop'^' vah najbolj prizadete, prostovoljno zbrali skoraj 553.000,00 din3f' jev, češ da hočejo natančno vedeti, kdo in v kakšni meri je bil de'£ žen omenjene pomoči, je v sredo obrtnike v Mozirju obiskala pet\ lanska delegacija kranjskih obrtnikov. Več o tem v torkovi številk1' • I. Kavčič, foto: J. Cigler Zaposlenost in brezposelnost v radovljiški občini • VVt v Slaba dediščina, se slabše napovedi za letos Radovljiška podjetja so v več kot enem letu razpisala le 59 delovnih mest. Radovljica, 9. decembra - V radovljiški občini se zaposlenost od 1987. leta, ko je dosegla najvišje število zaposlenih v povojnem obdobju, nenehno zmanjšuje. Ob koncu predlanskega leta je bilo v občini zaposlenih 13.273 delavcev, ob koncu oktobra lani pa le 12.471 ali 802 manj. Število zaposlenih se je najbolj zmanjšalo v industriji, kjer je bila prezaposlenost največja, sicer pa tudi v bstalih dejavnostih (kmetijstvo, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt). Podjetja so doslej reševala Zmanjšanje zaposlenosti se problem prevelike zaposlenosti kaže v povečevanju brezposel- glede na proizvodne in druge rezultate tako, da ob upokojevanju delavcev niso nadomeščala z novimi. Izvršni svet ugotavlja, da je to za občino negativno in da naj bi se podjetja za takšne rešitve odločala le izjemno, tudi zato, ker je bilo v občini ob koncu oktobra že 7.235 upokojencev oziroma 1,74 delavca na upokojenca. nosti. Ob koncu oktobra lani je bilo v občini 771 brezposelnih, novembra 897, decembra pa že 1.040. Veliko pove tudi podatek, da so radovljiška podjetja od septembra predlani do začetka decembra lani razpisala le 59 delovnih mest in daje torej na eno novo delovno mesto prišlo 16 iskalcev zaposlitev. Med občani, ki iščejo zaposli- tev, je domala polovica žensk, 41 odstotkov je starih do 26 let, 16 odstotkov je takih, ki iščejo prvo zaposlitev, osem odstotkov pa je težje zaposljivih. Radovljiška občina ima že nekaj let višjo stopnjo relativne brezposelnosti (razmerje med številom prijavljenih iskalcev zaposlitve in številom zaposlenih), kot je gorenjsko povprečje. Še slabši so obeti za letos. Po ocenah Zavoda za zaposlovanje - enote Kranj bodo v občini imeli letos okrog 2000 ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev, po najslabši različici pa lahko celo 4000. Iz šol naj bi dobili 494 kandida- tov za zaposlitev, priseljevanj* iz drugih republik Jugoslavija pa bo zaradi manjših zaposlj!' venih možnosti letos manj*1' kot je bil doslej. Če vse to se' štejemo in upoštevamo še "dej diščino" minulega leta (več ko| tisoč brezposelnih), bo letos v občini za zaposlitev na volj0 po najboljši različici 3.300 lavcev, po najslabši pa 5.30"' Gospodarske in negospoda1"' ske organizacije pa bodo P." oceni zavoda za zaposlovanj* letos le malenkostno, neka^ 10-odstotno, nadomeščale f>*' ravni odliv z novim zaposloV^' njem, kar pomeni, da bodo P0' trebovale le 70 novih delavce^' • C. Zaplotnik Petek, 11. januarja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN ©©ESSvTO^GLAS Slovenska vlada sprejela ukrepe za zaščito interesov Slovenije in njenih državljanov Davki in carine ostanejo v Ljubljani Naša vlada je razen tega terjala od zvezne vlade, da takoj pripravi razmejitev finančnih sredstev in notranjih ter zunanjih dolgov, kar zahteva tudi vlada sosednje Hrvaške, ustavlja vsa plačila v zvezni proračun, kar bo vplačala, pa bo le za točno določene naloge (enako se odloča tudi Hrvaška), gospodarskih poslov v drugih delih države pa ne prepoveduje, ampak svetuje previdnost oziroma prodajo za gotovino ali drugo blago. Hrvati so trgovanje s Srbijo blokirali. Za dejanje srbske skupščine in vlade slišimo in beremo različne kvalifikacije: da je to finančno piratstvo, kriminalno dejanje, rušenje jugoslovanskega finančnega in posredno tudi gospodarskega ter političnega ravnotežja, vdor v jugoslovanski finančni sistem. Dejstvo je, da je bilo dejanje storjeno, da je bilo ukrepanje kasno in da od njega pretirane koristi ne bo. Stvari, ki so se zgodile pred dejanjem in neposredno po njem, to dajejo utemeljeno slutiti. Predvsem pa je do konca razmajano medsebojno zaupanje v državi, ki zadnje čase sploh ni na visoki stopnji. Včeraj začeti pogovori v zveznem predsedstvu o prihodnosti Jugoslavije bodo zato potekali v povsem drugačnem ozračju, predvsem pa z minimalno možnostjo, da bi se lahko za kakršnokoli novo zvezo na ozemlju sedanje Jugoslavije sploh lahko dogovorili. Dobrih 18 milijard dinarjev ali 1,4 milijarde dolarjev, za kolikor se je iz primarne emisije pri Narodnih bankah Vojvodine in Srbije zadolžila po sklepu skupščine ta republika, je velik denar. Ta manever je potekal v času, ko je Markovičeva vlada prepričevala zvezno skupščino, da je še vredna zaupanja za izpeljavo jugoslovanskih reform. Ta denar, ki je najverjetneje že Potrošen in je bil finančni ma- Bomo dobili svojo valuto Kakšna bo usoda vedno glasnejših predlogov, da Slovenija uvede svoj denar, utegne biti jasno že na današnji izredni seji slovenske skupščine. V igri je več inačic. Slišati je. da je denar že natiskan in da je Slovenija skratka za to pripravljena. Dr. Marko Kranjec pravi, da je svoj denar ena od možnosti zavarovanja finančnega sistema Slovenije. Tehnično pa je najtežje izvedljiva. Predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar pa je v sredo zvečer na pogovoru v Kranju dejal, da Sta v igri nov denar lipa in plačilni boni. Možna je kombinacija lipe in bonov, ki bi veljali samo v notranjem plačilnem prometu. Nov notranji denar naj bi bil fiksno vezan na marko v razmerju 1:1. proti dinarju pa bi bila naveza prilagodljiva in bi bila za zdaj 1 : 15 v korist novega slovenskega denarja. V novem denarju bi lahko izplačevali tudi del osebnih dohodkov. Pojasnilo srbske vlade Srbska vlada je reagirala na sporočilo zvezne vlade. V pojasnilu pravijo, da je v vsej državi prihajalo do kršenja predpisov, ki uravnavajo delovanje denarnega in deviznega sistema. Zato ni korektno, da se to vprašanje odpira samo v primeru Srbije. Njena vlada meni, da je treba prekontrolirati delovanje vseh republiških narodnih bank. Večji del pisma je v znaku očitkov Sloveniji in Hrvaški: tu naj bi pokupili največ deviz in je prišlo do velikega izpada depozitnega denarja, ki ga je bilo treba nadomestiti. Srbska posojila so zato nadomestilo izpadlega denarja, ne pa dodatne emisije. Ukrep je bil nujen tudi zaradi neprimerne agrarne politike, v prihodnje pa naj bo le Narodna banka Jugoslavije tista, ki bi dajala dovoljenja za kredite iz primarne emisije. Za to se Srbija zavzema že dve leti, vendar sta bili Slovenija in Hrvaška proti. Hranilne vloge so varne Na vprašanje, kaj pomeni srbski vdor v jugoslovanski monetarni sistem za varnost slovenskih dinarskih in hranilnih vlog. je finančni minister dr. Marko Kranjec odgovoril, da so vloge varne, da Republika Slovenija jamči za varnost in ima instrumente za zavarovanje.. never izvršen najmanj sočasno s objavo sklepa v tajnem uradnem listu skupščine Srbije 28. decembra lani, je zgubljen. Hude pa bodo posledice, občutili pa jih bomo spet pri inflaciji, predvsem pa je konec konvertibilnosti dinarja, verjetno pa tudi enotnega finančnomonetar-nega sistema Jugoslavije. Veliko črno piko, marsikje pa zaprta vrata, smo dobili pri tujih fi-nancerjih, ki so nam kljub notranjim zgagam še pripravljeni posoditi denar. Nemoč federalnih organov "Ukrepi zvezne vlade in Narodne banke Jugoslavije, ki jih sicer podpiramo, so milejša inačica, zato se je slovenska vlada odločila za svoje ukrepe," je dejal na torkovi novinarski konferenci predsednik republiške vlade Lojze Peterle, ki je po seji vlade, novinarski konferenci in posvetovanju s slovenskim političnim vrhom odšel na pogovore s hrvaško vlado na Otočcu. "To je nezaslišano in kriminalno dejanje srbske oblasti, dokaz, da se krade ponoči. Zvezni izvršni svet je ukrepal šele po desetih dneh. Soglašamo z namerami zvezne vlade, vendar ne verjamemo, da bodo ti ukrepi pre- zno. Tako je namreč za take primere napisano v njihovi novi ustavi. Slovenska vlada je sprejela pet bistvenih sklepov: gospodarsko sodelovanje z drugimi deli države ni ustavljeno, ampak naj bodo naša podjetja previdna, komu prodajati, predvsem pa samo za gotovino ali druge izdelke; Slovenija se bo ravnala po svojem novem davčnem sistemu, pristojnost pa prevzema tudi nad prometnim davkom, kije odslej odtekal v Beograd; pod svojo pristojnost prevzemamo tudi carinsko zakonodajo, ki je ne mislimo spreminjati, pristajamo pa kvečjemu na carinsko unijo; na denarnem področju je predvidenih več ukrepov, ki se bodo uporabljali glede na razplet položaja, ni pa izključena tudi lastna valuta; zvezna vlada mora Slovenski memorandum Sprejela ga je slovenska vlada, v njem pa predsedniku zveznega izvršnega sveta Anteju Markoviču pojasnjuje razloge za protiukrepe ob srbskem vdoru v monetarni sistem Jugoslavije. Slovenska vlada v memorandumu ugotavlja, da je Srbija s tem ukrepom verjetno dokončno porušila enotni gospodarski sistem Jugoslavije, za kar sprejema tudi gospodarske in politične posledice. Slovenija Srbiji ne odreka pravice do svoje poti pri reševanju gosp idarske krize, protestira pa zoper metodo, kako se tega loteva. Zvezna vlada je reagirala šele po desetih dneh. podpiramo njegove dobre namene, vendar dvomimo v uspeh. Zato je slovenska vlada, zavezana s sklepi skupščine in izidom plebiscita, odgovorna za zavarovanje gospodarskih in političnih interesov Slovenije. Vlada v memorandumu ugotavlja, da je že leta 1989 vedela, da bo plačala ceno stabilizacijskega programa, vendar ga je podprla z gospodarskimi in političnimi ukrepi. Lani je na odstopanje od programa že opozorila s posebnim memorandumom, stanje pa se ni spremenilo. Fiskalni sistem, enotni jugoslovanski trg in denarni sistem so razpadali, prav tako pa je bila očitna nepripravljenost posameznih delov Jugoslavije za uveljavitev tržnega gospodarstva. Slovenija pojasnjuje, zakaj je nehala plačevati nekatere prispevke v zvezni proračun. To ni storila prva, ampak je pred njo to že storila Srbija, vendar je vlada reagirala samo na primeru Slovenije. Razlagamo, zakaj smo nehali plačevati za nerazvite. Tega nismo počeli samo mi. vendar je bila vsa krivda zvaljena na rtas. Medsebojno sodelovanje na osnovi zaupanja ni več mogoče. Zvezna administracija je ob raznih napadih na monetarni sistem molčala. Prav tako je očitna ignoranca sklepov demokratično izvoljene slovenske oblasti, tudi izida zadnjega plebiscita. Zato mora Slovenija ukrepati. Prvi ukrep se nanaša na fiskalni sistem. Slovenija v celoti prevzema sistem prometnega davka. V zvezni proračun bo plačala le kotizacijo za minimalno funkcioniranje zvezne uprave in JLA in to za točno določene namene. Do konca lanskega decembra zadržano vplačilo prometnega davka bo uporabljeno za kompenzacijo neuresničenih zveznih obveznosti do Slovenije. Slovenija posega v carinski sistem tako. da prevzema z zvezno carinsko zakonodajo določene carine in carinske dajatve. Zakonodaje s tega področja ne bo spreminjala, če tega ne bodo spremenile druge republike. To pomeni, da za zdaj pristajamo na carinsko unijo. Pri denarnem sistemu ne izključujemo možnost ponavljanja posegov, kakršnega je storila Srbija, zato pripravljamo tu svoje ukrepe za zaščito. Slovenija pa prav tako odstopa od sanacije bančnega sistema na zvezni ravni. Slovenska vlada pa v četrtem sklepu terja od zvezne vlade, da takoj pripravi razmejitev finančnih sredstev ter notranjih in zunanjih dolgov. To je v interesu vseh republik. Slovenija bo predstavila svoj predlog razmejitve Srbski primer ni prvi Zadnji primer srbskega vdora v finančni sistem po ocenah poznavalcev tega področja ni prvi in ne edini. Je pa svojevrsten po načinu in po tem, kdo ga je odobril: skupščina neke republike. Alije Marković vedel ali ne. je vprašanje. Manjši vpadi so bili že prej, o čemer je govoril Marković na zadnji seji skupščine. Na kaj je mislil, je več odgovorov. Slovenija meni, da za srbsko neplačevanje obveznosti, davkov in carin (okrog 4 milijarde dinarjev), pa za nekatere manjše posege iz primarne emisije. Sicer pa je tudi sam zvezni premier prispeval k dodatni emisiji, koje zvito prelival denar od proizvajalcev končnih izdelkov k surovinarjem (kje je kdo lociran, je znano), kar 12 milijard iz primarne emisije pa je namenil za pomoč kmetijstvu. Sploh pa so bili že lani znaki, da se koristi več denarja, kot ga je v bankah in pri tem je prednjačila Srbija. razmejiti finančna sredstva ter notranje in zunanje zadolžitve. K temu je treba dodati še s Hrvaško usklajeni sklep o zmanjšanju prispevkov za federacijo. Plačali bomo le tisto, kar bo dogovorjeno in .za točno določen namen. Prispevek naj bi se razpolovil in naj bi bil manjši od 10 milijard dinarjev. Kriv eden, kaznovani vsi Tako kot smo že vajeni, se je zgodilo tudi tokrat. Kriv je eden, kaznovani smo pa vsi. Tako zvezna vlada kot svet guvernerjev Narodne banke sta sklenila, da mora biti uporaba primarne emisije prepovedana za vse v Jugoslaviji in ne le za Srbijo, prav tako pa bo opra-"Ijena revizija v vseh narodnih Odmevi Odmevi so različni, odvisno, iz katerega okolja prihajajo. Tujina Po sodi, da je to nov dokaz, da takšna Jugoslavija ne more preživeti. v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini na splošno obsojajo srb-*ki poseg v jugoslovanski monetarni sistem in ga enačijo s podobnimi primeri v drugih republikah, ob tem pa pravijo, da so oni manj obremenjeni. Srbija zagovarja svoj ukrep. Slovenija in Hrvaška pa ga obsojata, tujina reagira izrazito negativno, saj tO povečuje nezaupanje v našo državo, kar so Markoviču v sredo llldi jasno povedali. Marsikdo se je šele sedaj prepričal, v kako globoki krizi je naša država. Sicer pa povzemamo nekaj mnenj. Dr. han Ribnikar: "Predvsem je neverjetno, da sistem sploh omogoča, da si nekdo lahko uzurpira emisijo denarja. Do tega J? v preteklosti že prihajalo, vendar na ravni poslovnih bank. ki niso črpale le poslovne, ampak tudi obvezne rezerve. Ne vem. na kakšen način bo mogoče ta denar vrniti. Vsekakor pa je treba temeljito razmisliti, kako se zavarovati pred takšnimi dejanji. Neverjetno je, da dolžnik postavlja upniku pogoje, upnik pa pri tem lahko le molče opazuje." Or. Bogdan Oblak - Hamurabi: "To je seveda razdiranje jugoslovanskega denarnega sistema. Ne verjamem, da bi Srbija tiskala celo bankovce. Pa še nasvet Republiki Sloveniji: čim prej je treba demonopolizirati Narodno banko Jugoslavije in liberalizirati denarne tokove v državi. Treba je zakonsko omogočiti plavanje blaga in storitev v katerikoli valuti, ki jo prodajalec ^Prejme, seveda po tečaju, ki se določa na trgu." Mitja Gaspari: "Takih postopkov ne moremo dopuščati in kršil-Ceje treba kaznovati. Če nam te operacije ne bo uspelo nevtralizirati, ni s finančnega stališča nikakršne možnosti, da bi ta denarna politika v prihodnje delovala. Vsi tisti, ki niso sodelovali v ,e.i kraji stoletja, gotovo ne bodo pripravljeni resno sodelovati v ,eh razpravah. Najmanj v enem tednu ali desetih dneh je treba 'jevtralizirati posledice tega enostranskega dejanja. Na to razbojniško ekokomijo je treba odgovoriti z vračilom ukradenega aenarja." prečili Srbiji, da uresniči svoje namere. Mi ne bi tako reagirali, če bi šlo za ukrep, ki zadeva samo Srbijo. Tokrat gre za akt, ki zadeva Jugoslavijo kot celoto. Gre tudi za politično destabilizacijo, ki omogoča dvigovanje glasu tistim, ki so za uporabo nedemokratičnih metod reševanja jugoslovanske krize, za njeno spreminjanje v kaos. Srbska vlada se zaveda nemoči zvezne vlade. Slovenska vlada bo naredila vse, da bo zavarovala gospodarske in politične interese Slovenije", je dejal predsednik Peterle. Finančni minister dr. Marko Kranjec in njegov novi namestnik Stanko Debeljak sta povedala, da bodo dinarske in devizne posledice srbskega dejanja velike. Srbska narodna banka je odobrila 8 milijard dinarjev posojila iz primarne emisije za nakup deviz. Po informacijah, je dejal minister Kranjc, so srbske banke že decembra kupovale devize, čeprav niso imele dinarskega pokritja. Inflacija bo zaradi tega zanesljivo večja, saj gre za vsoto, ki predstavlja 30 odstotkov letošnjega zveznega proračuna oziroma 5 odstotkov letošnjega jugoslovanskega družbenega proizvoda. Mar-kovičev program se bo še bolj zamajal. Ukrepi zvezne vlade in narodne banke utegnejo ostati brez učinka, saj zna obveljati pravilo, da morata srbska vlada in banka spoštovati republiško komando in ne zve- Grozi visoka inflacija Inflacija bo letos visoka. Da bo le 45-odstotna, ni več res. Srbski vdor pa bo inflacijo pospešil. Dodatna emisija je povzročila nova posojila. Pravijo, da je multiplikator blizu 3, kar pomeni 50 milijard novega nekritega denarja, ki bo šel v potrošnjo in ne v naložbe, kot nekateri v Srbiji razlagajo. To se je dogajalo že decembra, ko so se v Srbiji nenormalno povišale plače in je bil pritisk na devize v Sloveniji in na Hrvaškem poguben. Severozahodni del je potegnil krajši konec. Je pa tudi res, da je bila s 5 milijardami emisije plačana volilna zvestoba upokojencev v Srbiji, s 5 milijardami enaka zvestoba vojvodinskim kmetom, z 8 milijardami pa so bile nagrajene srbske banke, ki prednjačijo po izgubah. Ali se je tiskal tudi nov denar ali je šlo samo za dodatni knjižni denar, so mnenja deljena. Res je, da denar lahko tiska tudi Narodna banka Srbije. Tudi če denar ni bil natiskan, je v obtoku več denarja, ki ga bo na koncu treba pokriti. Slišati je tudi ugotovitve, da so v obtoku bankovci s ponavljajočimi serijskimi številkami. bankah in ne le v srbski. Nihče ni odločno terjal vračila denarja, o kakršnihkoli kazenskih sankcijah pa ni niti besede, niti duha ne sluha. V urejeni državi bi marsikdo že naslednji dan sfrčal s položaja, pri nas pa te lekcije še nismo vzeli. Razen tega je ta dogodek vzela Narodna banka Jugoslavije kot razlog za še večjo centralizacijo svojih pristojnosti. Prav tako so se s tem dejanjem možnosti za novi jugoslovanski dogovor bistveno zmanjšale (če sploh še obstajajo). Kot pravi slovenski premier Peterle, se je težko pogovarjati s tistim, ki krade. Vsaj za Slovenijo je to razlog za pospešene priprave na odcepitev oziroma za čim prejšnji "beg" iz Jugoslavije, ki za nas ni samo razširjena Srbija, ampak skupnost prostovoljno združenih narodov s pravico do samoodločbe, ki vključuje tudi odcepitev oziroma prekinitev vezi. To je povojna sporna dilema, ki prihaja sedaj vedno ostreje na dan. • JOŽE KOŠ-NJEK VOLNA & PLETENINE Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel.: 064/35-440 HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.990,- NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.. 9943-463-513648 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Obveza so vežice, potreba pa tudi cesta - Drevi (danes, 11. januarja) ob 18. uri bodo z zaključno slovesnostjo v kulturnem domu v Železnikih praktično sklenili letošnje praznovanje krajevnega praznika, ki so ga v krajevni skupnosti z nedavno izvoljenim novim vodstvom obeležili predvsem s številnimi športnimi prireditvami oziroma tekmovanji. Na nocojšnji prireditvi pa bodo podelili tudi priznanja za delo. Kot smo že zapisali v torkovem Gorenjskem glasu, čaka novo vodstvo letos predvsem izgradnja mrliških vežic. Le-te so namreč obveza z zadnjega programskega obdobja. Vendar pa v krajevni skupnosti niso "pozabili", da je bila, sicer ne v programu krajevne skupnosti, širša opredelitev že pred leti, da je postopoma treba urediti tudi cesto proti Skofji Loki. Po nedavnem asfaltiranju ob koncu minulega leta skozi Studeno je ta trenutek o nadaljevanju del na cesti sicer še težko reči kaj bolj določnega, vendar pa v Železnikih ocenjujejo, da bi morali ureditev ceste vsekakor tudi vključiti v prihodnji širši program. - A. Ž. Srečanje z najstarejšimi Čirče pri Kranju - Ob koncu minulega leta so v prene-kateri gorenjski krajevni skupnosti ob različnih srečanjih in proslavljanju pripravili tudi srečanja z najstarejšimi krajani. Tako je bilo tudi v krajevni skupnosti Cirče v kranjski občini. Predsednik sveta KS Jože Močnik je na srečanje ob koncu leta povabil okrog 90 krajanov, ki so starejši od 70 let. Pripravili so jim kulturni program in jih postregli. # (ip) Najcenejše silvestrovanje Kranj - V prostorih Društva upokojencev v Kranju je bilo ob koncu leta prav gotovo najcenejše silvestrovanje. Za 110 dinarjev so se številni upokojenci, ki so prišli domala z vse Gorenjske (Žiri, Tržič, Jesenice, Lesce...), imeli lepo in prijetno celo noč. Poleg aperitiva je vsakdo dobil okusno telečjo obaro, prireditelji pa so poskrbeli tudi za glasbo in petje. Kdo pa je doplačal še 90 dinarjev, je dobil tudi silvestrsko večerjo. Silvestrovanje je pripravila komisija za gostinstvo pri Društvu upokojencev Kranj. # (ip) Gasilske novice Kranj - Predsedstvo Gasilske zveze Jugoslavije je za zasluge pri napredku požarnega varstva odlikovalo z gasilsko zvezdo II. stopnje Gasilsko društvo Primskovo ter člane občinske gasilske zveze Kranj Franca Kerna, Franca Košnjeka in Staneta Sorčana. Na podlagi kriterijev komisije za strokovno vzgojo pri Gasilski zvezi Slovenije pa je Vili Tomat napredoval v višjega gasilskega častnika, Jože Ka-stelic pa v višjega gasilskega častnika I. stopnje. Oba sta člana občinske gasilske zveze Kranj. # (ip) Zlata poroka na Bregu ob Kokri Kranj, januarja - Pred kranjskim matičarjem Marjanom Kne-tom stasi v v soboto, 5. januarja, znova nadela poročna prstana Rozalija in Matevž Gazvoda z Brega ob Kokri pri Preddvoru. V čevljarni pri Vrtači na Visokem sta se spoznala, kjer sta si oba služila kruh v letih med obema vojnama. Matevž je prišel na Gorenjsko z Dolenjske, iz Velike Brusnice, čevljaril pri čevljarskih mojstrih okrog Kranja in delal v Planiki, celih šestindvajset let pa je bil inkasant v Elektro Kranj. Najtežja leta sta bila zanju med vojno. Že tretji teden po poroki je Matevž moral na orožne vaje in skorajda ga ni bilo več domov. Bil je partizan Kokrškega odreda, kasneje v 4. operativni coni, ob Božiču 1944 je bil ujet na Veliki planini in potem je preživljal strahote zaporov Kamnika, Kranja, Begunj in taborišča Dac-hau. Vseeno seje vojna zanj srečno končala. Dve hčerki sta se jima rodili po vojni, zdaj pa imata že šest vnukov. Trdo življenje je za njima in človek je vesel, da sta petdesetletnico svojega skupnega življenja dočakala tako pokončna in dobrovoljna. Matevža poznajo znanci in prijatelji tudi kot odličnega harmonikarja. Nič koliko mladim parom je igral na ohcetih. Tudi danes še kdaj pa kdaj raztegne meh, toda le za svoj domači krog, pravi. Še veliko lepih in veselih skupnih dni jima želimo! • D. Dolenc Pod Kriško goro ni več sive lise "Krivec" je pravzaprav krajevna skupnost Sebenje Konec leta se je na zadnji, 21. seji sestal centralni gradbeni odbor za izgradnjo telefonije v štirih krajevnih skupnostih v tržiški občini. Iz nekdanjih 4 telefonov na 100 prebivalcev je zdaj to območje krepko nad gorenjskim povprečjem. Križe, 10. januarja - Akcija za izgradnjo telefonskega omrežja, ki se je začela konec 1986. leta v krajevnih skupnostih Kovor, Pristava, Sebenje in Senično, je končana. Celotno območje je bogatejše za 510 novih telefonskih priključkov. Če k temu prištejemo še 220 prejšnjih telefonskih naročnikov in telefonske priključke v KS Sebenje, ima zdaj telefonska centrala v Križah kar 1042 naročnikov oziroma tretjino vseh telefonskih priključkov v tržiški občini. Nekdanja najbolj "siva telefonska lisa" na Gorenjskem je tako "zbledela". Gorenjsko povprečje je bilo v začetku minulega leta 19,4 telefona na 100 prebivalcev, na območju centrale Križe je zdaj 24 telefonov na 100 prebivalcev. Če pa bi bila zmogljivost centrale v celoti zasedena, bi se to območje izenačilo s sosednjo Avstrijo, kjer je 37 telefonov na 100 prebivalcev. "Krivci" za tako popravljeno telefonsko sliko so pravzaprav v sosednji krajevni skupnosti Sebenje, kjer so se pred časom na referendumu o samoprispevku odločili, da na ta način dobi telefon praktično vsaka domačija v krajevni skupnosti. Tako je potem tudi v ostalih KS pod Kriško goro in v Kovorju stekla akcija za .izgradnjo telefonije. Lojzka Pangeršič fonov na novo centralo v Križah. Potem je kazalo, da bo akcija morda kmalu končana. Pa se je naenkrat začelo zatikati v KS Kovor in sicer pri vključevanju, naročnikov v novem stanovanjskem naselju Stagne, kjer je ob postopnem komunalnem urejanju naselja še nekaj časa prihajalo do poškodb in okvar na že zgrajenem telefonskem omrežju. "V odboru smo si zastavili nalogo in cilj, da moramo akcijo končati z vsemi še tako na videz nepomembnimi formalnostmi. Ena takšnih je bila tudi, da bo zdaj poseben odbor še pet let bedel nad vključitvijo slehernega novega telefonskega naročnika. Za priključek zdaj znaša strošek 1500 nemških mark; toliko znaša namreč delež, ki je bil vložen v izgradnjo omrežja na območju vseh štirih krajevnih skupnosti. Sicer pa se je do zaključka akcije od prvotnih 379 interesentov število naročnikov do konca akcije povečalo še za 131. Tako smo do konca akcije pred nedavnim na celotnem območju dobili 510 novih telefonov." Akcija pod Kriško goro, kjer so naročniki morali za telefon odšteti 13.000 dinarjev, pa je posebna še po nečem. Bila je prva, ki se je začela po sprejetju nove zakonodaje, ko investitor in izvajalec ni bila več krajevna skupnost in je bilo za začetek akcije treba pridobiti celotno gradbeno dokumentacijo. "Če ne bi gradbeni odbor tako po strokovni plati, kot po pripravljenosti vseh članov resnično in zavzeto bil za to, da akcija uspe, bi se danes najbrž težko pogovarjali o uspešno končani akciji," pravi Lojzka Pangeršič, predsednica finančnega pododbora v gradbenem odboru. "Prigospodarili smo 50.000 dinarjev, ki smo jih zdaj namenili kot začetni vložek za gradnjo Drago Papler "Akcija se je začela 1. julija 1987," se spominja predsednik centralnega gradbenega odbora Drago Papler. "Primarna mreža je bila zgrajena že jeseni istega leta. Zaradi mile zime in po zaslugi izvajalca Rajka Be-nedika - Tavčarja pa je bil potem spomladi zgrajen tudi že razvod. Tako se je jeseni 1988 začelo tudi že postopno vključevanje novih naročnikov v novo centralo v Krizah." Pred tem so morali seveda denarno pokriti prevezavo 220 že obstoječih naročnikov tele- Taborništvo v kranjski občini Uspešen odred Stražni ognji Kranj, 9. januarja - Steber taborništva v kranjski občini je gotovo odred Stražni ognji v Kranju, ki je s približno 180 člani največji in tudi najdejavnejši. Kot v pogovoru za Gorenjski glas ocenjuje načelnik odreda Danilo Kodrič, si bodo kljub vse slabši gmotni podpori še naprej prizadevali za ohranitev dosežene ravni. Jedro odreda sestavlja pri- množično in kakovostno prire- bližno- 90 tabornikov in tabornic, ki ga dopolnjuje še okrog 60 najmlajših članov, medvedkov in Čebelic, pa približno pol manj starejših članov, klubov-cev. Mladina se združuje v kranjskih Osnovnih šolah Stane Žagar in Matija Čop na Planini ter v šolah Šenčur in Pre-doslje, starejše članstvo pa izhaja predvsem iz KS Center v Kranju. Njihova osnovna dejavnost je taborniško izobraževanje in aktivno življenje v naravi. »Naše taborniško znanje smo v zadnjih letih več ali manj uspešno potrjevali na raznih tekmovanjih,« pripoveduje Danilo Kodrič iz vodstva odreda Stražni ognji, »lani pa smo bili prvič tudi organizatorji največjega taborniškega tekmovanja, slovenskega taborniškega mnogoboja. Večmesečno delo s pripravami je bilo nagrajeno z ditvijo. Na mnogoboju ni bilo naših ekip, vendar so tabornice zmagale na nočnem orientacijskem tekmovanju, taborniki pa so zasedli 2. mesto na tradicionalnem tekmovanju v Slovenskih Konjicah. Ponosni smo tudi na prvo letošnjo zmago na orientacijskem tekmovanju Glas svobodne Jelovice minulo nedeljo. Sedaj končujemo priprave na zimovanje v domu Planike na Poljski planini pod Beguni-ščico, kjer bo zimske počitnice preživelo okrog 40 udeležencev. Glavne dejavnosti v prihodnjih mesecih bodo zimsko orientacijsko tekmovanje februarja, nočna orientacija marca, .Bračičevi dnevi v Slovenskih Konjicah aprila in republiško orientacijsko tekmovanje maja. Spomladanski del programa bomo sklenili s pripravami na letovanje.« • S. Saje Na zadnji seji odbora so podelili priznanja med drugim tudi izvajalcu Rajku Benediku, PTT podjetju Kranj in Janezu Rantu iz PTT podjetja Kranj ter PA P Ljubljana. Gradbeni odbor je tudi ocenil, da si je pri celotni akciji še posebej prizadeval predstavnik prejšnjega izvršnega sveta občine Tržič Marko Valjavec. Priznanje pa velja tudi Milanu Zupanu, prejšnjemu predsedniku KS Ko- Karel Prešeren skupnih mrliških vežic na tem območju; KS Kovor pa smo sorazmerni delež vrnili in se bodo v krajevni skupnosti sami odločili, kako in za kaj bodo ta denar porabili." Tako Lojzka Pangeršič kot Karel Prešeren, predsednik pododbora za tehnično operativna dela, sta povedala, da se v takšnem sestavu, kot je bil * odboru, tudi v prihodnje ne b) branila sodelovanja v podobni akciji še enkrat. "Vsekakor pa bi bilo tudi veliko manj težav, ki jih nenazadnje resnično ni bilo malo, če bi projektant že na samem začetku sodeloval s krajem. Bilo bi manj težav pri soglasjih, lokacijskih dovoljenjih in lahko bi delali še bolj ekonomično. No, pa vendar, mislim« da tudi nastali stroški v tej akciji niso bili pretirani. Marsikje na Gorenjskem so morali odšteti še več, da so dobili telefon... Ob nedeljenem mnenju, da je ta velika telefonska akcija uspe* i la, pa velja še posebej poudariti« da poleg vseh članov centralnega gradbenega odbora velja pO' hvala še posebej tudi predsedniku odbora Dragu Paplerju. f A. Žalar Planinarjenje pozimi Za varnost je potrebno znanje Kranj, 9. januarja - Dejstvo, da je hoja v gore lahko nevarna kij«1'' dobri opremi, če le-te pohodnik ne zna uporabljati, je spodbudil0 inštruktorje pri kranjskem alpinističnem odseku k pripravi en"' dnevnega usposabljanja. Tečaj, ki bo obsegal teoretične osnove i" praktične prikaze, bo v nedeljo, 13. januarja, pri planinskem dom" na Kališču. Skrb za izobraževanje članstva je v Planinskem društvi1 Kranj že tradicionalna. Dve poletji zapored so pri koči na Led': nah organizirali planinske učne ure, med katerimi so izkušen! gorski reševalci posredovali obiskovalcem osnovno znanje o hoj1 po gorah. Ker se je več planincev zanimalo, kje bi se lahko nauči' li uporabljati zimsko planinsko opremo, so se v Alpinističnefl1 odseku pri PD Kranj letos odločili tudi za zimsko usposabljanj* planincev. Veliko pohodnikov seje namreč v preteklosti ponesti čilo zaradi zdrsov, ker niso znali uporabljati opreme. »Nedeljski tečaj na Kališču bo namenjen prav praktičnem1! delu z različno zimsko opremo,« naglasa inštruktor v AO KrafJ Janez Triler in razlaga: »Po zboru ob 8. uri v domu bomo obisk^ valcem s kratkim predavanjem opisali opremo planinca in jih s*' znanili s ponudbo opreme doma. Potem se bomo v okolici koče uči'1 navezovanja derez in hoje z njimi, pravilne drže cepina in zaust"' vijanja z njim ob padcu, preizkusa trdnosti snežne odeje, gibanja f° plazovitem terenu in prijateljske pomoči ob nesreči v plazu ter zn*' kov za pomoč. Med drugim bomo prikazali tudi uporabo smučar' skih palic in vrvi za varovanje pri hoji. Po kosilu bo na vrsti še ptC davanje o nevarnostih v gorah pozimi.« • S. Saje PLAnum 64240 RADOVLJICA, Gorenjska 26 _GEGEAOONSUUTNG 6tMQ RADOVTJCA, Gridiato 5 tel 064 75775^ Po konkurenčnih cenah nudimo računalniško vodenje poslovni"*1 knjig - vključno z izdelavo periodičnih in zaključnih računov - za vse vrste podjetij in obrti. Vse informacije dobite na naslovu: PLANUM Radovljica, Gradiška 5, telefon 064/75-775. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Obetajo se spremembe pri denarnih pomočeh otrokom Otroški dodatki vsem otrokom Družbena denarna pomoč je zdaj namenjena samo otrokom v revnejših družinah, kot obeta ministrstvo za zdravstvo in socialno varstvo, pa naj bi bili v prihodnje vsi otroci deležni tako imenovanega otroškega dodatka. To je ena najpoglavitnejših sprememb, ki jih predsednica sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo dr. Katja Boh napoveduje v sklopu celovite družinske politike. Otroški dodatek ali uradno družbena denarna pomoč otrobom, je bila doslej namenjena samo družinam, ki so bile zaradi nizkih dohodkov pod predpisanim cenzusom za dodelitev denarne pomoči. V prejšnjih časih so del teh pomoči funkcionalno prelivali za plačilo oskrbnine v vrtcih. Sicer pa je zadnje leto vse več povpraševanja po tej obliki pomoči, za katero v centrih za socialno delo pravijo, da zajema največji del njihove klientele. Denarna pomoč otrokom je pač prva na hierarhični lestvici pomoči, ki jih uveljavlja družina, sledijo ji socialne štipendije, subvencije stanarin in druge. Krog družin, upravičenih do te denarne pomoči, pa se vse bolj širi, kar zgovorno priča o naših plačah in standardu, dr. Katja Boh je na nedavni novinarski konferenci postregla s podatkom, da Je vsak mesec za šest odstotkov več omenjenih pomoči. Zneski Pomoči otroke..i tudi niso kdo-ve kako visoki, na Centru za socialno delo v Kranju so nam Povedali, da zdaj v povprečju dosegajo od 500 do 600 dinarjev, najvišji otroški dodatek pa znaša 900 dinarjev. Kot obeta dr. Katja Boh, bodo prihodnje otroške dodatke dobili vsi otroci, zneske pa bodo tudi povečali. Zaradi znanih gmotnih težav letos najbrž še ni pričakovati, da bi se zamisel že uresničila. Družine bi jo kajpak sprejele odprtih rok, saj doslej država ni bila posebno radodarna do najšibkejših členov družbe. Za otroke menda namenjamo samo 0,4 odstotka družbenega proizvoda, medtem ko ga gre v razvitejših državah od enega do treh odstotkov. Boža Brudan iz Škofje Loke: »Ne sodim ravno v krog socialno ogroženih, zato za svoja dva Obeti zaposlovanja v letu 1991 Ko bi odprli 28.000 novih delovnih mest, brezposelnosti ne bi bilo Kranj, januarja - 31. decembra 1991 je bilo na kranjski enoti zavo-aa za zaposlovanje prijavljenih 4712 iskalcev zaposlitve. Sodeč po 'h«! 23 *° 'eto Pa ^° na Gorenjskem še enkrat več brezposelni . SLAVKO KALAN, vodja kranjskega zavoda za zaposlovanje, valstveduJe' da b° brCZ de'a skoraJ 12 odstotkov aktivnega prebi- 1991. Kaj pa lahko pričakujemo glede na tretjo, najbolj realno oceno? »Tretja možnost sicer sloni na enakih predpostavkah glede kadrovskih virov, le tehnoloških presežkov po tej pričakujemo 12.000. Tako pričakujemo, da bo ob koncu leta 1991 na Gorenjskem 8100 brezposelnih oseb, če seveda upoštevamo, da bodo organizacije svoj naravni odliv kadrov 10-od-stotno nadomeščale. Vprašanje je tudi, kaj se bo z zaposlenostjo dogajalo v zasebnem sektorju. Zaposlenost se ne bo zniževala, pač pa se bo celo rahlo dvignila. Z 8100 nezaposlenimi konec tega leta bo stopnja nezaposlenosti na Gorenjskem 11,9-odstotna. Za Slovenijo strokovnjaki napovedujejo, da bo letos in v prvi polovici prihodnjega leta pri nas okoli 120.000 iskalcev zaposlitve, potem se bodo ti tokovi umirili in v letu 2000 lahko pričakujemo, da bo brezposelnost spet na ravni leta 1990. Gorenjska ocena za leto 1991 je v primeri s slovensko celo nekoliko ugodnejša. Stopnja bezposelnosti pa bo Pogojna trditev, ki smo jo zapisali v naslov, je kajpada P°Polnoma utopična, vendar 0 po oceni kadrovskih virov, *' J0 je izdelal zavod za zaposlovanje v Kranju, letos na tr- lsču dela predvidoma tolikšna Ponudba delovne sile. »Prvi kadrovski vir je priliv "nadih iz šol,« pojasnjuje Slavko Kalan. »Letos jih bo 2768 ončalo šolanje, kar je najmo-^neJŠa generacija doslej. Radi 1 našli delo vsaj zanje, če je že ocela utopična misel na zaposlitev vseh, ki bodo letos iskali °- Drugi vir je selitveni pri-.asL od katerega si obetamo 45 jud.K pa kakih 30 ljudi, ki bo-iskali delo zaradi deagrari-8^'Je- medtem ko najbolj negotov kadrovski vir predstavlja Priliv iz tako imenovanih ekoloških in tehnoloških presež-2 v- Kot potencialne iskalce sljP0sl'tve štejemo delavce v ti-? n organizacijah, ki poslujejo '2gubo in blokiranimi žiro ra-/V11- Novembra 1990 je bilo ta-JJjj delavcev 18,000. Če k vse-(j "onienjenemu prištejemo še tr(j.lsčino iz minulega leta, je 28nn(v' da bi potrebovali Pov novih delovnih mest, J^ern na mestu.« naihi!00, nezaPoslenih je tudi 'Zdel p a varianta' ki so J° 'ali v napovedih za leto Kolikšno nezaposlenost obetajo strokovnjaki s področja zaposlovanja po občinah? Na Jesenicah bo brez dela 1562 ljudi, se pravi 13,9 odstotka aktivnega prebivalstva, v Kranju 3949 (11,9), v Radovljici 1535 (15,1), v Skofji Loki 1050 (8,2) in v Tržiču 613 (12,7). letos še enkrat večja kot lani, kar nam seveda narekuje vrsto ukrepov. Treba bo pomagati iskati delo vsakemu posamezniku, pa naj gre za spodbujanje podjetništva in obrtništva, za akcijo tisoč novih delovnih mest, javna dela ali druge projekte« • D. Z. Žlebir, Foto: G. Šinik otroka ne dobivam nobenih otroških dodatkov. Slišim pa za spremembe, po katerih naj bi bili vsi otroci, ne glede na socialni položaj, deležni teh dodatkov. Mislim, da si starši in otroci to zaslužimo, za družine bi tak dodatek pomenil nekakšno stimulacijo. Menda v drugih državah tudi gojijo takšno prakso.« bolj malo verjamem, saj v teh časih država nima denarja, da bi ga tako radodarno delila.« Milan Justin iz Škofje Loke: »Prav je, da vsi otroci dobijo otroški dodatek. Sam sicer otrok nimam, vendar mi je jasno, da ima vsaka družina z otroki večje stroške kot tisti brez njih. Seveda pa bi morali biti ti dodatki različni, tisti z nizkimi plačami (teh je vse več) naj bi dobili večje, bolje situirani pa nižje dodatke. Ne verjamem pa, da bi ta ukrep pomagal k večji nataliteti, otroci so pač odločitev vsakega posameznega para.« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler Ana Frelih iz Škofje Loke: »Moji trije otroci, stari 5, 7 in 14 let, zdaj ne dobijo otroških dodatkov. Brala sem o možnosti, da bi se krog upravičencev do tega denarja razširil, vendar ne vem, ali gre le za tiste družine z več otroki ali kar za vse. Tudi mi ni jasno, kako gre taka novost skupaj z davčnimi obremenitvami, ki bodo že letos doletele naše plače. Po eni strani boš dal za dve plači davka na leto, po drugi pa ti bo država plačevala za otroke.« Mateja Eržen iz Škofje Loke: »Doslej ni bilo potrebe, da bi za edinega otroka, zdaj je star štiri leta, prejemala kako denarno pomoč. Zamisel, da bi vsem otrokom delili, otroške dodatke, se mi zdi dobra, če bo le izpeljana. Vendar pa temu Tudi starost je lahko lepa Kastigarjeva mama Ko seje odselila iz Drulovke. je dolga lela nisem srečala. Včasih sem se že spraševala, ali ni že umrla, kot toliko njenih vrstnic. Nič čudnega bi ne bilo ob težkem življenju, ki gaje preživljala. Ko jo povsem iznenada pred dvema letoma dobim na slovesnosti v Domu upokojencev v Kranju, ki so jo pripravili ob 10-letnici doma. Čilo, zdravo, pokončno Kastigarjevo mamo, kakršno sem poznala vse življenje. Enajst let je živela v stričevi hiši na Okroglem pri Kranju, zato se nisva srečali. Ko jo je poleti 1988. prizadelo, sojo otroci dali v dom. Hitro se je opomogla, se privadila domskemu življenju. Česa se pa Kastigarjeva mama ni navadila v svojem življenju? Leta 1943 je ostala daleč od doma sama s šestimi otroki. Ona. pet fantov in ena deklica, njena Joži. selitve iz stanovanja v stanovanje, vsakodnevna skrb, kako nasititi svoje otročiće. Nič niso bili krivi, da so se rodili v tako grd svet vojne, pomanjkanja, sovraštva. Poštenja jih je% vedno učila. Že tako se je vsak gospodar branil na stanovanje dobiti družino z veliko otroki, z nobenim zaslužkom po vrhu pa še sploh in bognedaj. da bi se kak otrok spozabil, da bi kje kaj vzel. In nič čudnega bi ne bilo, če bi. Ničkolikokrat so bili lačni in marsikateri gospodarje nalašč nastavil vabljivo jabolko, kruh za otroško skušnjavo. Nikoli se kaj takega ni zgodilo. Se danes je ponosna na svoje otroke, da so bili in ostali pošteni. Kakšna sreča je bila, da je znala šivati. Vsak konček blaga je uporabila za punčke, konjičke, medvedke, slončke. Ob koncu tedna je teh živalic naložila v košaro in šla od kmeta do kmeta in jih zamenjavala za živež. Počasi so minevala leta in otroci so drug za drugim prihajali h kruhu. Vedno bolje je bilo. Danes se imajo vsi lepo. Tudi njej je lepo. Še najlepše! Ko bi bil vsak človek tako z malim zadovoljen, kot je ona, bi bilo vsem lepo na svetu. Na toplem je v domu, nobenih skrbi nima. Hrana je dobra. Če kdo pravi, daje lačen, naj kar bo. Kakšen kdaj pojamra. da ima doma to in ono, on pa mora biti tu v domu, na tujem. Pa ga hitro zavrne, da naj bo srečen, da mu ni treba skrbeti za streho, za drva in premog, za ozimnico... Tu si postrežen spredaj in zadaj, ležeš v čisto posteljo, v četrtek jih bo njihova Stanka spet skopala, preoblekla. Pred dvema letoma se je je lotila sladkorna bolezen. Tako daleč je že bilo, da je padala v komo. Zdaj ima prava zdravila, pravo dieto in se odlično počuti. Za vse so poskrbeli v domu. Tudi na Golnik so jo poslali na vse preglede: celo v neki komori so jo vrteli... Noge so ji otekale, tromboza ji je grozila. Pa danes poglej moje noge, jih stegne proti meni, ravne kot sveča. Vsak dan sijih masira z žganjem, v katerem je raztopila nekaj aspirinov. Nekje je izvedela, da je to dobro za prekrvavitev in prepričana je, da ji pomaga. Odlično se počuti. Še drugim priskoči na pomoč, če je treba. Najtežje je za one na invalidskih vozičkih, one. ki jim revma zvija ude. Dokler si sam lahko pomagaš, je najlepše. Njej je, posebej še sedaj, ko ima tako prijetno sosedo v sobi, kot je Barbka Hudobivnikova. Na Silvestrovo so si z vinom nazdravili. Pa na Novo leto sta se lepo imeli z Barbko. Barbkina nečakinja Milka ju je povabila na svoj dom na Primskovo. Kako lep dom ima! Kastigarjeva mama je vesela, če drugim gre dobro, če se imajo lepo. Nobene zavisti ni nikoli občutila. Njej prav nič ne manjka. Njena Joži je skoraj vsak dan pri njej, tudi fantje prihajajo. Le če je človek zadovoljen s seboj, je lahko takole sproščen, vesel, zgovoren, kot je ona. O, če je kaj narobe, že pove. Mora, sicer jo hoče zadušiti. Lepo, obzirno, to jo je naučilo življenje, a pove pa. Dovolje je stara, da sme. Saj res, 4. marca jih bo že cnainosemdeset... • D. Dolenc POMISEL Programirano počitnikovanje Ko so pred nekaj leti začeli z organiziranim programom zimskih počitnic, je bilo slišati vrsto komentarjev o smiselnosti takšnega programiranja. Njega dni smo si otroci v počitnicah že znali najti zabavo zase, od jutra do večera nas je bil poln bližnji zasneženi hrib, podeželski otroci smo v tem pogledu sploh uživali velik privilegij. Kaj pa zdaj, ko je že nekaj zim zapored minilo brez snega? Naj bi se šole prosta mladež za ves teden ležerno zleknila pred televizor, kjer ji ure in ure vrtijo risanke in glasbene spote? Naj bi mestna otročad vse dni brezciljno postavala po zimsko opustelih ulicah in tuhtala, kakšno naj zagode odraslim? Seveda nobeno otroštvo ne mine tudi brez slednjega, vendar v današnjih časih še zdaleč ni odveč odraščajoči in energije polni mladini natresti kopico razumnih in koristnih možnosti za njen prosti čas. Kako ga bodo preživeli, slednjič odločajo sami ali pa v družbi s starši, dokler jim v lastno samostojnost prepričana mladina to dopušča. Današnji šolski mladini med letom, ko so obremenjeni s šolskimi obveznostmi, manjka predvsem gibanja. Tri ali štiri ure telovadbe na teden, pri srednješolcih pa zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov celo manj, je za zdrav razvoj seveda premalo. Zimske počitnice so zatorej priložnost nadomestiti ta manjko, ki ga bolj kot otroci na deželi najbrž čutijo vrstniki, ki odraščajo na asfaltu. Žal v zimah, kakršne poznamo zadnjih nekaj let, ni bilo veliko priložnosti za poceni zimsko rekreacijo, zlasti ne smučanje. Zato pa so organizatorji odprli športne dvorane, bazene, drsališča, celo jahališča, da so mladi nadomestili tisto, za kar jih je prikrajšala narava. Toda telesne aktivnosti ne dišijo vsakemu otroku. Vleče ga tudi v kino in zakaj bi mu odrekali tovrstne užitke, če so le odmerjeni v razumnih količinah. Zahtevnejši si želijo duhovne hrane: pravljic, likovnega izražanja, lutk, plesa, obiskov v galerijah in muzejih, za kar imajo med šolskim letom, nabitim z učenjem, nalogami in krožki, premalo časa. Take dejavnosti zadnja leta zvabljajo v mesto celo podeželsko otročad, kije v domačem kraju bogateje obdarjena z naravnimi prednostmi in koristnostmi gibalnih aktivnosti. Naj smo bili prva leta še tako nezaupljivi do počitniških programov, ki so počitnikarje usmerjali od dejavnosti do dejavnosti, se je po več preizkušenih letih nezaupanje razblinilo. Otroci so z mnogoštevilno udeležbo v omenjenih programih dokazali, da so take počitnice sprejeli za svoje. In kdo bi jim kratil nekaj, kar je njihovo? # D. Z. Žlebir Vesele zimske počitnice Kranj, januarja - Komaj so mimo božično-novoletne počitnice, že se organizatorji pripravljajo na prave zimske "počitnice, ki bodo spričo prvih letos krajše za teden dni. Česa bodo otroci lahko deležni v tem veselem zimskem času, bomo v tednih do počitnic objavljali tudi v naših časopisnih stolpcih. Začenjamo s Kranjem, organizatorje v ostalih občinah pa prosimo, naj nam sporočijo o svojih dejavnostih. Kranjska Zveza društev prijateljev mladine je k sodelovanju povabila kino, ki naj bi otrokom vse počitnice vrtel mladinske filme. Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki bo prirejalo plavanje, drsanje (na drsališču Gorenjskega sejma), alpsko smučanje in teke, Pionirsko knjižnico, ki obeta ure pravljic, Konjeniški klub Kranj in Jahalni center Podvin za učenje jahanja, Zvezo organizacij za tehnično kulturo, ki bo nudila ure računalništva in radioamaterstva, Dom JLA zlasti za prostore tehnični in plesni kulturi, medtem ko so se za ples obrnili na Plesni klub Kranj in plesni studio Eureka. Sodelovala naj bi tudi Gorenjski muzej in Prešernovo gledališče. Na nekatere kranjske tovarne pa se organizator obrača zlasti po finančno pomoč, da bi otrokom lahko nudili čim več brezplačne ali vsaj poceni počitniške zabave. Organizirajo tudi tečaje. Tečaj drsanja bo od 28. januarja do 1. februarja od 9. do 10. ure. cena pa je 150 dinarjev. Tečaj smučanja bo od 28. januarja do 1. februarja od 9. do 12. ure, za ceno 200 dinarjev, primeren kraj še iščejo. ZTKO bo prijave zbirala do 24. januarja. Za isti termin obljubljajo tudi tečaj smučarskih tekov, ki bo v športnem parku Stanka Mlakarja, če bo seveda sneg. Prispevek je 50 dinarjev. Ponujajo pa tudi dve obliki počitnic na Pokljuki, in sicer 5-dnevni tečaj za otroke od 7 do 12 let, ter 6-dnevni družinski tečaj. • D. Z. VESTI 1,96 milijona nas je Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je pred koncem leta v Sloveniji živelo 1.955.643 prebivalcev, 8,2 odstotka vseh, ki živijo v Jugoslaviji. Slovenski register prebivalstva ima spet drugačne podatke, saj je že sredi lanskega leta naštel 1.998.090 prebivalcev v Sloveniji. Števec pa se očitno še ne bo kmalu obrnil na dva milijona, saj statistika kaže tudi na upadanje rojstev v Sloveniji. Leta 1949 seje pri nas, denimo, rodilo vsak dan po 91 otrok, leta 1969 še 76, lani pa samo še 64. Na tisoč prebivalcev seje tako lani rodilo 12 otrok. Toda to ne po meni, da smo glede nizke rodnosti v Jugoslaviji nosili zastavo. Pred nami so bili še Vojvodinci z 10,4 rojstvi na tisoč prebivalcev, pa V ožji Srbiji z 11,7 in Hrvatje z 11,9. Tudi Avstrijci se razmnožujejo počasneje, saj so lani zabeležili le 11,7 rojstev na tisoč prebivalcev. Tudi v Bosni, kjer smo jih imeli vselej za ro-dovitnejše, je manj kot 15 rojstev na tisoč prebivalcev. Uvoz rabljenega osebnega avtomobila Med pravicami, ki jih Društvo invalidov Kranj predstavlja svojemu članstvu na koledarju za leto 1991, je tudi možnost uvoza rabljenega osebnega avtomobila. Tega lahko invalid uvozi na podlagi potrdila Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Potrdilo dobi lahko le tisti, ki mu je po samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar priznana najmanj 70-odstotna telesna okvara. Potrdilo dobi ne glede na to, ali vozi avto sam ali ne. K prošnji za izdajo potrdila je treba priložiti odločbo o telesni okvari. Plačila carine niso oproščeni. PREJELI SMO Odiseja 1990-91 Alpetourom nikoli več (I) ranj - Težko bi našli koga, kije zadnje novoletno praznovanje preži-i v aranžmaju gorenjske potovalne agencije Alpetour v slovaški Bra-slavi in je po vrnitvi s "silvestrovanja" razmišljal kaj drugače, kot hko preberete v gornjem naslovu. "Od Bratislave sicer nisem pričakal prav veliko, saj dobro poznam Češkoslovaško, ampak to, kar si privoščil Alpetour, je pa res preveč," je o novoletni odisejadi raz-'išljal Kranjčan Mitja Vidmar, moj naključni sogovornik, ki je slo-iško grozljivko, komedijo, mogoče pa kar dramo, preživljal skupaj z ekletom in svojo družbo. Najbrž tudi vljudno opravičilo s strani poto-alne agencije in pa povračilo dela denarja, ki so ga vplačale prizadete stranke, ne bosta omajala odločitve slednjih, da z Alpetourom pa najbrž že ne bodo šli več. Silvestrovanje v Bratislavi, 4 dni, z odhodom 28. decembra 90 in vrnitvijo domov 1. januarja 91, namestitev v hotelih B kategorije z dvoposteljnimi sobami, tušem in wecejem (hotela Dukla, Astra, kot "pomoč" hotel Nivy, baje prenovljen bivši protokolarni objekt ter hotel Zahoran v Maleckem), športni objekti, ogledi Bratislave in okolice je pisalo v prospektu. Cena - samo 1450 dinarjev. "Do prihoda v Bratislavo, v soboto, '29. decembra, približno ob 9. uri zjutraj je bilo vse v najlepšem redu. Do druge ure popoldne smo imeli čas za nakupe, sedem avtobusov se je hitro izpraznilo in začel se je stampedo v trgovine. Seveda, v nekaterih trgovinah so imeli inventuro, druge so bile zaprte, v tretjih pa tako rekoč ni bilo kaj kupiti, že izropano. Ob 14. uri smo se spet dobili pri avtobusih, željni tuša in postelje. En a vtobus je odšel v hotel Dukla, drugi v hotel Zahoran v Malecko, potniki preostalih petih avtobusov pa naj bi se namestili v hotelu Nivv (baje je bil hotel Astra prezaseden). Tu se je začelo. V hotelu Nivy so imeli premalo dvoposteljnih sob, da sta samo spodnji dve nadstropji namenjeni gostom, v gornjih dveh pa stanujejo delavci, pojma nimam, kakšni. Do osme zvečer smo čakali na ključe, nekaterim je prekipelo, pa so malo razgrajali, pa razbili kakšno steklenico, petarde so pokale... Večina seje odločila za vrnitev domov, kar je bilo nemogoče, saj so šoferji celo prejšnjo noč vozili. Tako so eni odšli v mesto, drugi so odšli v druge hotele, nekaj v hotel Dukla, nekateri pa smo končno dobili sobe v hotelu Nivv, v večini troposteljne z dodatnim ležiščem, ki je tako ostalo neizkoriščeno. En par s premalo borbenega duha je prenočil celo na stolih pred recepcijo," je pripovedoval Mitja Vidmar. Zajtrki v hotelu Nivy, kosila in večerje v 500 m oddaljenem hotelu Spuinik, bazena in savne nikjer, hrana in postrežba na psu, silvestrovanje brez šampanjca, ne duha ne sluha o kakšnem programu, Slovaki so pomotoma demolirali enega Alpetourovih avtobusov in črna knjiga bratislavske odiseje je bila polna. Kaj poreči na Mitjevo in drugih 300 potnikov dogodivščino? Potovalni agenciji Alpetouru se je tokrat očitno nekje zalomilo, v domači hiši, pri posredniku v Bratislavi ali pa zajec tiči v slabem dogovoru med obema. Na Alpetouru so upravičeno nezadovoljnim okoliprinešencem sicer povrnili vsakemu po 600 dinarjev, v opravičilu so le-tem svetovali, naj čimprej pozabijo te štiri dni, a kaj, ko se je dotični osel (okrog 300 polnih sedežev v avtobusu) tako hitro naveličal ledu. Šušljalo se je celo, da je silvestrovanje preko Alpetoura "organizirala" Zveza avtomehani-kov in šoferjev iz Ljubljane, ampak, saj ne bomo verjeli takim govoricam, kajne. Posebno poglavje si zasluži tudi silvestrovanje v Blanskem, prav tako na Slovaškem, zato v torkovi številki več o tem. • Igor Kavčič Opravičilo udeležencem silvestrovanja na Češkoslovaškem Vsem udeležencem neuspelega silvestrovanja v Blanskem in Bratislavi od 28. decembra - L januarja 1991 se opravičujemo. Obenem želimo objaviti dejstva, ki niso naša krivda, a so botrovala vsesplošnem nezadovoljstvu. Resnično smo del udeležencev potovanja prikrajšali za prijetno silvestrovanje, kar nikakor ni bil naš namen. Izjavljamo, da so vsi naši pisni dogovori s češkoslovaškimi partnerji zagotavljali hotele »B« kategorije, ne pa objekte, kot NIVY Bratislava. O spremembi oz. premestitvi dela naše skupine iz hotela DUKIA B lansko v hotel ZLATA LIPA, nismo bili obveščeni. Neprimerna namestitev, iskanje novih namestitvenih kapacitet in splošno nezadovoljstvo ob tem, so povzročili nadaljnje zaplete pri realizaciji začrtanega programa in skrajno nekulturno ter objestno obnašanje določenih udeležencev. Čeprav smo proti češkoslovaškim partnerjem vložili odškodninski zahtevek, se zavedamo, da prizadetim udeležencem prijetnega silvestrovanja ne moremo povrniti, zato pa jim priznavamo povračilo celotnih penzion-skih storitev iz našega osnovnega programa. Izplačujemo ga v vseh naših poslovalnicah. Za razumevanje se zahvaljujemo! Alpetour Potovalna agencija Kranj ODMEVI Protestiram Nedeljski Dnevnik je 23. 12. 1990 objavil reklamo, v kateri priporoča smučanje na Koroškem. Zaradi le nemških imen v reklami sem presenečen. Koroška je tudi slovenska, zakaj potem v reklami zgolj nemška, ali še slabše, celo spremenjena imena (npr. Dobrč v Vil-lacher Alpe) v reklami9 Gospodu Zlatku Šetincu kot odgovornemu uredniku predlagam, da si obnovi znanje o Koroški (npr. iz knjige Slovenija, te poznam?) ali pa, da družno z Milanom Medenom (glavni urednik ND) sede v osnovnošolske klopi. Tadej Markič Mrtvilo v KUDU Po dolgem času odgovarjam na članke v vašem časopisu, ki sta jih podpisala g. Srečko Debeljak in g. Irena Bevc. Ne morem mimo nekaterih neresnic, ki jih je napisal g. Debeljak. Najprej pa odgovor g. Ireni, ki je pisala, kako je bila prikrajšana za mnogo večerov. Popolnoma jo razumem, saj vem, koliko časa vzamejo vaje za igro, vendar, draga Irena, na Sovodnju je bilo in je še vedno kar precej takih igralcev in igralk, ki so žrtvovali veliko časa za delo v KUD-u. Če omenim samo g. Kržišni-ka, dolgoletnega režiserja, ki je že v letih. V svojem članku pa sem se omejil samo na zadnje leto in nisem imel namena izničevati dolgoletnega dela g. Slabe-tove. Zdaj pa članku g. Debeljaka, ki pravi, da so moje izjave zlobne in slaboumne. Res sem bil precej kritičen, vendar se za razliko od g. Debeljaka vsaj nisem ničesar zlagal. Prva neresnična trditev je ta, da dopis ni zrasel na mojem zelniku, druga pa, da se on nikdar ni vključeval v to, kaj se bo v dvorani dogajalo in kaj ne. Moje mnenje je, da v kulturno življenje na vasi spada proslava, igra, predavanje in na koncu koncev tudi ples. Zadnje čase na Sovodnju veli-korat slišiš. Imamo dve dvorani pa v nobeni ne moremo zaplesati. Opažam pa, da iz leta v leto za kulturne predstave na Sovodnju vedno manj zanimanja. To, da se v dvorani ne sme prirejati veselic oz. plesov me še najmanj moti. Moti me bolj to, kako je g. Debeljak »izvajal« oblast v KS in njegove poteze v preteklih letih. Pa poglejmo samo nekaj let nazaj, ko se je začel graditi gasilski dom. Takrat je bila dvorana v zadružnem domu že povsem dotrajana in g. Lojze Bogataj, takratni direktor »Termo-pola« je predlagal, da bi v gasilskem domu imeli tudi večnamensko dvorano za razne prireditve. Vendar se Debeljak ni strinjal. (V tistih letih je bil predsednik gasilskega društva) hotel je dvorano, ki jo bodo uporabljali samo gasilci. Zatem se je lastništvo dvorane v zadružnem domu preneslo iz KZ na KS. Potrebna je bila obnova in tako kot za gasilce so tudi za to dvorano krajani prispevati ves les in pomagali z delom, vendar to, kakšna bo dvorana je odločala od vodstva KS načrtno izbrana komisija in tako je želja po večnamenski dvorani spet propadla. Sprva so načrtovali gledališko dvorano s »stopnicami«, vendar je po zaslugi g. Janeza Trevna vsaj takšna, kot je. Spomnimo se zapetljaje okrog izdaje soglasij za novo nastale gostinske lokale, vendar o tem ne bom pisal. Moje osebno mnenje je, da lokal »Kovačev hram« ne sodi pod oder dvorane, sanitarije so povsem na drugi strani Soltks ŽIRI Strojarska ulica 12, Žiri Poliks podjetje lahke obutve Žiri objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALISTA Pogoji: - srednja izobrazba komercialne smeri - 3 leta delovnih izkušenj na področju prodaje - izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave in s podatki o zadnji zaposlitvi v 8 dneh od dneva objave na naslov: Poliks podjetje lahke obutve, Strojarska ulica 12, Žiri, Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po izteku roka za prijavo. stavbe. Kuhinja, ki jo je uporabljal KUD, je bila pred leti obnovljena tudi s KUD-ovim denarjem, zdaj pa jo je KS enostavno dala v najem omenjenima gostincema v »Kovačevem hramu« itd. Največji absurd pa je, da bodo lovci na sredi Sovodnja zgradili svoj dom (če sem malo zloben si lahko predstavljam, da bodo imeli tudi svojo dvorano), za katerega pa je soglasje podpisal - če sem prav obveščen - prav g. Debeljak brez privolitve članov skupščine KS. Priznam, da je g. Debeljak veliko napravil pri svojem dolgoletnem delu v organih KS, ne morem pa mimo tega, da je bilo -ko ni sprejemal kompromisov in ni upošteval mnenj tudi drugih krajanov - storjenih kar nekaj napak, ki bodo bremenile mlajše rodove. Vse te objekte bodo morali vzdrževati eni in isti ljudje, pa naj si bodo člani KUD-a, člani Gasilskega društva ali katere druge organizacije, saj je veliko krajanov, ki so včlanjeni v več kot le eno društvo. To je moj zadnji prispevek, ne glede na to, kakšna bi utegnila biti reakcija nanj, tisti pa, ki poznajo razmere, pa naj sami presodijo, kdo ima bolj prav. Lep pozdrav. Za KUD: Jelko Podobnik Preveč jastrebov v kranjskem gnezdu Težave v skupščini so nastale zaradi predolgih razprav poslancev stranke demokratične prenove. Namen njihovih razprav je zavlačevanje in s tem otežkoča-nje dela skupščine. Zaplete se pri sprejemanju dnevnega reda in seveda pri nekaterih nepomembnih točkah dnevnega reda, to so vedno le proceduralni zapleti. Tako za večino točk dnevnega reda zmanjka časa. Poslanci SDP valijo krivdo na »nekatere v vrhu oblasti«, podobno kot njihovi predhodniki, ki, razumljivo, nikdar niso bili krivi. Goreči zagovorniki obstoječih aktov so najbrž pozabili, da seji v času veljave teh aktov v občim Kranj širilo posestvo Brdo, združevali in razdruževali so se uspešni kolektivi, ustanavljali if združevali SlS-i, po krivem obsojali ljudje, nacionalizirala privatna lastnina, zapirale so se podeželske osnovne šole, rušila železniška proga, onesnaževalo zemlja, voda, zrak, odpadki divje odlagali v spominski park Udinboršt,... Upam, da bodo kmalu spoznali svoje zablode, zlasti soav-tor ji teh aktov in se bodo sramovali svojih del. Vedno bolj pa se strinjam $ pregovorom, da volk dlako menja, čudi pa ne. Poslanec Zelenih Kranja Tadej Markič Alojzij Žibert Pod MarijMn varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. V spremstvu oboroženih mož, ki naj bi skrbeli za »našo varnost«, se je kolona odpravila proti Zlatemu polju v Kranju. Tam so morali domači in vsi drugi nepozvani takoj odstopiti, obkolil pa nas je močan kordon vojske in nas odvedel v zaprte prostore barak. Komaj sva z bratom Franceljnom - letnik 1925 spregovorila nekaj besed. On je bil prav ta dan na naboru in bil vkljub slabovidnosti potrjen. Klicali so nekateri v slovo, drugi v bodrilo in zopet drugi pa so na glas jokali. Kmalu je poltiho, toda vedno glasneje zadonela pesem: »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj...«1 Veliko teh mladih fantov se je za vedno poslovilo od domače zemlje. Njihova trupla so raztresena po vsej Evropi in tudi izven nje. Na Jesenicah so pripravili sprejem. Na postaji je igrala godba na pihala. Okoliške hiše so bile okrašene z zastavami s kljukastim križem. Tudi tu so vstopali mladi fantje. Naenkrat pa se je na začetku vlakovne kompozicije zaslišala glasnejša govorica, kletve in vpitje. V vlaku smo šele kasneje izvedeli, da so Nemci na Jesenicah na lokomotivo pritrdili napis: »Slowenische Freiwiliger« (Slovenski prostovoljci). Demonstranti so napisno tablo odstranili in uničili. Saalfelden - Kehlbach Vlak je drvel preko Koroške, Tirolske in Salzburške in se ustavil pod Gross Glocknerjem na območja Kitzbuhlskih Alp. Potovali smo v zaprtih živinskih vagonih skozi mesta: Villach, Badgastein, Bruck, Saalfelden, kjer smo izstopali in odšli peš v okoli tri kilometre oddaljeno vas Kehlbach. Glavna naloga pri delovni službi je bilo učenje reda in vežbanje vojaških spretnosti, utrjevanje discipline in učenje jezika. Vsako jutro je trobentačjbil je Slovenec, Jože Planinšek s Primskovega) zatrobil budnico. Že pri prvih zvokih budnice je bilo treba kar se da hitro iz postelj, obleči telovadno obleko s kratkimi hlačami in majico ter se zbrati na zbornem mestu. Časa za zbor je bilo zelo malo. Sekunde so igrale vlogo, sicer so sledile občutne kazni. Zgodnje zimske mesece nas je slabo oblečene v tej alpski pokrajini močno zeblo, toda pripraviti smo se morali za dosti hujše ruske zime. Ko smo imeli že popolnoma premrle prste, so nam ukazali »Maschinengewehrfeuer«, to je udarjanje s sproščenimi dlanmi po stegnih. Po jutranji telovadbi je sledilo tuširanje v topli in mrzli vodi pod kontrolo dežurnega oficirja. Ko je odprl ledenomrzlo vodo, so se zaslišali kriki, toda ubežati se ni dalo. Kazni so bile za vsako malenkost. Če so koga zapazili, da je imel roko v žepu, je moral tudi po 14 dni nositi zašite vse žepe. Če so kje, mogoče tudi na poti v stranišče, našli pri katerem odpet gumb, so ga iztrgali z blagom vred, potem pa seje bilo treba javiti z zašito obleko in prisilim gumbom pri dežurnem oficirju. Če kdo ni hitro in pravilno pozdravil vsakega predpostavljenega, tudi tiste najnižje, je moral zvečer po uro in več stati pred obednico z roko v pozdrav. Bil* so seveda tudi druge kazni kot čiščenje stranišča, kopalnice ali kanalizacije ali pa tudi zapor, ki se je ločil na: zapor ob hrani brez krU' ha in vode ali zapor samo ob vodi. Za majhno nepazljivost na straži je sledil teden dni zapora-Kontrole so bile organizirane zelo pogosto in kar se da preJinjenO, da je bilo preizkuševalca včasih zelo težko opaziti. Vkljub hudi zimi je vsaka soba v baraki dobila dnevno le po 1" kg premoga. Po preteku treh tednov smo dobili v Kelbachu prve obiske z Gorenjske. To je bila velika senzacija. Starši so nas prišli obiskat dalec med tuje govoroče ljudi. Pred izhodom so nam starešine pregledah nohte, ušesa, lase, žepe, denarnico, glavnik, hlače za zarobki in druge predmete. Če so pri katerem našli kaj umazanije, mu je bil vkljv" prošnjam in celo joku izhod prepovedan. Domači so se tako lahko vrnili domov, ne da bi prišli v stik s svojcem. Takih primerov je bil0 kar precej. Naši skupini so zaradi slabega petja med tednom obljubili, a° nam bo zaradi tega v nedeljo prepovedan izhod. Sedaj ko so bi'1 obiski pred vrati, se je to resnično zgodilo. Cela skupina je morah* čistiti stranišče, moj oče pa je skupaj z ostalimi stal pred glavnic vhodom s polnim nahrbtnikom dobrot. Pripotoval je zastonj tak0 daleč na Tirolsko. Kako se mu je moralo trgati srce, ko seje vrača' domov, ne da bi se lahko kaj pomenila. Konec delovne službe v Kehlbachu Bližal se je konec bivanja pri RAD. Za konec in pred odhodu^ k vojakom nam je bil vsem obljubljen kolektivni dopust. Dne l\' aprila 1943 so Avstrijci iz Algaua in iz Tirolske dobili odpust niče 'j! vozne karte, Slovenci pa smo se preoblekli v civilno obleko in čaka'1 skupno vozno karto do Kranja. Slovo od Avstrijcev je bilo prisrčfl0 in vsi smo se veselili dopust. Dne 12. aprila 1943 so prišli v taborišče oboroženi arbeitsfi' hrerji, kar sicer ni bil običaj. Na zboru, bili smo v civilnih oblekah' so nam sporočili, da se bomo sedaj poslovili. Prišel je tudi vrhov* komandant, oberfeldmeister. Ta nam je sporočil, da je Gorenjs^ Partisanengebiet in zato ne smemo domov, pač pa gremo takoj t\a slednji dan v vojsko. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Gledališče čez cesto PRELET BARSKE MUSICE Kranj - V Gledališču čez cesto, v gledališki skupini, ki je pri nas zaslovela z igranjem gledališča "malo drugače", zdaj pripravljajo novo predstavo. Prvo v novi sezoni in verjetno tudi edino, kar seveda sploh ni slabo. Slabše pa je to, da se bodo lahko v kratkem preimenovali kar v gledališče "na cesti"... Zakaj? Če so morda vsi tisti, ki redno spremljajo dogajanje na ljubiteljski gledališki sceni opazili, da v letošnji sezoni nobena od najvidnejših kranjskih tako imenovanih alternativnih gledaliških skupin, še ni najavila nove predstave - tem velja sporočiti: na alternativnih odrih se zavesa vsekakor bo dvignila. Se v letošnji sezoni. Toda najverjetneje že na prelomu zime v pomlad. Vsaj za Gledališče čez cesto tako kaže. Minuli ponedeljek se je gledališka skupina zbrala na svoji prvi vaji, bralni seveda, v gradu Kiesel-stein. Med njimi sicer ni bilo prav vseh "stebrov" igralske ekipe značilne za kranjski GČC, pa tudi Iztoka Alidiča ni bilo opaziti. Kar pa seveda še ne pomeni, da bo vse skupaj povsem potekalo brez njegove navzočnosti. Res pa je, da je tokrat na režiserskem stolu, s katerega je Alidič toliko časa vplival na imidž gčcjevske Predstave (in kot avtor dramskega teksta tudi), drug režiser -Jaša Jamnik. Režiserju mlajše gledališke generacije je očitno kranjsko gledališko dogajanje dokaj pri srcu: v Prešernovem gledališču Kranj je namreč Jamnik v tej gledališki sezoni režiral otvoritveno predstavo Hišnika Harolda Pintarja s Poldetom Bibičem v glavni vlogi- Bralna vaja se je torej "zgodila", čeprav je skupina tokrat prišla v najmanjši zasedbi: predstava, ki se je v Gledališču čez cesto zdaj lotevajo, bo namreč zahtevala ekipo kakih tridesetih ali celo nekaj več nastopajočih. Seveda ne gre za kakšen spektakel, pač pa za dogajanje dobesedno pisano na kozo igralski skupini in gledali- škemu svetu, ki so ga v GCC vse doslej raziskovali. Izbrali so namreč zdaj že znamenito delo Charlesa Bukovvskega Barflv, v dobesednem prevodu Barska mušica. Morda se bo kdo ob tem spomnil filma z enakim naslovom - to je to. Toda ni treba brskati tudi po gledališkem spominu - tega teksta pri nas še niso uprizorili. O tem je nekaj povedal tudi režiser Jaša Jamnik. Kranj — Igralska ekipa GČC na prvi vaji za novo predstavo. Kaže, da se vam gledališki dogodki, v katerih nastopajo margi-nalci, dogajajo zadnji čas. Deloma je bil tak že Hišnik, Barfly pa bo sploh značilen. Izbirate prav take predstave? "Najbrž gre za naključje, sicer pa mislim, da se nove režije lotevam z igralsko skupino, ki ima poseben odnos do gledališča, zato verjamem, da bo nastala zanimiva predstava. Zamisel seveda še sproti nastaja, gre bolj za priredbo drame, pravzaprav kar za kolaž tekstov iz proze in poezije Charlesa Bukovvskega, avtorja, ki je svoja prva dela začel objavljati zelo pozno, pri petdesetih letih." Kakšen je svet ljudi z obrobja, kot ga slika Bukomki? "Okvir dogajanje je res življenje marginalca, ki pa to sploh ni. Glavna tema, ki se spleta okoli glavnega junaka in ostalih oseb, je alkohol - podoba življenja skozi alkohol. Tisto, kar se avtor, tako se zdi, sprašuje v svojem tekstu, pa je vprašanje, zakaj neki družba posameznika sili, naj nekaj postane. Gre za posameznikovo iskanje, na način posameznika." iZZiv za GČC? ^Lahko je tudi izziv. V drami se ne zgodi nič usodnega, nič ni mrtvih, ni usodnih obratov. Izziv? Vsekakor, tako kot mora biti izziv vsaka nova predstava in to za vso ekipo." Do premiere, ki bo verjetno enkrat marca, se bodo ustvarjalci nove predstave sestali še ničkolikokrat. Na začetku še v Kieselsteinu, kasneje, ko bo treba z vajami že na oder, pa verjetno v domu na Primsko-vem. Delavski dom, kjer je bila doslej delovna "baza" Gledališča čez cesto, bili so pač najemniki prostorov in dvorane, jim je gostoljubje odpovedal. Zato se zdaj selijo na Primsko-vo in ostajajo še naprej gledališče "čez cesto", saj so končno tega že vajeni. Brez dvoma pa so si v letih največje ustvarjalnosti zagotovili tudi svoje občinstvo, ki je doslej dobesedno drlo na njihove predstave. Ni dvoma, da bo občinstvo zmoglo tudi do Primskovega. Seveda pa bo predstava pokazala, kakšno je Gledališče čez cesto leta 1991 in kakšna bo nova predstava - taka, ki bo privabljala gledalce spet in spet, ali takšna, da jo bodo selektorji zaradi kvalitete pošiljali na vse gledališke festivale. Najbolje takšna, da so oboji zadovoljni -gledalci in kritiki, pa gčcjevci tudi. • Lea Mencinger Foto: Jure Cigler Knjiga fotografij VEČNE LIPE FRANCETA STELETA Komenda — Fotograf in oblikovalec ter neumorni (samo)založnik France Štele z Gore pri Komendi nas je ob koncu preteklega leta zopet Presenetil z za naše razmere kar razkošno knjižno izdajo z naslovom, ki ne more bolje predstavljati našega slovenskega trenutka: Večne lipe. Steletova knjiga fotografij z fij, izbora besedil, uvodnega literarnimi prilogami, velikega teksta, oblikovanja, pa tudi za- formata, je povsem avtorsko ložništva. Le lekturo je opravil delo, saj je Štele avtor fotogra- Stanko Klinar, knjigo pa je na- Literarni večer v knjižnici BESEDA NAGRAJENCA VILENICE Tržič - Danes, v petek, ob 18. uri bo v prostorih Tržiške knjižnice literarni večer, na katerem bosta prevajalca prof. Albinca Lipovec in dr. Tone Pretnar predstavila poezijo že umrlega češkega pesnika Jana Skacla. Za pravi zven pesmi bosta poskrbela ph. dr. Karla Urbanova, lektorica za češki jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, slovenski prevod pa bo bral Janko Ropret. Poezija Jana Skacla, dobitnika nagrade Vilenica leta 1989, je pri nas izšla lansko jesen v 69. knjigi zbirke Lirika, "rvo pesniško zbirko z naslovom Koliko priložnosti ima vrvica je izdal leta 1957, kasneje izdane zbirke pa so Kaj je ostalo od angela, Poezija za otroke, Dve pravljici, Ura med Psom in volkom. Leta 1961 in 1963 je prejel nagrado praške ?aložbe Češkoslovenskv spisovatel. Po letu 1968, takrat je bil Prvikrat na obisku v Sloveniji, se je preživljal s prevajanjem, Pojavljal pa je pod tujim imenom. Večino pesniških ciklov je Ki^a' v sarnoza'0žb': Napaka breskev, Lešniki za črno papigo, Neznatni rekviem, Talisman. Po letu 1981, koje znova lahko svobodno objavljal, so izšle še Davno proso, Uspavanke, Vlivanje v izgubljeni vosek... Spomladi 1989 so mu v italijanskem mestu Lucca podelili Petrarkovo nagrado, septembra 'stega leta, ko je drugič prišel v Slovenijo, pa je na srečanju pesnikov Vilenica 89 prejel mednarodno nagrado Vilenica, fe zelo bolan se je na priznanje odzval s prozo Tišina, najlep-Sa himna. Umrl je 7. novembra istega leta v Brnu. tisnila tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani. France Štele je za pričujočo knjigo izbral sedemdeset črno-belih fotografij iz svojega obširnega opusa, ki temelji predvsem na bogati slovenski tradiciji klasične krajinarske fotografije. Torej ni naključje, daje večina podob v knjigi hvalnica lepoti slovenske zemlje. Štele je tudi vešč portretist; objavljenih je nekaj izrednih portretnih študij slovenskih ljudi. Zanimajo ga tudi drobni detajli, zanimivi izseki iz narave, stara, predvsem ljudska arhitektura, flora in favna, skratka obeležja naše bogate in raznolike dediščine. S fotografskim medijem vešče beleži mikro in makro-svet tega našega lepega predalpskega koščka Evrope, vendar njegove fotografije niso nikoli nekritično predstavljanje domačijskega miljenja in vzdušja, temveč išče in najde v vsakem posnetku neko notranjo, včasih očem nevidno lepoto. Ob današnji poplavi fotografije vseh vrst in tehničnih možnosti, od povsem utilitarne, dokumentacijske, novinarske, eksperimentalne itd., pa do vrhunske v estetskem in tehničnem smislu, je sodobna kritika povsem opustila sintagmo »umetniška fotografija«. Fotografija ni a priori, ampak je lahko tudi umetnost! Mislim, da se ne bomo zmotili, če zapišemo, da so Steletovi fotograf- ski posnetki »umetniške fotografije par excellence. Opozoriti kaže še na zanimivo dejstvo, da vztraja Štele v glavnem pri črno-beli tehniki, kar se zdi danes, v času prevlade barvne fotografije svojevrsten anahroni-zem. Vendar se da določene efekte, vzdušja in sporočila doseči le v črno-belem in kot pravi avtor v uvodu: »V določenih slikah lahko barve popolnoma izničijo sporočilno vrednost.« Literarni del knjige so izbori iz del klasikov slovenske besede. Zastopani so: Vodnik, Prešeren, Jenko, Aškerc, Gregorčič, Erjavec, Tavčar, Murn, Kette, Golar, Cankar, Župančič, Gradnik, Kosovel, Bevk, Balantič, Kajuh, Kocbek in slovenska ljudska literatura. Štele je izbral bisere iz slovenske literature, ki so mu najbolj pri srcu, »tisto najbolj sveto, kar bi želel vedno imeti pri sebi; slovensko sveto pismo,« kot sam pravi. In zakaj naslov knjige Večne lipe? Tudi na to odgovarja avtor sam v zaključku uvoda h knjigi: »Ta knjiga nima veliko skupnega s pravimi lipami -drevesi. Vendar naj bi bile besede na njenih straneh kot VEČNE LIPE, ki že stoletja kljubujejo viharjem nad slovensko domačijo in naj bi jih nobena sila nikakor ne mogla ukloniti in iztrgati. Te slovenske lipe...« Dušan Lipovec KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled spominska razstava fotografskih del Toneta Marčana, mojstra EFIAP. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava Slovenska predvojna planinska fotografija. V galeriji Bevisa razstavlja akvarele akad. slikar France Slana. V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 19.30 predstava Glumac... je... glumac je glumac, s katero gostuje sarajevski dramski umetnik Zijah Sokolovič - za abonma petek I in izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bo predstava za abonma sobota I in izven. V ponedeljek, 14. januarja, bo predstava za abonma zeleni in izven. V kranjski župnijski cerkvi bo v nedeljo, 13. januarja, ob 18.45 koncert božičnih pesmi v izvedbi mladinskega mešanega zbora Škrjančki. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Zvonka Coha. V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slovenskih ljudskih ornamentov s kmečkih skrinj Nade Šalamon in perorisb Nevenke Virant. Ob otvoritvi bo na citre igrala Danica Butinar. VRBA, DOSLOVCE - Prešernova rojstna hiša in Finžgarjeva rojstna hiša sta do 1. februarja zaprti. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža je na ogled klubska razstava črnobelih fotografij Foto kinokluba Radovljica. V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava likovnih del oblikovalca Zdravka Dolinska. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je odprta razstava članov Združenja umetnikov Škofja Loka. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slike Marijan Jesenovec. Zbirke Loškega muzeja so na ogled ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. RAZSTAVA V LB RADOVLJICA" Radovljica - Minulo soboto so v prostorih Ljubljanski-banke, poslovna enota Radovljica, odprli razstavo likovnih del Drage Soklič z Bleda, članice jeseniškega Dolika. S tem se v banki nadaljuje razstavna dejavnost, ki so jo začeli pred dvema letoma. Za letos imajo v načrtu šest likovnih razstav, na katerih se bodo tako kot doslej večinoma predstavili domači likovni umetniki. • J. R. KOLEDVA 90 V ADERGASU Adergas - Jutri, v soboto, 11. januarja, ob 17. uri bo v dvorani v Adergasu gostovala kroparska Koledva 90. S programom novoletnih kolednic bo nastopil Moški pevski zbor Kropa pod vodstvom Egija Gašperšiča. Sodelujejo: Zlata Ognja-novič, sopran, Dragiša Ognjanovič, bas, in Godalni kvartet v sestavi Alenka in Nataša Popov, violina, Ilija Popov, viola in Vojka Lavrič, čelo. Prireditev bodo istega dne ponovili tudi na Jezerskem in sicer ob 19.30. Pesmi za otroke NEŽA MAURER: OČE JAVOR Vsi, ki se ukvarjajo s pisanjem, pa naj bo to proza ali poezija, naj bodo uveljavljeni ali še ne uveljavljeni literarni ustvarjalci - vsi imajo enak problem. Na izid knjige je treba čakati dolgo, vsak kakšno leto. Zadnje čase si oesniki in pisatelji pomagajo tudi drugače, iščejo zasebne založbe, ki znajo v kratkem času poskrbeti za rojstvo nove knjige. Otroške pesmi Neže Maurerjeve, ki so tik pred novim letom izšle pod naslovom Oče javor pri zagrebški založbi Naša djeca, niso bile takšne usode. Nova knjiga te slovenske pesnice, ki dopolnjuje že kar obsežno bibliografijo njenih pesmi za otroke, je zanimiva poleg vsega drugega tudi zaradi dvojezičnosti. Oče javor, zbirka petnajstih pesmi za otroke, je namreč po zaslugi prevajalca Joža Skoka izšla tako v slovenskem kot v hrvatskem jeziku, odlikuje pa jo tudi izredno lepa oprema in ilustracije Pike Vončina. • L. M. Novo v kinu UMRI POKONČNO 2 Režija: Renny Harlin, igrajo: Bruce NVillis, Bonie Bedelia, Franco Nero Stari rek. ki se nanaša na popolnost katerekoli umetniške stvaritve, pravi: »Če popolnemu umetniškemu delu odvzamemo ali dodamo en sam element, potem to ni več umetniško delo.« 1 ti na te limanice seje ujel film Umri pokončno 2. Kompleksno sestavljeno zgradbo odličnega prvenca je poskusil z enostavnim tran-splantacijskim posegom razbiti na prafaktorje in jih v novem filmu, po drugačnem vrstnem redu postaviti v novo okolje. Poseg je seveda le deloma uspel. Spet imamo teroriste, ki si tokrat za tarčo izberejo letališče. Motiv delovanja osamljenega lovca Brucea Wil!isa je tudi tokrat življenje njegove žene. Da bi omogočil varen pristanek njenega letala na peklensko letališče, začne spet graditi življenje teroristom. Ponovi se tudi nesposobnost policije, visoka tehnologija, ki naj bi služila varnosti, obvezno zataji, tu so tudi »B« osebe iz prvega dela, pa veliko akcije, medsebojnih igric, pirotehničnih efektov in nekaj ščepcev humorja. Problem je mogoče v tem, da ima Bruce VVillis tokrat z ženo urejene zakonske odnose. Če se spomnimo hude zakonske krize iz prvenca, kjer je moral Bruce za vrnitev zakonske harmonije pre-tolči ducat nevarnih teroristov in porušiti pol orjaške stolpnice, pomeni tokratna sreča za sam film pravzaprav nazadovanje. Ni več tiste prave zagrizene želje in potrebe po svoji družici in to se filmu pozna. Večji kot je problem, več energije je potrebno, da se le-ta reši. Kljub temu je Umri pokončno 2 povsem soliden izdelek svoje vrste od boljših izmed vseh »drugih«, katerih usoda je pač ta. da poskušajo čim bolje posnemati »prvega« in to jim v 95 odstotkov primerov ne uspe... Kar pa še ne pomeni, da si ga ne splača ogledali. Z. S. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Banka ščiti gospodarstvo V pogovoru gorenjskih gospodarstvenikov s predsednikom slovenske zbornice Tomažem Koširjem je o aktualnih razmerah in težavah Gorenjske banke spregovoril direktor Zlatko Kavčič. Gorenjska banka obvladuje svojo likvidnost, trenutno ima najet likvidnostni kredit pri Narodni banki, saj je tudi na Gorenjskem gospodarske razmere hitro poslabšujejo in dnevno se zastavlja vprašanje kreditne sposobnosti, nekaj podjetjem novembrskih plač ni uspelo izplačati, še večje težave je moč pričakovati pri decembrskih. Gorenjska banka se še ni opomogla po šoku, ki ga je oktobra povzročilo množično dviganje hranilnih vlog, zlasti deviznih. Oktobra so ljudem izplačali 350 milijonov mark, k sreči so novembra in decembra, seveda tudi zatfidi omejitvenih ukrepov, dvigi padli na sedmino. Če bi se nadaljevali oktobrski dvigi, bi morala banka v celoti ustaviti kreditiranje tekočega poslovanja gospodarstva, kar bi seveda pomenilo katastrofo, prišlo bi do razpada finančnega sistema na Gorenjskem in v Sloveniji. Banka je zaradi zaščite gospodarstva seveda izgubila veliko ugleda med varčevalci, toda po Kavčičevih besedah so šok obrnili v pravo smer, saj bi pod takim pritiskom dviganja hranilnih vlog vzdržavali le dva meseca. Varčevalci imajo namreč v Gorenjski banki 40 odstotkov bančnega potenciala. Dva velika, več ali manj znana problema, najbolj žulita Gorenjsko banko: Elan in Železarna. Oba nista zgolj gorenjski problem, kar velja zlasti za jeseniško Železarn, saj je bila odločitev o njeni veliki zadolžitvi ob izgradnji nove jeklarne sprejeta na slovenski ravni. Gorenjski banki je zdaj uspelo Elanovo breme razpoloviti v okviru sistema Ljubljanske banke, kar pomeni, da bo polovico znosnejše. Železarno naj bi rešili tudi s pomočjo javnega dolga, kar pomeni, da bo za Gorenjsko banko železarsko breme težko 40 milijonov mark. • M. Volčjak [ IZ GOSPODARSKEGA SVETA Poraba elektrike pada Poraba elektrike je doslej naraščala iz leta v leto, letos pa se kot vse kaže manjša, saj veliki porabniki napovedujejo bistveno manjši odjem, zlasti jeseniška Železarna in Tovarna gli-nice in aluminija Kidričevo, kjer bodo potrebovali kar za petino manj elektrike. Vsi odjemalci elektrike pa naj bi letos porabili 9.784 milijonov kilovatnih ur, kar je 6,2 odstotka manj kot lani. Bilanca računa s 164 milijoni kilovatnih ur presežkov elektrike v času višje sezone, ki jih bo zato moč prodati drugam, z upoštevanjem izvoza bo celoten sistem razpolagal z 4,7 odstotka elektrike manj kot lani. Bistveno manjše bodo letos tudi potrebe termoelektrarn po domačem rjavem premogu in lignitu, njihova proizvodnja naj bi bila manjša za 3,6 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Ker v jedrski elektrarni ne bo remonta, bo njena proizvo-nja za 6 odstotkov večja. Manj premoga pa bo potrebno nakopati tudi zato, ker so zaloge na elektrarniških deponijah v Trbovljah in Šoštanju prevelike. Vodne elektrarne pa naj bi letos pridobile za pol odstotka več elektrike kot lani, pri tem je upoštevana tudi proizvodnja v omrežje vključenih malih elektrarn, ki bo prispevale 69 milijonov kilovatnih ur ali četrtino več kot lani. konec leta pa se bodo zmanjšale dobave elektrike iz Bosne, saj se bo novembra iztekla 15-letna pogodba med Slovenijo in BiH za zakup 95 megavatov moči v Tuzli. IZ LETA 1938 »Nogavica«, A. Legat, tovarna nogavic, Lesce Pred svetovno vojno je bilo našemu malemu človeku skoro nemogoče ustanoviti gospodarsko podjetje, ki bi mu mogočna tuja industrija dovolila obstoj. Po osvoboditvi pa so se razmere močno izpremenile. Domača velika in še bolj manjša podjetja so pričela poganjati močne korenine. Eno izmed takim podjetij je tudi tovarna »Nogavica«, ki jo je leta 1937 ustanovil A. Legat. Podjetje, ki izdeluje vsakovrstne moške in damske bombažne nogavice, si je s svojimi prvovrstnimi izdelki, ki se odlikujejo po trpežnosti in tudi po nizki ceni, takoj utrlo pot na domači trg in se v kratkem času svojega obstoja uveljavilo že na ozemlju vse naše države. Moline Charles,, tovarna lesnih lepenk, Tržič Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1881 na Slapu pri Tržiču, kjer'je na razpolago dovolj vodne sile in pa v industrijske namene potreben smrekov les. Tovarno je ustanovil Charles Moline, lastnik stare ljubljanske cukrarne in predilnice pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. Sedanji lastnik je Ernest Schallgruber. V obratu so veliki brusilni stroji in stroji za izdelavo lepenke z vsemi pomožnimi napravami. Tovarna izdeluje vsakovrstno lesno lepenko in izolirne plošče za kartonažne in sodobne stavbne potrebe. V prešnjih časih je podjetje mnogo svojih izdelkov izvažalo v inozemstvu, sedaj pa prodaja vso produkcijo v okviru naše države. Prodajo izdelkov vrši lastni prodajni urad, ki se nahaja v Zagrebu. Podjetje zaposluje povprečno 70 do 80 delavcev. Ahačič Kajetan, tovarna kos, srpov, lopat, slamoreznih nožev in drugega orodja, Tržič Podjetje predstavlja eno naših najstarejših obratov kovinske stroke. Ustanovljeno je bilo že pred več stoletji in se je podedovalo v isti družini od roda do roda. Sedanji lastnik je dr. Koz-ma Ahačič. Iz majhne, primitivne obrti je tekom časa zraslo moderno, vsem sodobnim potrebam ustrezajoče podjetje, ki ima obrat na lastni vodni pogon ter izdeluje pod svojimi težkimi kladivi zlasti kose in srpe, ki jih zaradi njihove odlične kakovosti razpečava po vsej naši državi in v znatnih količinah izvaža v sosedne države. Izdeluje pa v priznani kvaliteti tudi nože za slamo-rezne in druge stroje, lopate, motike in vse ostalo železno poljedelsko orodje. Gospodarstveniki izjemno kritični do prevelike javne porabe Bo kocka naposled padla Tomaž Košir: Brez zmanjšanja javne porabe se bo v samostojni Sloveniji agonija gospodarstva nadaljevala. Kranj, 8. januarja - Na razširjeni seji odbora območne zbornice Kranj je Tomaž Košir, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, spregovoril o gospodarskih gibanjih in usmeritvah ekonomske politike v letošnjem letu, ki jo je v marsičem nemogoče napovedati. Košir je prepričan, da smo se znašli na razpotju in da bo kocka naposled morala pasti, saj se bo sicer agonija gospodarstva v samostojni in neodvisni Sloveniji nadaljevala. V mislih ima seveda javno porabo, ki bi jo morali zmanjšati, ali pa naj bi se republiški proračun zadolžil, da bi gospodarstvo oživelo in bi z večjim družbenim proizvodom posojilo z davki pokrilo kasneje. Podatke o vse bolj črnih go- spodarskih časih je za Gorenjsko najprej natresel Jakob Pi-skernik, predsednik območne zbornice, nato za Slovenijo Tomaž Košir, predsednik slovenske zbornice. V enajstih mesecih lanskega leta je na Gorenjskem industrijska proizvodnja padla za 13 odstotkov, v Sloveniji za 10 odstotkov, na Gorenjskem je proizvodnja opreme padla celo za 25,8 odstotka. Hitro narašča brezposelnost, na Gorenjskem je bilo novembra brezposelnih 4.311 ljudi, v Sloveniji približno 60 tisoč, kar se približuje 8-odstotni brezposelnosti. Na dva aktivna delavca pride že en upokojenec oziroma brezposelni in razmerje je vse bolj problematično, še pred leti je bilo tri proti ena. V blagovni menjavi s tujino je imela Gorenjska v enajstih mesecih lanskega leta še presežek, ki je znašal 49,1 milijona dolarjev, Slovenija pa je imela že 660 milijonov dolarjev primanjkljaja, Jugoslavija 3,8 milijarde dolarjev. Izgube so v Sloveniji v devetih mesecih znašale 12 milijonov dinarjev, kar je predstavljajo 10 odstotkov slovenskega družbenega proizvoda, v podjetjih z izgubo je delala po- lovica zaposlenih v gospodarstvu. Javna poraba in plače pa vztrajno naraščajo, javna poraba je bila za 14 odstotkov hitrejša kot plače, stabilizirala pa se je po zmanjšanju prispevnih stopenj sredi leta. Zanimiva je primerjava, da je lani v devetih mesecih šlo za javno porabo 48,5 odstotka dohodka, leto poprej 41, lani za plače 47,6 odstotka, leto poprej 42 odstotkov in lani za akumulacijo pičlih 3,2 odstotka dohodka, leto poprej 16,3 odstotka. Davčni sistem je dober, vprašljive so stopnje Markovičev program je propadel, ker ni zmanjšal javne porabe, je dejal Tomaž Košir, s tem se teoretično vsi strinjajo, celo Marković, v praksi pa do zasuka ne pride. Jasno je, kaj je treba storiti: ustaviti oziroma upočasniti rast plač, zmanjšati javno porabo, uravnovesiti tečaj in speljati sanacijo bank ter s tem doseči stvarno ceno denarja. Sedanji popravek tečaja je bil kompromis, saj je bilo celo v gradivih Narodne banke Jugoslavije moč najti predlog o 50-odstotni devalvaciji. Glede plač še ni dokončnega stališča, bodo veljale zvezne ali slovenske omejitve, slednje so ostrejše. Omejitve plač so potrebne, vendar so sprejemljive le, če bo hkrati prišlo do ustreznih ukrepov na področju javne porabe. Soglasja o realno večjem zveznem proračunu ni bilo, zato so bili sprejeti začasni ukrepi, prvi osnutek republiškega proračuna za letošnje leto, ki je slonel na četrtini realnega povečanja je slovenska vlada umaknila sama. Lansko zmanjšanje prispevnih stopenj pa se je le 2-odstotno realno odrazilo v republiškem proračunu. Na vprašanje, kaj bo prinesel novi slovenski davčni sistem, ki je po Koširjevem mnenju doslej najboljši sistemski zakon nove slovenske vlade, je težko odgovoriti, saj direktnih primerjav ni moč napraviti. Davčni sistem je dober, stvari so poenostavljene, v slovenski skupščini pa so se seveda vrteli predvsem okoli stopenj in zakonodajo v zadnjih decembrskih dneh sprejeli pod pritiskom dejstva, da bi sicer še eno leto ohranili stari sistem. Sprejete stopnje po Koširjevi oceni pomenijo p)ribližno enako obdavčitev podjetij kot doslej, za prebivalstvo pa se davki bistveno povečujejo tistim z višjimi prejemki, naravnane pa so na približno enak obseg javne porabe kot doslej. Ključna bo razprava o slovenskem proračunu Javno porabo je moč zmanjšati z racionalizacijo celotnega sistema občinskih in republi- škega proračuna, ta proces sej še ni začel, Slovenija bi morala najti toliko moči, da to napra-vi, je dejal Tomaž Košir in se i pošalil, da vladi lahko proda patent, saj so v gospodarski zbornici od junija lani s 400 število zaposlenih zdaj znižali na 325, cilj pa je 260 zaposlenih«. Drugo vprašanje pa se nanaša na prevzemanje federalnih : funkcij, če bomo gradili svojo vojsko, bo to drago, demilitarizacija je najboljša garancija, da se bo javna poraba zmanjšala. Če bo slovenska država zadrža- j !a obseg javne porabe in jo ce-lo povečala, bo agonija sloveti-skega gospodarstva trajna, je j dejal Košir. Zasuk je nujen, gospodarstvo bi morali davčno razbremeniti, da bo zaživelo, v tem primeru so sprejemljive tudi omejitve plač, če pa tega nikakor ni moč speljati, naj se republiški proračun zadolži in bo bo z večjim družbenim proizvodom to porabo pokril kasneje. Gospodarska zbornica računa, da bo imela slovenska skupščina več posluha za njihovo zahtevo po zmanjšanju javne porabe, kot ga ima slovenska vlada, saj je prav v skupščini že padla zahteva, da javna poraba ne sme presegati 37 odstotkov družbenega proizvoda. Ključnega pomena bo torej obravnava in sprejem letošnjega republiškega proračuna, ki ga bodo poslanci dobili na klopi nemara že ta mesec. Vprašljive intervencije Intervencije v gospodarstvu so zaradi sedanjih razmer razumljive, vprašljiv pa je njihov tako velik obseg, saj ga je s sprejetim zakonom o intervencijah slovenska vlada spravila na 700 milijonov mark, vir so obveznice in tuja posojila, kaf pomeni, da bo prerazporedila 4 odstotke slovenskega družbenega proizvoda. Tako velike in-tervencije imajo vse več nasprotnikov, tudi zbornica sod', da bi bilo razvojno bolj zdravo, če bi z zadolžitvijo republiške-ga proračuna davke znižali za vse. Povsem negotova denarna politika Kakšna bo letos denarno posojilna politika, je po srbskem vdoru v denarni sistem povsem negotovo. Če zvezna vlada in Narodna banka Jugoslavije tega ne bosta uspela obvladati, potem bo red edina možnost uvedba svojega denarja, je dejal Košir. Tudi glede izvoznih stimulacij ni morel reči kaj dosti, zveznih ni več, ker republike ne vplačujejo v zvezni proračun, zbornica je predlagala, naj slovenske izplačajejo iz. zadržanega prometnega davka, vendar tudi s tem predlogom ni uspela. • M. Volčjak Tudi škofjeloška Jelovica ima vse več težav na srbskem trgu Prodali za desetino več kot lani Škofja Loka, 7. januarja - Za škofjeloško Jelovico je bilo lansko leto dokaj uspešno, prodajo so povečali za desetino, kar je ob splošnem padcu toliko večji uspeh. Direktor Matjaž Cepin letos ne pričakuje tako uspešnega poslovnega leta, več bodo poskusili izvoziti, zlasti montažnih hiš, s katerimi so se zdaj utrdili na zahtevnem nemškem trgu. Trženje je bilo agresivnejše, še bolj smo se posvetili jugoslovanskemu, zlasti pa slovenskemu trgu, je 10-odstotno povečanje prodaje v lanskem letu pojasnil direktor škofjeloške Jelovice Matjaž Cepin in dodal, težko je reči, zakaj nam je to uspelo. Zaradi večje prodaje jim ni bilo potrebno zmanjšati proizvodnje, ohranili so zaposlenost, kar pomeni, da se je prodaja povečala predvsem na račun zalog, zato je razumljivo, da so bile težave pri zagotavljanju likvidnosti manjše. Izvoz je imel v celotni prodaji lani le 10-odstotni delež, kar je bilo zaradi tečaja dinarja dobro, vendar velika navezanost na jugoslovanski trg pa postaja seveda vse bolj tvegana. Jelovica ima 37 prodajnih točk, od tega 19 trgovin in 18 predstavništev, tri prodajalne so lani zaprli in namesto njih odprli cenejša predstavništva. V Srbiji prodaja pada že nekaj časa, včasih je predstavljala 35 odstotkov, zdaj že manj kot 30 odstotkov domače prodaje. Na srbskem trgu želimo ostati čim dlje, pravi direktor Matjaž Cepin, težave pa so tam vse večje. Jelovici so zdaj naračunali za 4 milijone mark takse, ki jih ne nameravajo plačati, sami pa trgovin tudi ne bodo zaprli. Tudi zaradi teh težav je previden pri napovedih, če bo letos prodaja za 10 odstotkov manjša od lanske, bodo lahko zadovoljni. Bolj pa se nameravajo posvetiti izvozu, povečati ga želijo na 30 odstotkov, pri montažnih hišah pa na dve tretjini proizvodnje. Izvoz montažnih hiš v Združene države Amerike je zaradi smrti poslovnega partnerja zastal, uspešni pa so pri izvozu v Nemčijo, kamor imajo že prodanih 100 hiš v vrednosti 6 do 7 milijonov mark, lani pa so jih v Nemčiji postavili 40, medtem ko so jih doma prodali 70. Nemški trg je zahteven, hiše so izdelaj praktično po naročilu, v marš'; čem so jih izpopolnili, tu^1 montaža je zahtevna in natančna. Izkušnje bodo prelili v projekt domače montažne hiše» ki jo prav tako nameravajo boljšati. Pri izvozu montažni'1 hiš v Nemčijo sodeluje pri & delavi ostrešja sosednji Gradi5' pri izdelavi fasade pa škofjeloški Slikoplesk. Novosti uvajajo tudi pri drugih izdelkih, pri stavbnem pf hištvu, predvsem gre za manj^ serije izdelkov višje kakovost'' ki jih trg dobro sprejema. Vs« bolje gredo v prodajo pregrad; ne stene, ki so začeli izdelovat' lani. Novost, ki se še ni dobr° uveljavila, pa so protihrupu/ ograje za ceste, kakršno je & moč videti pri Lescah. V Jelovici v kratkem priča' kujejo uvoženo opremo, ki b° skupaj z dajatvami vredna 2 milijona mark, sodi v tako imf novani program AKA, ki r oproščen 16 odstotkov carine' • M. V. ODPRTE STRANI ODPRTE .STRANI. 1 Marija Volčjak Dinar zamenjali za štiri krone Janez Markeš Prinesli smo darove, zdaj ponujamo beraško palico Suverenost - Foto: Peter Pokorn JOŽE NOVAK Sprehod po politični sceni Kaj po plebiscitu? Ali bomo Slovenci postali politični narod? Politični dogodki se tudi v novem letu odvijajo z vrtoglavo naglico. Demos se je spet sestal. Tokrat ne v Poljčah, ampak kar v Ljubljani. Zato je mogoče prava priložnost, da napravimo kratek sprehod po stran-hBfski politični sceni. Takoj po novem letu je Delo (3. 1.) objavilo rezultate mesečne ankete Dela »Slovenski politični barometer« - januar, v kateri merijo priljubljenost slovenskih politikov. Čeprav je verodostojnost takšnih anket vprašljiva, pa so vendarle zanimiv pokazatelj, kaj misli in kako sprejema politike del javnega mnenja. Prvo mesto je v tej anketi zasedel Janez Drnovšek, drugo Milan Kučan, tretji je Lojze Peterle, četrti Ciril Zlobec, peti France Bučar in šesti Matjaž Kmecl. Značilno je, da so večino prvih šestih mest zasedli politiki, ki bi jih lahko na kratko označili kot »taktike«, to so politiki, ki skorajda nikoli ali zelo redko nastopajo v javnosti s svojimi idejami, lahko bi celo rekli, da v svojih javnih nastopih govorijo stvari, ki so v javnosti že skorajda sprejete kot večinsko stališče. Izjema je Predsednik skupščine dr. France Bučar, ki bi ga lahko označili za »stratega« med politiki. Ur. Jože Pučnik je kot naslednji »strateg« šele na štirinajstem mestu. Zdi se, kot da je javnost kar pozabila, da je že Pred volitvami zagovarjal samostojno Slovenijo, mogoče mu je precej popularnosti odvzela »afera Plahutnik«, toda kako da Kučanu ni popularnost padla zaradi «afere Smelt«? Toda javno mnenje nikoli ni najbolj pravičen sodnik. Že Platon se je pritoževal nad njim, in ko so Atenci obsodili Sokrata je Platon postal zagovornik diktature vladarja - filozofa. Tudi komunizem je poskusil uresničiti ideal vladavine »najboljših« in izključiti narod iz političnega odločanja. Lansko leto smo s prvimi svobodnimi volitvami spet zaživeli v večstrankarskem sistemu, ki je mogoče včasih le vladavina povprečnežev, toda vsaj omogoča vsakemu državljanu, da da svoj glas za tiste politike, ki zastopajo njegove politične poglede in aspiracije. Minilo je leto od nastanka Demosa. Po volitvah se je izoblikoval večstrankarski parlament, parlamentarna demokracija je rodila veliko strank in čas je, da naredimo kratek pregled pomembnejših političnih strank, in da pogledamo, kako seje strukturirala politična scena. Opozicija je razcepljena V parlamentarnem sistemu je opozicija protiutež strankam na oblasti (ali stranki na oblasti). Že po naravi stvari je bolj simpatična, saj nima oblasti, ker nima oblasti in večine v parlamentu se pogosto sklicuje na moralo. Močna opozicija lahko v precejšnji meri vpliva na odločanje v parlamentu, ker nima oblasti, lahko bolj svobodno generira nove politične ideje, ki jih lahko oblast prevzame, da zmanjša moč (predvsem moralno) opoziciji. Če pogledamo slovensko opo: zicijo, potem takoj opazimo veliko razcepljenost. Prenovljeni komunisti so z izvolitvijo Kučana za predsednika izgubili voditelja z največ prestiža. Ribičič očitno ni osebnost, s katero bi se identificirala stranka. Emil Milan Pintar po svoji politični filozofiji bolj sodi k socialistom ali demokratom, predvsem zaradi »neliberalne-ga« odnosa do priseljencev. Komunisti se očitno bojijo izgubiti glasove neslovenskih vo-lilcev, zato Pintarja in njegovo vlado v senci ne jemljejo preveč resno. Socialisti ljubosumno čuvajo svojo novo identiteto, verjetno so zato tudi odklonili sodelovanje v vladi v senci, bojijo se namreč, da bi jih vo-lilci spet imeli za podaljšano roko partije, izkušnje s SZDL še niso pozabljene. Posebno poglavje so bivši »mladinci« oz. liberalni demokrati. Pred dobrim letom so se na kongresu v Portorožu še hvalili, da obstaja realna možnost, da zmagajo na volitvah. Toda ob nastanku Demosa bi se skoraj razklali. Končno so po dveh mesecih frakcijskih bojev uspeli obdržati stranko skupaj. Na račun stare slave in dobre propagande so dobili verjetno nerealno veliko glasov. Stranki primanjkuje intelektualcev, česar ne more nadomestiti niti dober politični marketing. Polovico moči stranke predstavlja IGOR TORKAR Satirične bodice v epigramih OPOZORILO Um naših kočijažev do spoznanj ne sega, da voli niso za kočijo dobra vprega. NEZAMENLJIVIM FUNKCIONARJEM Zakaj uspehi vaši so porazni? Tako ste sebe polni, da ste prazni! MEDITACIJA SLOVENCA 0 JUGOSLOVANSKI KRIZI Pri nas zboleli smo za kriz vročico, ker eden dela s plugom, sedem z žlico! MLAD PESNIK 0 KRUHU Nam dal na znanje je pesnikov duh: Zdaj jemo sanje a sanjamo kruh! STARA RESNICA Kamor si papež sam ne upa, pošlje Slovenca. ŽILAVA RESNICA Male grehe grizemo, velike požiramo cele. RESOLUCIJSKIM ČVEKAČEM Kdaj nas, ki smo - stoječa mlaka, jezil bo v jajcu smrad, ne dlaka.' MILOŠEVIĆU V SPOMINSKO KNJIGO Slovencem stavek iz spomina ni odtekel, ki zviti Pašič Nikola ga je izrekel: Nikoli v Jugoslaviji se Srbija ne bo v topila, temveč se v Srbiji vsa Jugoslavija ho raztopila! - Zato bi radi te opozorili, oj. Slobodan M i loše vi č, nikoli ti ne bomo dovolili, da bil bi Slobo Paševič! ŽALOSTNA RESNICA Za vele srbske brate z juga demokracija spet je - kuga! tednik »Mladina«, katerega naklada vsebolj strmo pada. Kako bodo ocenili volilci politiko stranke, ki je liberalna do komunistov in trda do Demosa, bodo pokazale volitve. Na splošno se zdi, da je opozicija veliko bolj razcepljena in diferencirana, kot se to mogoče zdi na osnovi zasedanj skupščine. Strah pred izgubo identitete stranke in strah, da bo javnost razumela socialiste ali liberalne demokrate kot podaljšano roko komunistov, opozicijo uspešno paralizira. Socialisti in liberalni demokrati niso posebno zagreti za oblikovanje »vlade narodne enotnosti«, saj verjetno ocenjujejo, da bi s tem največ pridobil Demos. Veliko bolj udobno je ostati v opoziciji in čakati na napake vladajoče Demosove koalicije in na njih graditi politični kapital za naslednje volitve, ki bodo verjetno naslednje leto. Demos je trden Demos je nastal iz spoznanja, da samo koalicija strank lahko premaga komuniste. Že nastanek Demosa je povzročil veliko politično polarizacijo. Zeleni so se razklali, večina je vstopila v Demos, prokomunistična frakcija je nastopila samostojno na volitvah in dobila zanemarljivo število glasov, kar so si Zeleni verjetno dobro zapomnili. Poleg tega je Demos nastal iz antikomunizma, saj je dobrih štirideset let komunistične vladavine zapustilo toliko negativnega, da si nove stranke niso mogle privoščiti koalicije s komunisti, če so si skušale pridobiti politično verodostojnost. S pomočjo Demosa so si jo pridobile. Že od volitev se pojavljajo v javnosti špekulacije o razpadu Demosa. Toda Demos integrirata vsaj dva močna dejavnika. Strankarski prvaki so prevzeli funkcije v predsedstvu (Oman, Plut) in vladi (Rupel, Peterle, Bohova, Janša, Bavčar itd.). Poleg tega pa bi vsaka močnej- ša stranka Demosa (Zeleni, krščanski demokrati, demokrati itd.), ki bi če bi izstopila iz Demosa, morala v koalicijo s komunisti. Mislim, da si za sedaj nobena stranka ne bo privoščila takšnega obrata v svoji politiki, saj bi izgubila svojo identiteto. Težko je predvideti, kako bi volilci sprejeli takšen obrat v politiki stranke. Če ne bo prišlo do velikih nasprotij, bo Demos tudi na naslednjih volitvah nastopil skupaj. Krščanski demokrati postajajo najmočnejša stranka Demosa, če so podatki točni imajo že več kot 40.000 članov. Peterle se po zgledu Korošca razvija v dobrega taktika, kar je verjetno posledica katoliške vzgoje, poleg tega pa se zgleduje po Kučanu, saj se zdi, da so Slovencem bolj všeč politiki, ki nimajo svojih idej ali pa vsaj idej, ki v javnosti niso splošno sprejete, in ki so »umirjeni«, skratka ljudje, ki ne »plujejo proti toku«. Pravo nasprotje Peterletu je predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, ki se je intelektualno izoblikoval v nemškem političnem okolju. Svoje misli izraža direktno, brez dolgovezne retorike, ki je tako značilna za Kučana. Zdi se, da si je že v Nemčiji zastavil svoj ideal, to je samostojna Slovenija. Pozna se, da mu je primanjkovalo političnih izkušenj in teatralnosti, ki je značilna za politiko. S svojo intelektualnostjo in znanjem tujih jezikov je uspel pridobiti simpatije tujih novinarjev. S stojično mirnostjo prenaša gnojnico, ki jo »Mladina« zliva po njem. Afera s Kučanovo hčerjo je bila zgolj novica, razprtije med socialdemokrati pa so mediji spremenili v »De-mosgate«. Ko Pučnik govori o »prioritetnem reševanju problemov«, misli, da je predvsem treba najprej odklopiti Slovenijo od Jugoslavije in šele potem reševati notranje probleme Slovenije. Toda skokovito naraščajoča brezposelnost grozi z novimi socialnimi izbruhi. Ko- liko časa bo vlada lahko gasila grozeče socialne probleme? Ivan Oman je že skorajda legendarni voditelj slovenskih kmetov, ki komunizmu nikoli niso zaupali, in ki jim je kmetijstvo omogočalo, da so tudi pod komunizmom ohranili samostojnost, seveda tako, da se niso vključili v politiko. Vedno bolj bo aktualno vprašanje, kdaj se bodo združili krščanski demokrati in Kmečka zveza, ki se danes že imenuje slovenska ljudska stranka. Za demokrate bi lahko rekli, da so stranka intelektualcev, če pa bodo postali stranka sredine, bomo pa še videli, kajti komunizem je najbolj korumpira! prav srednji sloj, ki je politično nestabilen. Kaj bo Demos storil z vlado? Zadnji sestanek Demosa kaže, da je Demos rajši ohranil enotnost, kot da bi zamenjal ministre, ki so bili v javnosti najbolj kritizirani. Minister za'kulturo Capuder seje zameril kulturniškemu lobiju Demosa s svojimi neliberalnimi stališči. Posegi ministra Rejca v gospodarstvo (npr. Elan) so bili neučinkoviti. Verjetno je bil strah pred spremembami prevelik. Toda zadnji dogodki, posebej po srbskem ropu bi morali prisiliti slovenske politike k razmišljanju. Ni dobro, če sanjamo o svojem denarju, plačujemo pa v dinarjih, če govorimo o demilitarizaciji, doživljamo pa demonstracije tuje vojaške sile in če sanjamo o vključitvi v Evropo, živimo pa v deželi z razpadajočim gospodarstvom in velikimi socialnimi problemi. Naloga politike je, da izoblikuje pogoje za oblikovanje in zaščito nacionalnih interesov. Če se bodo slovenski politiki uspeli dogovoriti o tem, bodo pokazali naslednji meseci. Narod seje že odločil na plebiscitu. Upamo, da se slovenski politiki ne bodo spet izgubili v drobtinicah. ODPRTE STRANI MARIJA VOLČJAK Aleksander Troha: Novi davčni sistem je dober, sodoben Davčne napovedi bomo pisali tako rekoč vsi V tem trenutku velja priporočilo, da skrbno shranite račune, ker vam bo davčna uprava le tako priznala morebitne olajšave. Kranj, 9. januarja - S 1. januarjem je začel v Sloveniji veljati sveženj novih davčnih zakonov, ki jih je slovenska skupščina sprejela v zadnjih decembrskih dneh. Novosti je veliko, največja novost je seveda dohodnina, ki zajema vse naše prejemke. Davčne napovedi bomo poslej pisali tako rekoč vsi,, vendar šele prihodnje leto, dotlej pa bodo stvari seveda vsem že veliko bolj jasne, kot so zdaj, ko dejansko še ne moremo izračunati, koliko davka bomo plačali po novem. ALEKSANDER TROHA, načelnik davčne uprave v Kranju nam je v pogovoru predstavil nove davčne zakone. "Kako na splošno ocenjujete sveženj novih davčnih zakonov?" "Novi zakoni so sestavni del celotne davčne reforme, ki naj bi jo v Sloveniji dokončali letos, v prvi fazi je prišlo do spremembe davkov, ki jih plačujemo občani. Uvedena je tako imenovana dohodnina, ki je v bistvu vrsta sintetičnega davka, se pravi davka, ki zajema vse dohodke, ki jih občan prejme v koledarskem letu iz kateregakoli naslova. Podvrste dohodnine pa so: davek od osebnih prejemkov, davek od dohodkov iz kmetijstva, davek od dohodkov iz dejavnosti, davek od dobička iz kapitala, davek od dohodkov iz premoženja in davek od dohodka iz premoženjskih pravic. Vse te podvrste dohodnine se bodo plačevale kot akontacija, po obračunu dohodnine pa se bodo ti zneski akontacije poračunali, v bistvu torej odšteli od izračunane dohodnine. Sveženj novih davčnih zakonov je primerljiv s podobnimi v sosednjih državah in kot taki so napredni, sodobni. Osebno ocenjujem, da je novi davčni sistem dober, zagotoviti pa bo seveda potrebno pogoje, da ga bomo sposobni izvajati." "Kaj mislite s tem?" "Število davčnih zavezancev se bo zelo povečalo, praktično bo to vsak, ki ima kakršenkoli dohodek, razen redkih izjem. Po grobi oceni bomo imeli v Kranju približno 50 tisoč zavezancev, v Sloveniji pa jih bo skoraj milijon in pol, lahko torej rečemo tri četrtine prebivalstva." "Pravite, da so izjeme redke?" "Gre za izjemne dohodke, ki niso obdavčeni, navaja jih 16. člen zakona o dohodnini, izvzeti so dohodki iz naslova odlikovanj in priznanj, dodatkov in priznavalnin izplačanih udeležencem narodnoosvobodilne vojne, prejemki po predpisih o pravicah imetnikov partizanske spomenice, prejemki po predpisih o pravicah vojnih in mirnodobnih vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne, prejemki za delo med rehabilitacijo itd." "Praktično homo vsi davčni zavezanci, kaj homo morali napraviti?" "Ob koncu leta bomo morali vložiti davčno napoved, se pravi, pri davčni upravi prijaviti vse svoje dohodke in hkrati predložiti tudi vse dokumente, na osnovi katerih se bodo obračunale davčne olajšave." "Kdaj natančno ho treba to storiti?" "Davčno napoved za posamezne podvrste davkov bo treba vložiti do 18. februarja, za dohodnino pa do 30. junija za preteklo leto, torej nas to čaka šele prihodnje leto. Davčna uprava bo nato dohodnino obračunala in z odločbo odmerila še razliko, ki jo bodo morale stranke plačati." "Ljudi kaže opozoriti, naj vse leto hranijo izpiske od plač, račune itd., ki bodo potrebovali za davčno napoved?" "Le tako bodo lahko predložili evidenco, davčne olajšave bodo davčni organi priznavali izključno na podlagi računov." "Kakšne so olajšave?" "V bistvu poznamo dve vrsti olajšav. Pri prvi gre za znižanje osnove za dohodnino, vsebovana je v 7. členu zakona o dohodnini. Gre predvsem za sredstva, ki jih občani vložijo v določene namene, denimo v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev, rekonstrukcijo osnovnih sredstev, reinvesti-rani del dobička, sredstva porabljena za adaptacijo stanovanja ali hiše, gradnjo malih vodnih elektrarn, vlaganje v imetnikov kulturni in zgodovinski spomenik, nakup zdravil, plačilo šolnine, nakup knjig, učnih pripomočkov, plačane članarine, prostovoljni prispevki, samoprispevki itd. Zaradi vseh teh olajšav se lahko osnova za dohodnino zmanjša za 10 odstotkov. Invalidom s 100-od-stotno telesno okvaro pa se ta osnova zmanjša za letni Novi davki in prispevki v Sloveniji vrsta davka davčna osnova davčna stopnja davčni zavezanec davek plača način plačila davek od dobička dobiček podjetja 40% pravna oseba pravna oseba sama ob ugotovitvi dobička davek na izplačane OD bruto OD 12% delodajalec delodajalec ob izplačilu plač prispevki (1) bruto OD 2X22,70% delojemalec in delodajalec delodajalec ob izplačilu plač dohodnina letni dohodki (2) 19-45% Fizična oseba fizična oseba po odmeri davka, po koncu leta podvrste dohodnine davek od osebnih prejemkov plače, pokojnine, priložnostni prejemki 12-30% fizična oseba izplačevalec prejemka oh izplačilu, avtomatično davek od dohodkov iz kemtijstva katastrski dohodek 0in8% kmetje dačni zavezanec v rednih obrokih davek od dohodkov iz dejavnosti dobiček zasebnika 15-35% zasebniki davčni zavezanec v rednih obrokih davek od dobička iz kapitala dobiček 15% fizična oseba davčni zavezanec ob nastanku dobička davek od dohodkov iz premoženja dobiček 15% fizična oseba davčni zavezanec ob nastanku dohodka davek od dohodkov iz premoženjskih pravic dohodek iz avtorskih pravic, etc, 15% fizična oseba davčni zavezanec ob nastanku dohodka (1) Osnova za i/račun prispevkov so bruto osebni dohodki, prispevke za socialno varnost pa plačujejo tako delodajalci kol delojemalci in sicer vsak po 22.70 odstotka od bruto osebnih dohodkov delojemalcev. (2) Davčna osnova za odmero dohodnine so vsi letni dohodki posameznikov (fizičnih oseb) v Sloveniji, zmanjšani za plačane prispevke, davčne olajšave in posebne olajšave. povprečni osebni dohodek v Sloveniji, za 8 odstotkov povprečnega osebnega dodhod-ka pa se dohodnina zmanjša zavezancem, ki so dopolnili 65 let starosti. Druga vrsta olajšav, ki jo vsebuje 8. člen zakona, pa se nanaša na vzdrževane družinske člane, za prvega se osnova zmanjša za 8 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji, za vsaRega naslednjega pa za 2 odstotka. Mednje štejemo otroke, tudi posvojenec, vnuke, zakonce, starše, ki jih vzdržuje zavezanec, če nimajo lastnih dohodkov in če živijo v skupnem gospodinjstvu." "Kako boste kot olajšavo upoštevali vrednostne papir-je?" "Gre izključno za nakup vrednostnih papirjev pri izdajatelju, ne torej na trgu. Podrobnih navodil, kako se bo to priznavalo, še nimamo, verjetno pa bo tako, kot jih priznavamo zdaj pri skupnem dohodku, zavezanec mora dokazati, kje je vrednostni papir kupil." "Obveznice je torej, denimo, moč že zdaj upoštevati pri davku za lansko leto?" "Tudi, zavezanci jo morajo prinesti na davčno upravo, kjer jo iz praktičnih razlogov žigosamo na hrbtni strani, da je ne bi uveljavljali še drugi, saj bi sicer eno in isto lahko prineslo več ljudi." "Vprašanje, ki nas najbolj zanima, je že moč izračunati, koliko davka bomo, denimo, od plač plačali po novem?" "Težko, ker še nimamo podatkov o povprečni plači. Lestvice so progresivne, višji je dohodek, višja je davčna stopnja, zato je bistveno, kam se bo kdo uvrstil, če bo imel manj kot 80 odstotkov povprečnega osebnega dohodka bo davek 12-odstoten, sicer pa bistveno višji." "Kakšno povprečje je to?" "Povprečni osebni dohodek za predpretekli mesec v Sloveniji, na ta podatek še čakamo, kmalu bo moral biti znan, da bodo v delovnih organizacijah lahko obračunali osebne dohodke." "Ali lahko vsaj po občutku rečemo, kolikšen bo ta davek?" "Zelo težko, ker se določena bremena prenašajo tudi na izplačevalca osebnih dohodkov in ker določen del plačuje zavezanec sam, določen del pa gre tudi iz materialnih stroškov izplačevalca, zato je zelo težko reči, kakšne bodo obremenitve. Prav tako še ne vemo, kako se bo oblikoval bruto osebni dohodek." "Slišimo ocene, da bodo obremenitve za podjetja približno enake, za zaposlene z višjimi plačami pa bistveno večje?" "Odvisne bodo tudi od tega, kako bodo oblikovali bruto osebni dohodek, če bodo zaposlene obdržali na istem neto osebnem dohodku, kar je tudi možno narediti, tega ne bomo občutili. Počakati bo treba do prvih izplačil osebnih dohodkov, šele potem bo moč reči, kakšne so obremenitve." "Kaj se spreminja za kmete? "Kmetje še vedno plačujejo davek od katastrskega do- hodka, s tem da nič ne plačajo od osnove, ki znaša do 50 odstotkov povprečnega letnega osebnega dohodka v Sloveniji, nad to mejo pa 8 odstotkov od osnove. Za katastrski dohodek je bila zdaj sprejeta odredba o valorizaciji, tako da izračunov, kaj bo to konkretno pomenilo za kranjske kmete, še nimamo. Še naprej torej ostaja katastrski dohodek, izračun je zelo podoben prejšnjemu, razlika je v tem, da se tudi pri kmetih katastrski dohodek šteje v dohodnino, kar pomeni, da bo davek iz kmetijstva akontacija za dohodnino, ki zanje prav tako velja. Največja sprememba je v bistvu prav to, da bodo morali tudi kmetje konec leta prijaviti svojo dohodnino. V katastrski dohodek so. po novem zajeta tudi gozdna zemljišča, prej so plačevali prometni davek od poseka lesa. Kmetje bodo prav tako plačevali prispevke, ki so navedeni v 12. členu zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje insicer 14,40- odstotni prispevek za pokojninsko zavarovanje od bruto zavarovalne osnove, ki jo lahko sami izberejo in 22-odstotno prispevek za zdravstveno varstvo od katastrskega dohodka." "Kakšne so za kmete olajšave?" "Skrčene so, določene so ostale, ni pa več razporeditve kmetov v štiri skupine. Navajajo jih 27. 28. in 29. člen zakona o dohodnini, nekaj je začasnih, nekaj pa trajnih oprostitev plačevanja davka, slednja, denimo, v primerih, kadar zaradi daljnovodov in drugih posegov zemljišča ni moč uporabljati za kmetijstvo ali pa je to izkoriščanje omejeno. Začasne oprostitve se nanašajo na investicije v kmetijstvo, petletna je v primeru usposobitve zemljišča, prav tako za nasade novih vinogradov, šestletna za sadovnjake. Možne so tudi olajšave v primeru nesreč, kar smo poznali že doslej." Kaj je novega za obrtnike?" "Davek od dohodkov iz dejavnosti gre prav tako v dohodnino, prav tako jo bodo morali plačati, davek bo torej le akontacija dohodnine. Pri obrtnikih ni več pavšalne obdavčitve, vsi bodo morali voditi poslovne knjige, tudi pri tem je oziroma bo prišlo do nekaterih sprememb, predviden je nov pravilnik o vodenju poslovnih knjig, vsak bo moral imeti predpisane evidence. Davčna osnova bo dobiček, ki se ugotavlja po predpisih o računovodstvu. Tudi za davek od dejavnosti je uvedena progresivna lestvic, ki jo navaja 48. člen zakona. Manj je davčnih olaj- šav in oprostitev, prej jih je bilo izrazito veliko." "Novost je davek od dobička iz kapitala?" "Obdavčuje se vsak dobiček, j ki ga fizična oseba ustvari s prodajo večvrednih predmetov, torej kapitala. Če prodaš j nepremičnino pred potekom desetih let in če je prodajna cena višja od revalorizirane vrednosti tega kapitala v času pridobitve je razlika osnova , za 15-odstotni davek od do- j bička iz kapitala." "Če torej zgradiš hišo in jopo dveh letih prodaš..." "in če jo prodaš dražje, kot si vanjo vložil, plačaš ta davek. Koliko si vložil, moraš jasno dokazati z računi, pri oceni dobička se upošteva valorizirana vrednost investicij in izdatkov investicijskega vzdr- J zevanja, vendar pa mora stranka to dokazati z račutvt, J ni več tistega, sam sem zidal, za vse, kar se prizna, je potreben račun, vložek mora vedno dokazovati stranka. Pri dobičku od kapitala se obdavčujejo premičnine, katerih posamična vrednost presega povprečni letni oseb- i ni dohodek v Sloveniji, #1 med pridobitvijo in prodajo nista pretekli dve leti. Adekvaten je bil zdaj davek na dohodek pri prodaji avtomobila, če ni preteklo pet let." "Omeniti velja še davek od dohodkov iz premoženja?" "To so dohodki, ki jih ljudje dosežejo z oddajanjem poslovnih prostorov, stavb, doslej je bila lestvica progresivna, zdaj ni več, davčna stop' nja je 15-odstotna, s tem da gre prav tako v dohodnino it) se poračuna konec leta. P«1 najemnini stanovanjskih m poslovnih prostorov se 40-odstotno priznajo strošk' vzdrževanja, če jih nosi lastnik sam, pri oddajanju opremljenih sob pa se priznajo 60-odstotno, sem sodijo, denimo, turistične sobe. Pr' oddajanju opreme, prevozni!1 sredstev in drugega premoženja pa se stroški priznajo le> če jih zavezanec dokaže z računov." "Za konce velja omeniti, d<* je s 1. januarjem drugače* tudi davek na promet nepfe' mičnih?" "Gre za zakon o davku na promet nepremičnin, ki uveljavlja 2-odstotno davčno stopnjo, črtane so praktično vse olajšave, ostajajo resnično zelo izjemne, ki občano^ niti ne zavedajo, tudi če stanovanje prodaš in gradiš hiš° ni več olajšave. V Kranja smo prej 25-odstotni davek odmerili približno v vsakefl1 desetem primeru, zdaj bom0 praktično pri vsakem 2- odstotnega. "Znano pa je, da ti*" di družbena lastnina ni vec izvzeta." na vsakem koraku v starem delu mesta Kranja GORENJSKI GLAS, PETEK, 11. JANLARJA 1991 GI16as so pripravili: Igor Pokorn - oblikovanje, Leja Čolnar - sporedi in Darinka Sedej - zanimivosti in razvedrilo. Lektorirala je Marjetka Vozlič industrija pohištva Železniki Za prijeten bivalni prostor pohištvo A. Os Os < z < W H U Cu < O —> Z UJ ai O O Priljubljeni Alpski kvintet v novem letu v novi sestavi: poleg Ivanke Kraševec bosta pela še Simona Vodopivec in Braco Koren. Kaj pravi stoletna pratika? SPOŠTOVANI BRALCI Pred vami je tretja petkova priloga Gorenjskega glasa, priloga GLI6AS na šestnajstih straneh. V njej poleg radijskih, televizijskih in satelitskih sporedov objavljamo sporede za kino, vas vabimo na prireditve, objavljamo novosti iz zabavne in narodne glasbe, nagradne igre, nagradno križanko, zanimive reportaže... Pri Gorenjskem glast4 se dobro zavedamo, da časopisa brez bralcev ni. Želimo, da bi bila priloga zares vaša, spoštovane bralke in bralci. Zato bomo veseli vsakega vašega predloga ali mnenja o tem, o čem naj bi še pisali: kaj v prilogi še pogrešate, katerih satelitskih sporedov si želite. Nekaj vaših mnenj bomo objavili, prav vse pripombe ali ocene - negativne ali pozitivne - pa nagradili! Sleherni bralec, ki nam bo poslal svoje predloge ali ocene o GL16AS, bo prejel lep nožek za rezanje. Zakaj nožek? Zato, ker se petkove priloge nikakor ne da tako natiskati, da ne bi bilo potrebno strani razrezati. Skratka: združimo prijetno s koristnim. Mi vam priročni nožek za razrez priloge, vi pa nam nasvete o tem, kaj bi radi brali. Nožke podarja Diskont Pod klancem, Marjan Sajovic iz Kranja. Ko vam bomo poslali vse nožke, bomo ponovno žrebali: trije bralci bodo dobili lepe praktične nagrade. V današnji petkovi prilogi objavljamo sporede za naslednji teden, vas vabimo na prireditve, novosti iz kinodvoran, nagradno igro in križanko z lepimi praktičnimi nagradami ter zanimivosti iz zabavne in narodne glasbe. Lahko preberete, kako se pripravlja Alpski kvintet, objavljamo pogovor z Bracom Korenom, pogovor z blejskim meteorologom, ki že dvajset let dela na Kredarici... MRAZ, PRIHODNJI TEDEN PA SNEG Pratika nam za soboto in nedeljo napoveduje mrzlo in oblačno vreme, v začetku naslednjega tedna pa nestanovitno. Naslednji četrtek, 17. januarja, in v petek, 18. januarja, naj bi padal sneg! Vladar leta 1991 je Merkur, Soncu najbližji planet. In kakšna je zima v Merkurjevem letu v Stoletni pratiki? Stoletna pratika pravi: Merkurjevo leto je bolj suho kot mokro, tudi bolj mrzlo kot gorko, redko rodovitno. Zima napoči v začetku decembra. Potem je strupeno mraz in zameteno do februarja, ko malo popusti. Okoli srede februarja pa spet zamete in pritisne hud mraz tja do 4. marca, ko se malo omili. Takoj spet zamete in je do konca marca rezek mraz. Proti koncu močni viharji... Lunine mene mlaj 16. januarja ob 00 uri in 50 minut bo MLAJ. Po ključu, ki ga je napravil zvezdoslovec J.F. Herschel, sledi, da bo zato, ker se Luna spremeni od 24. do 2. ure - 16. januarja lepo, a MRZLO vreme! Sonce Danes, v petek, 11. januarja, bo Sonce vzšlo ob 7. uri in 42 minut, zašlo ob 16. uri in 3 minut - dan bo dolg 8 ur in 56 minut. Sicer pa dan zraste januarja od 8 ur 24 minut na 9 ur in 25 minut! KOLEDAR IMEN 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Od 11. do 17. praznujejo: anuarja: Božo, Pavlin, Grega, Hinko anuarja: Tanja, Ernest, Erna anuarja: Veronika, Radovan, Ditka anuarja: Srečko, Nada, Savin anuarja: Pavle, Maver, Lovro, Maksim anuarja: Marko, Bert, Tomo anuarja: Tone, Zvonko, Boris SNEŽNE RAZMERE Kranjska Gora: 40 do 110 cm snega; Kobla: 30 do 110 cm snega; Soriška planina: 110 cm snega; Jezersko: 30 cm snega; Velika planina: 70 cm snega; Krvavec: 75 cm pomrznjene-ga snega; Stari vrh: do 20 cm snega; Zatrnik: 40 do 90 cm snega. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Delfin Flipper, ameriška nanizanka za otroke 9.25 Vojne usode, angleška nadaljevanka 14 50 yideo strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev 18 10 Spored za otroke in mlade 18.10 Pravljica o carju Sultanu, lutkovna igrica 18.30 Cirkuške živali, švicarska nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19 55 Vreme 19 59 Zrcalo tedna 20.20 Midasov dotik, angleška dokumentarna serija 21.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22 00 TV dnevnik 22 25 Sova Družinske vezi, ameriška nadaljevanka Prostor v visoki družbi, angleški film 0 50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 16.30 17.30 19.00 19.30 20.00 21.40 22 20 22.50 23.50 satelitski programi - poskusni prenosi Svetovno prvenstvo v plavanju, posnetek iz Pertha Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M 35 let z ansamblom Štirje kovači, ponovitev TV dnevnik Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, prenos iz Cankarjevega doma Oči kritike Skupščinska kronika Yutel Satelitski programi, poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Dom brez doma, serija za otroke 10.00 Zimski šolski program 1000 Risanka 10.15 Čebelica Maja, risana serija 10.45 Family album, tečaj ameriške angleščine 11 20 Risanka 11.30 Po brezkončnosti sveta: Azija, potopis 12 00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 V 80 dneh okoli sveta, angleška nadaljevanka 13.10 Satelitski programi 14.45 Ogenj, opera 16 10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV Koledar 16.40 Dom brez doma, serija za otroke 17.10 Pogovori o znanosti 17 40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 1845 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Zgodba o Ann Jillian, ameriški « film 21 35 Zabavnoglasbena oddaja 22.20 TV dnevnik 22 40 Poročila v angleščini 22 45 Ekran brez okvira 0.15 Poročila KOPER 16 00 1645 17.30 18 00 18.30 18.45 19.00 19.25 20 00 20.30 21.30 20.30 Čarobna svetilka - otroški program - VVoobinda - Bober Don Chuck, risanka Justice Aktualna tema Dan na dan Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program - Dan na dan - Dober Don Chuck, risanka Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja Sarin dnevnik - TV nanizanka Justice TV dnevnik AVSTRIJA 1 9 00 Poročila nato Alf 9 30 Zgodovina avstrijskega gospodarstva od 1945 do danes 22.50 SLOVENIJA 1 PROSTOR V VISOKI DRUŽBI Glavni junak filma je Joe Lamp-ton, mladenič delavskega porekla, ki se hoče na vsak način uveljaviti v »visoki« družbi in se poteguje za službo v zakladniškem oddelku Zaradi tega dvori naivni Suzani, hčerki premožnega industrijalca, ki naj bi mu to službo zagotovil Hkrati pa je Joe zaljubljen v nesrečno poročeno Alice, s katero ima ljubezensko razmerje. Ko Suzana zanosi, se Joe odloči, da se bo zaradi kariere z njo poročil in prekinil z Alice. V neizmerni nesreči naredi Alice samomor, Joe pa se uspe poročiti s Suzano in sedaj ni več ničesar, kar bi ga lahko ustavilo pri njegovem vzponu po družbeni lestvici. DEŽURNA TRGOVINA 12. januarja - SP PODLUBNIK Trgovina je odprta do 18. ure. proizvodno, trgovsko m gostinsko podjetje LOKA P o ŠKOFJA LOKA 10 15 TV v šoli: Promet nekoč in danes 10.30 Smuk z Mount Everesta, Japonska, Kanada, 1974: Igrajo: Yulchiro Miure in člani japonske Everest-ski-ekspedicije, nato Loto studio 11.55 Zaboj s staro šaro 12.10 Domača reportaža 13.00 Aktualno 13.10 Mi 13 40 Raji za živali 14.00 Baiduln, nočni strah 15.35 Alfred J. Kvvak 16.00 Am, dam, des 16.20 Športna abeceda 16.40 5 X ti in jaz 16.55 Mini ČVS 17 05 Elektronski dvojnik 17.30 Mini kviz 17.55 Uspavanka 18 00 Mi 18.30 Preko morij in gore 19.30 Čas v sliki 2000 Šport 20.15 Aktni znaki XY - nerešeni 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Model in vohljač 22.10 Pogledi s strani 22.20 Trailer 22.50 Črni sokol, ZDA, igrajo: John VVaine, Jeffrev Hunterm, Vera Miles 18.00 Alf 18 30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Dežela dolin 21.00 Kompas 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 22 50 Umetnine 2 30 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Z glasbo v dober dan - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije -t- EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba EUROSPORT 6.00 Svetovno poslovno poročilo 6.30 To so bili dnevi 7.00 D. J. Kat 8.30 Eu-robika Rokomet 10.00 Plavanje - sve tovno prvenstvo 14.00 Evrobika 14.30 Golf 15.30 Tenis - Brisbane 17.00 Ral-ly Pariz - Dakar 18.00 Smučanje na vodi 19.00 Moto šport 19.30 Športna poročila 20.00 Gimnastika 21.00 Biljard 22.00 Rally Pariz - Dakar 22.15 Plavanje - svetovno prvenstvo 0.15 Športna poročila 0.45 Rallv Pariz -Dakar 1.00 Avstralski boks 2.00 Velika kolesa MTV 0.00 Veliki hiti 1.00 VP Pip Dann 3.00 Nočni video 7.00 Dobro jutro s Kristjane Backer 10.00 Velika slika 10.30 VP Paul King 14.00 VJ Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 MTV klub 17.00 Poročilo 17.15 Novice 17.30 Prvič na MTV 18.30 Veliki hiti 19.30Velika slika 20.00 VJ Ray Cokes 23.00 Sobotni večer v živo 23.30 Poročilo 23.45 Novice FILMNET 7.00 The Lottery 9.00 Jericho 1.00 The Bad News Bears Goes To Japan 13.00 Moi, Fleur Bleu 15.00 Real Men 17.00 Return to Snowy River (Aka The Untamed) 19.00 Street Smart 21.00 VVicker Stepmother 23.00 Rain Men 1.30 Nobody s Fool 3.15 Inad-missable Evidence 5.00 Fear in the Night RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, nato različne ponovitve, vmes ob 9.00 Nebeška goljufija, ameriška komedija, Elvis Presley 13.00 Bogat in lep 13.20 Kalifornijski klan 14.05 Springfieldska zgodba 14.50 Divja vrtnica 15.50 Reporter zločina 16.40 Tvegano 17.45 Salvatores 18.00 Človek za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Nebeški psi iz Boragora 20.05 Naš nastop Al Mundy 21.00 Polnomočje za Jacka Cliftona, italijanski vohunski film PRO 7 6.05 Ljubezen, laž, strast, nato do 13.00 različne ponovitve 13.30 Ljudje z ranča Shiloh 14.40 Jackie in Jill 15.05 Risanke 15.40 Potepuh 16.05 Perry Mason 17.00 Doogie Hovvser 17.25 Barney Miller 17.50 Poročila 18.00 Utrip življenja 18.55 Risanke 19.25 Kolt za vsak primer 20.15 Kavboj, ameriški vestem, Glenn Ford, Jack Lemmon 21.55 Raw Deal, ameriška kriminalka 23.50 M.A.S.H. 045 Aktni 055 znaki XY Poročila AVSTRIJA 2 8 30 Vremenska panorama 15.15 Leksikon umetnikov 15.25 Šport: Trening smuka na Petelinjem grebenu 16 30 Reportaža z borze 1645 Grenka sladkost življenja. Velika Britanija. 1984 17 30 Podvig Noetova barka BEGUNJE - V petek, 11. januarja, ob 18. uri bo v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem ob otvoritvi razstave fotografij Beneške maske Francija Kolmana, nastopil s krajšim koncertom Kvintet bratov Zupan iz Tržiča. Ansambel, ki deluje 24 let, je pred leti sodeloval na skupni plošči s rtomornim zborom Peko, potem izdal kaseto Tam, kjer visoke so planine, letos pa kaseto božičnih pesmi. V programu se bo predstavil z izborom domačih domoljubnih in planinskih pesmi. Sicer pa bo v gostilni Pri Jožovcu zvečer igral priznani slovenski citrar Miha Dovžan. D. Papler 9- as < Z < u -H . W ■ 0L (/ < C/3 • —i Z UJ as O O KINO 11. januarja PRI VAS DOMA CENTER amer. akcij, film OREL SMRTI ob 16. in 18. uri, slov. krim. film DO KONCA IN NAPREJ ob 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. REŽISER PORNO FILMA ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. melodrama DUH ob 17.45 in 20. uri KOMENDA amer. akcij, thrill. UMRI POKONČNO II. ob 19. uri LAZE amer. akcij, film IZVEN ZAKONA ČEŠNJICA amer. glasb, film VELIKE OGNJENE ŽOGE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. GRAJSKI DUHOVI ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. film REŠEVALCI ob 18. uri, amer. trda erot. RAZUZDANO DEKLE ob 20. uri RADOLJICA amer. zab. film ČEDNO DEKLE ob 20. uri, amer. erot. ROŽNATI SEKS ob 22. uri BLED amer. barv. film IZGUBLJENI FANTJE ob 20. uri KAM NA NEDELJSKO KOSILO V restavracijo TGT v Podljubelj Ob vožnji proti Ljubelju ste v Podljubelju verjetno že opazili na desni strani tik ob cesti prijeten objekt z velikim parkirnim prostorom, pred časom urejenim tudi na nasprotni strani ceste, za tiste, ki se peljejo proti Tržiču. Ali pa ste že eden tistih, ki se tam redno ustavite, in že veste, zakaj. Restavracija s prenočišči Trgovsko gostinskega in turističnega podjetja Tržič ima poleg prehodnih gostov tudi vse več redkih obiskovalcev z obeh strani meje. V prijetni restavraciji vam prijazno postrežejo z bogato ponudbo kuhinje, ki jo vodi Brane Žemljic. Iz jedilnega lista vam predstavljamo samo del ponudbe: lovska malica, šampinjoni s tatarsko omako, kmečka pojedina, postrvi, kalamari in hišne specialitete: plošča »Lajb« (2 osebi) z medaljonom z gobami, ramsteakom z zeliščnim maslom, ocvrtim kotletom in prilogo, »šentanski zrezek« s šampinjoni, kranjsko klobaso in sirom v smetanovi omaki. Sladkosnedneži se ne bodo mogli upreti tiramisuju, gibanici, sadni kupi, palačinkam ali sladoledu. Te dni pa vse do konca marca bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji divjačine, saj jim je na voljo divjačinski golaž ter dušen jelen, srnjak ali gams s kruhovimi cmoki in brusnicami za prilogo. Posebnost restavracije je tudi, da je odprta non stop, s tem, da imajo v zgodnjih jutranjih urah nekaj skromnejšo ponudbo. Vse več družb se po zabavah v bližnjih in daljnih nočnih lokalih v zgodnjih jutranjih urah oglasi pri njih na okrepčilu in trenutno je največje povpraševanje po bolonjskih špagetih. Zato, z zabav ne hodite lačni domov, prej se oglasite v TGT v Podljubelju. In še nekaj vas moramo opozoriti! Za vas, spoštovani bralci Gorenjskega glasa smo se dogovorili, da imate pri nedeljskem kosilu (najmanj 3 osebe) 10 odstotkov popusta, če ob plačilu predložite kupon, ki ga spodaj objavljamo. teL 064 50 936 GLAS KUPON 10 % POPUST za nedeljsko družinsko kosilo (najmanj 3 osebe) OBISKALI SMO 3500 gumbov 500 zadrg 3500 sukancev in še in še ^°lna ankarjeva 6 V/ Bršlinke v barvi slovenske zastave Tri leta bo menda že tega, kar smo na Glasovem izletu kolovratih po dolenjskih mlinih globoko ob Krki, prenašali bele "žakeljčke" moke in potem vse skupaj zalili v gostilni Žolnir pri Kostanjevici. Še od takrat imam do nje dolg: pri kosilu za mizo sem ji za sveto obljubila, da jo obiščem pri njej doma. da mi pokaže vseh sto in sto rož in potaknjencev in še enkrat pove, kako je mož nabiral naročnike za Gorenjski glas. Ta torek sva se le dobili. Slavka Marn je bila doma. Ravno "dopust" si je vzela, se šali ta prijetna upokojenka iz Cer-kelj, kajti za nekaj dni je zaprla vrata svoje male šivalnice. Mora še kaj drugega postoriti po veliki hiši, predvsem pa pregledati, kako prezimujejo rože. Klet je polna datur, palm takih in drugačnih in zelenja rož, ki jim včasih še sama ne ve imena, ter potaknjencev. Potaknjenci so vzorno razporejeni na poličkah v kurilnici in še v zgornjih prostorih. Povsod tam, kjer je dovolj svetlobe. Posebej ima v čislih bršlinke, bele, rdeče in modre. Barve slovenske zastave ima vsako poletje na njenih oknih in balko- nih. V kleti ima že pripravljeno zemljo za korita, pravilno pomešano s šoto, peskom in vsem drugim potrebnim, kar morajo imeti rože za dobro rast. In dokler bo le zmogla, jih bodo njena okna polna. Vsaj petindvajset različnih lončnic našteje ta trenutek samo v dnevni sobi. Poleti pa zaživi njen vrt. 1988. ji je TD Cerklje izreklo priznanje za najlepše hortikulturno ureditev njenega okolja, hrani pa kup zahval za sodelovanje na vsakoletni cvetlični razstavi v Cerkljah. Njeno življenje so rože. Ko te vse drugo razočara, ti rože dajo zadovoljstvo, pravi. In kako je bilo tisto z novimi naročniki za Gorenjski glas? "Moj pokojni mož je bil in-kasant pri Elektro Kranj in ko so se v Kranju po vojni odločali za ustanovitev časopisa, je bil takoj zato, da nabira nove naročnike. Še druge je pritegnil. Od takrat je Gorenjska "štima" že pri hiši. In dokler bom živa, ga bom imela. O ne, ne pogledam najprej part, kot drugi, temveč nočno kroniko, potem pa takoj pisma bralcev. Človek kar uživa, če kdo kakšnemu sit-nežu pošteno nazaj pove." • D. Dolenc GLAS BRALCI SVETUJEJO Kranj Sem redni naročnik in bralec Glasa. Z vsebino sem zelo zadovoljen, saj poročate o vseh važnih dogodkih v svetu in domovini. Posebej pa sem zadovoljen s podrobnimi poročili o dogodkih na Gorenjskem ter s prispevki Snovanja. S križanko sem pa že kar zasvojen. Vesel sem, ko ugotavljam, da rešim vedno več, brez pripomočkov. Zato želim, da izhaja časopis Gorenjski glas še naprej v taki obliki kot doslej in s tako bogato vsebino. Urednikom časopisa pa ob tej priložnosti želim v letu 1991 veliko poslovnih uspehov in osebne sreče. • Franci Bernik, Škofja Loka SOVA SLOVENIJA 1 SPET NAZAJ Ameriški barvni film, posnet leta 1988, v katerem glavne vloge igrajo Donna Mills, Andrevv Čarke, John Meilon in Colette Mann, pripoveduje zgodbo čedne mlade ženske, ki se zaradi finančnih problemov odpravi v Avstralijo, kjer ji je pokojni oče zapustil opuščeni rudnik opalov. Tu odkrije, da se za nizko kupnino, ki ji jo ponudijo, skriva prevara, kajti skupinica prevarantov bi se rada znebila pravih lastnikov, ker se zavedajo, da se v zemlji skriva ogromno bogastvo. S pomočjo šarmantnega moškega, ki je sicer uspešen pisatelj, dekle lopove razkrinka. 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 Video strani 8.40 TV mozaik 8.40 Muzzv, angleščina za najmlajše 9.00 Radovedni Taček: Jezero 9.15 Lonček, kuhaj: Čokoladna zmr-zlina 9.25 Čebelica Maja: Koncert škržatov, risana serija 9.50 Kapa nevidnica 10.05 Pravljica o carju Sultanu, lutkovna igrica 10.20 Alf, ameriška nanizanka 10.45 Medvedek Uhec, risanka 11.00 Zgodbe iz školjke 12.00 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, ponovitev oddaje 12.20 Večerni gost: Dr. Vid Pečjak 13.00 Oči kritike 13.40 Video strani 13.50 Rezervirano za šanson: Francija v šansonu, ponovitev 14.20 Manuel, kanadski mladinski film 15.40 Arsen Dedič (Šanson Rogaška '90) 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 DP v košarki, vključitev v prenos 18.25 Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 18.55 Že veste? 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20 35 Križkraž 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Ulica strahu, angleška nanizanka 1.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 10.55 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. teka 11.45 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.15 Kitzbuehel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 13.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 13.55 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. teka 14.40 Satelitski programi - poskusni prenosi 15.00 Videonoč, ponovitev 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Izbira orožja, francoski film 22.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju 22.25 Veleslalom (ž), posnetek iz Maribora 23.25 Smuk (m), posnetek iz Kitzbu-hela 0.10 Yutel 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Zimski šolski program 10.00 Risanka 10.15 Čebelica Maja, risana serija 10.45 Familv album, teečaj ameriške angleščine 11.20 Risanka 11.30 Danes skupaj 12.00 Izbrali smo za vas 13.00 Deček velikan, ameriški mladinski film 14.30 Mikser M, zabavna oddaja 15.15 Dokumentarni film 15.30 Narodna glasba 16.00 TV teden 16.15 Poročila 16.20 Sedmi čut, oddaja o prometu 16.30 Kralj Patagonije, francoska nadaljevanka 17.25 TV avkcija 18.55 Rakuni, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Murder by death, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.05 Poročila v angleščini 22.10 Zgodovina hrvaškega sabora, dokumentarna serija 22.40 Svet, zabavnoglasbena oddaja 23.25 Športna sobota TV Novi Sad 23.45 Poročila KOPER 16.00 Čarobna svetilka - otroški program - Dan na dan, TV film 16.25 Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja 16.50 Sarin dnevnik, TV nanizanka 17.45 Justice, TV film 18.30 Dokumentarna oddaja 19.00 TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Čarobna svetilka - otroški program - Dan na dan, TV film 20.00 Vohunske zgodbe, celovečerni film 21.30 Justice, TV film 22.15 TV dnevnik AVSTRIJA 1 900 Poročila nato Alf 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Superman Nunzio 12 20 Disputationes 13.20 Aktualno 13.30 Mi 14.00 Takrat 14.05 Sadovi zemlje 14.20 Nagobčnik 15.55 Hiša v Jeruzalemu 16.00 VVurlitzer za otroke 16.55 Mini ČVS 17.05 Erichova zmeda 18.00 Zmenek 18.24 Verska oddaja 18.30 Šport 19.00 Milijonsko kolo - natio ORF v sliki 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.15 Principal y20.00 Aktualno 0.05 Volkovi ponoči 1.20 Poročila 1.25 Ex libris AVSTRIJA 2 12.15 Kitzbiichel: Smuk za moške 13.35 Maribor: Veleslalom za ženske - 2. tek 14.50 Leksikon umetnikov - nato Takrat 15.00 Borzna repšortaža 15.15 Na koncu je bil začetek 16.00 Pogled v deželo 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? 18 00 Alf 18.30 Avstrija v sliki 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Ginger in Fred 22.15 Aktualno 22.20 Srček 22.45 Športna reportaža 23.15 V živo v soboto 1.00 Poročila 1.05 Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba EUROSPORT 7.00 Glasbeni miks 15.00 Nekoč nekje - ameriški risani film - sledi Hollvvvo-odske zvezde 17.00 Video moda 17.30 Evropski top 100 18.00 Ultra šport 19.50 Vreme 20.00 Modra noč 21.00 Bobni globokega juga - ameriški film 22.35 Športna poročila 22.40 Vreme -sledi Glasbeni miks MTV 0.00 Veliki hiti 1.00 Nevključeno 1.30 VJ Pip Dann 3.00 Nočni video 8.00 VJ Paul King 10.00 MTV klub 11.00 V žarišču 11.30 Ameriški top 20 13.30 XPO 14.00 VJ Pip Dann 17.00 V žarišču 17.30 Yo! 18.30 Velika slika 19.00 Evropski top 20 21.00 Zabava 23.30 MTV klub RTL 6.00 Reporter zločina, nato različne ponovitve in otroške oddaje 14.20 Si-erra, nova meriška nadaljevanka v 6. delih, drugo nadaljevanje 15.10 Dak-tari 16.05 Lassie 16.25 Mačke in pes 16.55 Angel se vrača 17.45 Zabavni magazin 18.10 Novo v kinematografih 18.45 Poročila 19.00 Športna reportaža 19.30 Ekipa A 20.15 Prsi ali krača, francoska komedija, Louis de Funes 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač, nemška seksualna komedija 24.45 Sexy folies VABILO NA PRIREDITEV Naklo - V soboto, 12. januarja, ob 19. uri bo v Kulturnem domu v Naklem prireditev Veseli večer, ki ga prirejajo že več let zapored. Na letošnji predstavitvi, ki jo prireja skupina Albatros, bodo ob njej še nastopili tamburaši, ekstra orkester, čarovnik, skupina Kamin in plesna skupina. D. Papler Veseli večer v Naklem Vokalnoinštrumentalna skupina Albatros iz Naklega že uveljavljen organizator veselih večerov prireja veseli večer z novim programom, na katerem bodo sodelovali: tamburaši s Primskovega, čarovnik, skupina Kamin, plesna skupina, Ex-tra orkester iz Olševka, skupina Albatros pa vas bo zabavala s petjem in skeči. Prisrčno vabljeni v Kulturni dom KUD Naklo, v soboto, 12. januarja 1991, ob 19. uri. KINO_12. januarja CENTER amer. akcij, film OREL SMRTI ob 17. in 19. uri, prem. amer. glasb, film VELIKE OGNJENE ŽOGE ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 16. uri, amer. trda erot. REŽISER PORNO FILMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. slov. krim. filma DO KONCA IN NAPREJ ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. TRENUTKI LJUBEZNI ob 21. uri DUPLICA hongkon. karate film V TIGROVEM GNEZDU ob 17. uri, amer melodrama DUH ob 18.45 in 21. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. UMRI POKONČNO II. ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. trda erot. RAZUZDANO DEKLE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. matin. REŠEVALCI ob 10. uri, amer. kom. GRAJSKI DUHOVI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. glasb, film LAMBADA ob 18. uri, amer. krim. film ALIBI ZA UMOR ob 20. uri BLED angl. zab. film PLES V TEMI ob 18. in 20. uri, amer. erot. film ROŽNATI SEKS ob 22. uri BOHINJ amer. zab. film VELIKAN ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Otroška matineja, Živ žav 9.20 Cirkuške živali, švicarska nanizanka 9.45 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija 10.40 Mati in sin, avstralska humoristična oddaja 11.10 Domači ansambli: Alpski kvintet z Ivanko in Otom 11.40 Obzorja duha 12.00 Druga godba: Balkana, poje trio Bulgarka 12.25 Video strani 12.35 Show Rudija Carrella, ponovitev 14.10 Alternative, poljska nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Kasetna ljubezen, švicarski film 18.45 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Dve stezici do izvira, film TV Sarajevo 20.50 Zdravo 22.15 TV dnevnik, šport, vreme 22.35 Sova Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka, Ulica strahu, angleška nanizanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.25 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju »Zlata lisica«, slalom (ž), prenos 1. teka 10.20 Kitzbuehel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. teka 11.15 Satelitski programi - poskusni prenosi 11.55 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju »Zlata lisica«, slalom (ž), prenos 2. teka 12.55 Kitzbuehel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. teka 13.45 SP v vaterpolu, posnetek iz Pertha 15.00 SP v plavanju, posnetek iz Pertha 16.00 Vključitev v športno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Žival - človek, ameriška poljudnoznanstvena serija 20.50 Jezuiti se vračajo, dokumentarna oddaja 21.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju (posnetek iz Kranjske Gore in Kitzbuehela) 23.15 Športni pregled TV Sarajevo 23.45 Yutel 1, PROGRAM TV HRVATSKA 7.40 Kronika Čehov in Slovakov 7.55 Poročila 8.00 TV koledar 8.10 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 10.10 Daktari, ameriška nanizanka 11.00 Dunaj: Mozartovo leto, prenos koncerta 12.50 Poročila 12.55 Kmetijska oddaja 13.55 Govorimo o zdravju 14.25 Televizijski družinski magazin 16.30 There was a crooked man, ameriški film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Ste že bili v Zagrebu, gospod kabaret?, dokumentarno igrani film 21.10 Priče zgodovine, nizozemska dokumentarna serija 22.10 TV dnevnik 22.30 Poročila v angleščini 22.35 Glasba za lahko noč: Zagrebški solisti in Radovan Vlatković 23.35 Športni pregled TV Sarajevo 0.05 Poročila 20.15 Sneg svetega Petra 21.45 Vizije 21.50 Echo in Narcis 23.35 Ivo Pogorelič igra Skrjabina in Chopina 0.25 Aktualno AVSTRIJA 2_ 8.30 Vreme - panorama 9.00 Poročila .00 Poročila 9.30 Kulturni zajtrk 10.30 Salomon Sulzer: Kantor, komponist in avtor 10.55 Mozartov koledar 11.00 Otvoritveni koncert Mozartovega leta 12.35 Iz moje knjižnice - nato Leksikon umetnikov 13.05 Domovina, tuja domovina 13.35 Slike iz Avstrije 14.35 Orientacija 15.05 Tednik 15.30 Šport 17.15 Klub za starejše 18.00 Alf 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Verska oddaja 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Primer za ljudskega tožilca 20.15 Skrivnost mojega uspeha 22.05 Aktualno 22.10 Sem s fanti! 23.50 Nočni sokol 0.35 Šport 0.40 Poročila KOPER 16.00 Čarobna svetilka - otroški program - Dan na dan, TV film 16.25 Vohunske zgodbe, ponovitev celovečernega filma 18.00 »Tutti Frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program - Neverjetni Hulk, risanka 20.00 Cathvjeva hči, celovečerni film 21.30 Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja 22.00 TV dnevnik AVSTRIJA 1 9.00 Poročila 9.05 Hello Avstrija, hello Vienna 9.35 Alf 10.00 Maribor: Slalom za ženske - 1. tek 12.30 Kitzbuehel: Slalom za moške - 2. tek 13.55 Takrat 14.00 Potovanje na sever 15.35 Muppetki 16.00 Mini čas v sliki 16.10 Daktari 17.00 »X-Charts« 17.30 Xlarge 18.30 Preko morja in gora 19.15 Žrebanje lota - nato ORF danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba 8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - James Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba EUROSPORT 7.00 Verski program 8.00 Tovarna zabave 10.00 Mednarodni šport 11.00 Košarka - evropski pokali 12.00 Plavanje - svetovno prvenstvo - sledi Smučanje - slalom (m) - sledi Smučanje -veleslalom (ž) 15.00 Biljard - masters 23.00 Rally Pariz - Dakar 23.15 Plavanje - svetovno prvenstvo 1.15 Ralv Pariz - Dakar 1.30 Smučanje MTV 0.00 Nevključeno 0.30 VJ Ray Cokes 3.00 Nočni video 8.00 VJ Paul King 11.00 V žarišču 11.30 Evropski top 20 13.30 XPO 14.00 VJ Pip Dann 18.30 XPO 19.00 Ameriški top 20 21.00 120 minut 23.00 XPO 23.30 MTV klub RTL PLUS 6.00 Različne mladinske oddaje in ponovitve 12.30 Klasika a la carte, velika opera s Placidom Domingom in drugimi pevci 13.00 Moj oče je zunajzemeljsko bitje, nato Družina Mun-ster in Ultraman 14.15 Divji ribiči v Hellasu, nemški film 16.00 Strel, ameriški thriller, Jean Seberg 17.50 Glasbena revija 18.45 poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Domovinske melodije 21.55 Spieglov ZTV magazin 22.45 Zdravnik dr. VVestphal 23.35 Pošasti, ameriška grozljivka, nadaljevanka 17.05 SLOVENIJA 1 KASETNA LJUBEZEN Kasetna ljubezen je komedija na švicarski način, v kateri je osrednji junak vodilni uslužbenec v sodobnem inštitutu za izbiro partnerjev »Dougena«. Felix Stamm skrbi za to, da snema na video kasete osebe, ki iščejo partnerje ali pa jim predvaja kasete, s pomočjo katerih se skušajo odločiti za partnerja. Film je satira na že-nitne posredovalnice, v katere zahajajo ljudje, ki imajo težave pri izbiri partnerjev. Felixu Stam-mu povzročajo stranke veliko problemov, hkrati pa ima tudi sam težave v osebnem življenju. TELECLUB 11.00 Wer ist Harry Crumb? 14.00 Things Change - Mehr Gluck als Ver-stand, Don Ameche 16.00 In den dunklen Fluten des Mekong, Michael Landon 18.00 Hollywood Shuffle, Robert Tovvnsend 20.00 Die VVaffen der Frauen. Melanie Griffith, Harrison Ford 21.55 Im Bann des Todes 23.30 Das vergessene Komando, Keith Carradine VABILO NA PRIREDITEV NOVO V KINU UMRI POKONČNO II John McClaine (Bruce Willis) se zopet zaplete v nepredvidene težave. Mesto dogajanja je mednarodno letališče v Los Angelesu, kjer teroristi poskušajo osvoboditi južnoameriškega trgovca z drogo. Kontrolni stolp nima nikakršnih možnosti komunikacije z letali, ki naj bi vzleteli. Gre za življenje stotine ljudi, med njimi je tudi hči glavnega junaka Johna McCIaneja. Ta ima samo 80 minut časa, da reši ljudi iz navidez brezizhodnega položaja. Sledi vloga nas, gledalcev, to je, da bomo naslednjih 100 minut prikovani na svoje stole, lahko se zgodi, da bodo nekateri celo malo niže. Film »Umri pokončno II« je eden izmed najuspešnejših filmov lanskoletne sezone in je samo v Ameriki prinesel 100 milijonski blagajniški iztržek. KINO_13. januarja Koncert božičnih, Aljaževih in narodnih pesmi Mešani pevski zbor KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana prireja 13. januarja ob 18. uri v kulturnem domu na Dovjem koncert božičnih, Aljaževih in narodnih pesmi. Gostje večera bodo: Franc Košir, trobenta, Danica Butinar, citre, Katarina Volčini, flavta in Urška Volčin ter Andrej Beden kitara. Ves izkupiček koncerta bo namenjen za izgradnjo kapele na Kredarici, saj so se vsi nastopajoči honorarju odrekli! • D. S. CENTER amer. akcij, film OREL SMRTI ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma UMRI POKONČNO II. ob 21. uri STORŽIČ amer akcij, film IZVEN ZAKONA ob 16. uri, amer. trda erot REŽISER PORNO FILMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. glasb, filma VELIKE OGNJENE ŽOGE ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. TRENUTKI LJUBEZNI ob 21 uri DUPLICA amer. melodrama DUH ob 16.30 in 18.45 uri, amer. trda erot. VEČ KOT STRAST ob 21. uri TRŽIČ amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. ris. film REŠEVALCI ob 17. uri, amer. kom. STARŠI IN OTROCI ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. GRAJSKI DUHOVI ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. krim. film ALIBI ZA UMOR ob 18. uri, amer. zab. film ČEDNO DEKLE ob 20. uri BLED amer. zab. film VELIKAN ob 18. uri, amer. barv. film IZGUBLJENI FANTJE ob 20 uri BOHINJ angl. glasb, film PLES V TEMI ob 18. uri, amer. erot. ROŽNATI SEKS ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.15 9.30 9.45 10.00 10.15 10.30 15.20 15.30 16.55 17.00 17.05 18.30 18.30 18.45 19.10 19.20 19.30 19.55 20.05 20.55 21.45 22.05 22.35 23.50 Video strani Mozaik, ponovitev Alice v deželi risb, oddaja TV Sarajevo Ciciban, dober dan: Šivilja Tamburaška skupina iz Artič Folklorna skupina Emona Utrip Zrcalo tedna TV mernik Video strani Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev - Zdravo Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Želva Alf, ameriška nanizanka Risanka TV okno TV Dnevnik Vreme Grešne ovčice, drama TV Novi Sad Osmi dan TV dnevnik, vreme 400 let slovenske glasbe Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka Ulica strahu, angleška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Francija v šansonu 21.40 Kraj v Evropi: Ulica v Bardejo-vu, dokumentarna oddaja 21.55 Premor 22.05 Yutel . GLAS KOPER 16.00 Čarobna svetilka - otroški program - Dan na dan, TV film 16.30 Celovečerni film 18.00 Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja 18 30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 Tv dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Glasbena oddaja 21.00 Ponedeljkov športni pregled 21.30 Dokumentarna oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 6. krog - šport iz zamejstva AVSTRIJA 1 9.00 Poročila - nato Alf 9.30 Avstrija v sliki 9.55 Natanko poglej 10.00 TV v šoli 10.30 Model in vohljač 11.15 High Chaparaal 12.00 Menažerji 13.00 Aktualno 13.05 Primer za ljudskega tožilca nato Reakcije 13.35 Tednik 14.00 Medij 14.15 Očarljiva Jeannie 14.40 Full House 15.35 Babar 16.00 Am, dam, des 16.20 Mini oder 16.30 Mini srečanje 16.55 Mini ČVS 17.05 Elektronski dvojnik 17.30 Vif-zack 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport ob ponedeljkih 21.08 Mijstri kuhajo 21.15 Mike Hammer 22.00 Pogledi s strani 22.10 Divja leta v Parizu 0.10 Aktualno 0.15 Nočni sokol 1.00 Poročila AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.00 Leksikon umetnikov - nato Takrat 16.10 Šport 16.45 Iskalci zakladov 17.30 Lindenstrasse 18.00 Alf 18.30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Otok sanj 21.00 Novo v kinu 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.25 Nano - tehnika ultra sveta 23.10 Jorfixe 0.10 Aktualno 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba EUROSPORT 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 To so bili dnevi 7.00 D. J. Kat 8.30 Eurobika 9.00 Smučanje 10.00 Biljard - masters 13.00 Eurobika 13.30 Judo 14.00 Mednarodni kmoto šport 15.00 Biljard - masters 19.00 World Jet Ski Tour 19.30 Športne novice 20.00 Biljard - masters 23.00 Rally Pariz - Dakar 23.15 NHL hokej 0.15 Športne novice 0.45 Košarka NCAA 1.45 Rally Pariz - Dakar 18.30 SLOVENIJA 1 RADOVEDNI TAČEK Smrček je tokrat čisto uničen, ker v svoji sobi ne sme imeti žel-vic. Zato prosi Tačka in Marka, če mu jih lahko čuvata. Poglejte, kaj vse se lahko zgodi v taki situaciji. Scenarij Franček Rudolf, sodelujejo Nace Simončič, Marko Okom in Karel Brišnik. Glasbena oprema Ivo Meša, scena Tomaž Marolt, dramaturg Jože Rode, redakcija Irena Struna Arko, režija Boštjan Korbar. FILMNET 7.00 Journey to Shiloh 9.00 Salsa 11.00 Every Time We Say Goodbye 13.00 Hot Pursuit 15.00 Fatal Attracti-on 17.00 The Fall of The Roman Em-pire 19.00 Murder Smoke and Sha-dows 21.00 Stand By Me 23.00 Hell-camp (Opposing Force) 1.00 The First Time 3.00 Up The Academy 5.00 Friends of Eddie Coyle RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, nato različne ponovitve 9.10 Premos z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 12.35 Decer-nat M 13.00 Bogat in lep 13.20 Kalifornijski klan 14.05 Prenos z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 15.50 Bojna zvezda Galactica 16.40 Tvegano 17.45 Salvatores 18.00 Človek za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.45 Ekipa A 20.15 Otroci posnemajo pop zvezdnike 21.10 Umor je njen konjiček 22.05 Posnetek z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 23.45 Moški magazin 24.20 Britanska bolnišnica, angleška satira 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Čas za pravljico, oddaja za otroke 10 00 Zimski šolski program 10.00 Risanka 10.15 Čebelica Maja, risana serija 10.45 Family album, tečaj ameriške angleščine 11.15 Risanka 11.30 Po brezkončnosti sveta: Azija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 V 80 dneh okoli sveta, angleška nadaljevanka 12.55 Boj za obstanek 13.20 Satelitski program 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Čas za pravljico, oddaja za otroke 17.10 Risanka 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke, kviz 18.45 Morje, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd 21.05 7 dni v svetu, zunanja politika 21.35 Dnevnik 21.55 Poročila v angleščini 22.00 Kinoteka Hollvvvooda, On.our merry way, ameriški film 23.30 Poročila rVA alples industrija pohištva \ \ \ V \ v v V \ M alpIesM alples ffh alples KINO 14. januarja HOROSKOP CENTER amer. glasb, film VELIKE OGNJENE ŽOGE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. akcij, film IZVEN ZAKONA ob 18. in 20. uri DUPLICA Danes zaprto! LAZE amer. melodrama DUH ob 19. uri RADOVLJICA amer. glasb, film LAMBADA ob 20. uri BLED amer. krim. film ALIBI ZA UMOR ob 20. uri OVEN V zapleteni osebni zadevi se boste ravnali predvsem po svojem občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne zanašajte na svojo srečno zvezdo, raje si srečo prislužite. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ */T7\ ZIJAH SOKOLOVIĆ: GLUMAC... JE... GLUMAC JE GLUMAC PETEK. 11. 1. 1991 ob 19.30 uri za abonma PETEK 1 in IZVEN SOBOTA, 12. 1. 1991 ob 19.30. uri za abonma SOBOTA 1 in IZVEN PONEDELJEK, 14. 1. 1991 ob 19.30 uri za abonma ZELENI in IZVEN TOREK, 15. 1. 1991 ob 19.30 uri za abonma RDEČI in IZVEN SREDA, 16. 1. 1991 ob 19.30 za abonma MODRI in IZVEN BIK Nekdo vas zelo pogreša, vendar pa vam tega na noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boste »pristali« na divji zabavi. V prijetnem razpoloženju boste izdali nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito. DVOJČEK GLASBENI KOTIČEK Poslušalci radia Slovenija in bralci treh slovenskih časnikov Nedeljskega Dnevnika, Kaja in Kmečkega glasa so preko vsega leta glasovali za najprilju-bljenejše domače viže na Lojtr-ci domačih '90, kar smo potem ob nedeljskih popoldnevih poslušali v radijskih oddajah. Svoj letni epilog je Lojtrca domačih '90 sklenila z izidom kasete desetih mesečnih uspešnic. Februarja so Fantje z vseh vetrov slavili s sklado Ljubezni mi nisi dala, kar je bila njihova že tretja lojtrična zmaga v desetletju, ko so si priigrali že štiri zlate plošče. Marca je zmagal ansambel Nika Zajca z vižo Najlepše je tu pri nas, ki je bila tudi naslovna na njihovi jubilejni kaseti ob 20-letnici ansambla. Aprila so bili uspešni Slovenski muzikantje s skladbo Ne joči Slovenija, ki je tudi uvrščena na njihovo jubilejno kaseto ob 25-letnici ansambla, ki ima domicil na Jesenicah, kjer domu-je vodja Andrej Smolej, mimogrede pa naj v telegrafskem stilu še zapišem, da s Slovenskimi muzikanti ob Rudiju Trojnerju prepeva nova pevka Anita Zore... Maja je najvišje kline osvojil ansambel Vilija Petriča z melodijo Moja žena, ki pa jo je občuteno zapela Petričeva žena Majda Renko. Sicer pa Vili Pe-trič, ki je že 26 let trobentar v simfoničnem orkestru RTVS, v svojem ansamblu pa igra harmoniko, vse melodije izdela do zadnje podrobnosti in se po preigravanju šele odloči za snemanja. Junija je zmagal ansambel Jevšek s polko Za Krvavcem, kar je njegov sploh največji uspeh v 16-letni karieri. Julija je ansambel Toneta Ža- LEV Vse preveč ste zaskrbljeni s tem, kako ustreči drugim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomislili tudi nase. Svoja zanimanja boste razširili na povsem nova področja, kjer vas čakajo še neprijetna presenečenja. DEVICA Izredno čustveno obdobje se bo še stopnjevalo, tako da se vam obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Prišli boste v položaj, ko se boste morali odreći nekomu, za katerega ste se še pred kratkim pošteno borili. TEHTNICA Prijatelj, ki ste mu sicer izredno naklonjeni, niti ne sluti o vaših čustvih, zato je najbolje, da mu poskusite odpreti oči. In nikar se preveč ne obotavljajte, saj se vam izgubljena priložnost zlepa ne bo ponovila. ŠKORPIJON Všeč ste nekomu, ki je dovolj resen in zrel, da bi vas lahko osrečil. Pokažite nekoliko več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečili boste tako sebe kot tudi osebo, ki vam bo v prihodnosti še marsikaj pomenila. °«r-_i - rv RAK mu3 V T T"* T CM'VUr* S T^("^]\A2 r^TW 'QH ^a^a rea^c'Ja na nepričakovano novico bo vse preveč impulzi-h\J\ llvvii U\JiSil\\jlI\ \J\) vna, da bi lahko dosegla kakršnokoli razumno rešitev. Poskusite se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe. garja že tretje leto zapored ponovil uvrstitev v finale s skladbo Lumparice in to že ob prepevanju z novim pevcem Lojzetom Ambrožem ter napovedal izid nove kasete ob 25-letnici prihodnje leto. Avgusta so presenetili neznani Ruševci, ki so priložnostno nastali iz sodelavcev RTVS v planinskih družbah in v tem stilu tudi skompo-nirali vižo Planinski pozdrav. Septembra je bilo še tretje presenečenje z zmago ansambla bratov Poljanšek in skladbo Harmonika, ki pa je tudi uvrščena na njihovo pravkar izšlo prvo kaseto z naslovom V Tuhinjsko dolino. Oktobra je zmagal ansambel Lojzeta Slaka s skladbo Merkaj se ljubica, ki je tudi na njihovi zadnji kaseti Raj pod Triglavom. Novembra pa so priljubljenost znova potrdili Štirje kovači, s 36-letnim stažem sedaj naš najstarejši ansambel, ki je osvojil vrh lojtrce z značilno vižo Naša kovačija. Med novoletnimi prazniki pa smo si ogledali tudi televizijsko verzijo Lojtrce domačim '90, ko so v celjski dvorani Golovec nastopili omenjeni mesečni zmagovalci, povezovalec, humorist in pevec Vinko Šimek pa je povabil k nastopu še Bisere s Ptuja, Celjski instrumentalni kvintet, citrarja Miho Dovžana, totega Štajerca Alfija Nipiča, Martina Sagnerja-Du-deka, Franca Pestotnika in Ivico Oštir ter skupino Don Juan, ki je spremljala novo odkriti glasbeni talent, 11-letni Hajdi Korošec iz Celja... In če primerjam Šimekove nastope na blejskem Alpskem večeru, mariborski Marjanci in celjski Loj-trci domačih, moram reči, da imajo veliko skupnega. S svojim šarmom zabava ljudi v domačem vzdušju in se ob glasbe-no-razvedrilnih prireditvah po več letih znova vrača na televizijo, od koder je bil po osvojitvi zlatega ekrana na silo odstranjen... Dolgo ste varovali svojo skrivnost, sedaj pa je prišlo na dan tudi tisto, na kar ste že zdavnaj pozabili. Le stežka vam bo uspelo prikriti čustva, kar pa se lahko izkaže kot izredno riskantna zadeva. STRELEC Neka zadeva bo najprej spodletela, ko pa boste poskusili znova, boste dosegli prav neverjeten uspeh. Presenetljiv uspeh vas bo spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v hipu pozabljen. KOZOROG Doživeli boste izredno prijeten konec tedna. Oseba, ki jo že dalj časa opazujete, vam bo predlagala povsem konkreten predlog. Toda kaj bo na to rekel vaš dosedanji partner - toda to je že druga zgodba... VODNAR Potovanje vam bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa si boste pridobili moči za nove naloge, ki vas čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od vas samih in prav lahko se vam bo zgodilo, da se boste resnično zaljubili. RIBA Če ne boste naredili ničesar za svoje dobro, tudi ne morete pričakovati, karkoli prijetnega. Potrudite se in bodite predvsem odkritosrčni, saj se vam sprenevedanje doslej ni kdove kako obrestovalo. In nikar ne čakajte! GLAS TEMA TEDNA Upam, da ste si že dodobra opomogli od šoka, ko vam pred letošnjim novim letom nihče od vladajoče slovenske strukture ni voščil sreče in veselja v novem letu! Prišel je namreč novi šok, beograjski vdor v primarno emisijo ali »ha-upt« kraja našega in vašega denarja. Reši se, kdor se more! In Srbija se je zmogla. Kar je res, je res: kdor prvi pride, prej melje ali pokrade! Res so kaveljni, ni kaj! Lahko jim damo samo kapo dol, čeprav je zadeva skrajno žalostna. A ostanimo pri domačih temah. Meni namreč ne gre in ne gre iz glave, kako je bilo možno, da so naši najvidnejši predstavniki pozabili, da je treba narodu čestitati ob novem letu. Očitno sta pozicija in opozicija pred novim letom poniknili v svoje zasebne sfere - narodu pa naj vošči, kdor že hoče! Pa bi bilo zabavno, ko bi - kolikokrat že? - videli na ekranu naše vrle strankarske prvake, ki bi spet bili na nekakšnem Pokaži, kaj znaš: od sile bi se napenjali, kdo bo bolj prisrčen in bolj izviren. Saj se res ne mečemo ob tla zaradi tega, ker je novoletna slovenska poslanica umanjkala in smo se hočeš nočeš morali zadovoljiti s poslanico šefa še vedno jugoslovanske nam države. Gorenjci pa se vendarle moramo čuditi, da je protokolu spodrsnilo pri taki zadevi, ki sploh nič ne stane - bila pa bi zelo odmevna, saj bi šlo navsezadnje za prvo slovensko državno poslanico po tisoč letih, kolikor Slovenci menda hrepenimo po svoji državi. Pravzaprav bi lahko oprostili in zamahnili z roko, češ -mlada demokracija ima sicer res velespoštovane gospode in gospe in kamorkoli že pogledaš, se v tej deželi vsevprek vsi zelo spoštujejo, vikajo in onikajo, ni pa seveda brez napak in spodrsljajev. Eden takih je lahko tudi manjko novoletne poslanice. Kaže sicer na trenutno odsotnost meščanske nam omike, a kaj hočeš? POSLANICA Večjo težo ima protokolarni »kiks« - da nam namreč poslanice ni poslal predsednik nove države - z zgodovinskega vidika. Iz te opcije je kratkomalo neoprostljiv, prava katastrofa. Verjamem namreč v vsaj še nadaljnjih tisoč tristo let slovenske državnosti, kajti prej je baje 1.300 let nismo imeli, zdaj pa jo 1.300 let bomo imeli. To je tako preprosto kot pasulj: za sedmimi leti suhih krav pride vedno sedem let debelih krav. V našem primeru smo sedem let časovno samo rahlo potegnili, na tisoč, važno pa je, da pomen ostane isti. In ko bo čez tisoč tristo let slovenska državnost spet na hudi preizkušnji - sistem kolobarjenja s kravami: suhe, debele, suhe. debele! - niti pomisliti ne smem, kako nas bodo potomci - zgodovinarji kleli! Vsa strokovna literatura o plebiscitu jim bo promptno na razpolago, le prve novoletne poslanice nove države nikjer! Za znoret! Kako šele bodo čez kratkih 1.300 let obupani še vedno nacionalno romantični slovenski pesniki! Le kdo bo v novih bojih za pravdo in pravico slovenskega naroda lahko prispeval kakšno antologijo slovenske lirike izpred 1.300 let, če je ne bo mogel začeti s poetično po-plebiscitno novoletno poslanico? A zdaj vidite, da zadeva le ni tako preprosta, kot se je vam morda zdela? Ostane tudi še hipoteza: kaj pa, če novoletne poslanice namenoma, zanalašč, ali kaj veš zaradi kakšnega drugega vzroka, ni bilo? Brrrrr! Če je bila ta demokracija še enkrat samo štorasta, je še nekam v redu, čeprav ima iz omike čisti cvek. Če pa ni bila štorasta, če je vedela, da se novoletna poslanica spodobi, pa vseeno ni prišla na ekran, potem... Potem naj se pa grejo vsi skupaj solit! Zdaj imamo namesto novoletne poslanice -srbsko! Zato kličem: Ustavite že ta planet - jaz grem res dol! • D. Sedej SE POMNITE TOVARIŠI? Delavska zavest naj pomaga Delavska zavest naj pomaga, kako rešiti kočljivo vprašanje! Oba zbora OLO Kranj sta ponovno razpravljala o dopolnilnem prispevku za socialno zavarovanje. V tem trenutku se moramo predvsem zamisliti v to, kako preprečiti plačevanje velikih zneskov Zavoda za socialno zavarovanje, ki jih le-ta daje za skrbnine in zdravila, ki v marsikaterem primeru ne služijo svojemu namenu. Dejstvo je, da je večina delavstva, ki je zaposlena v kranjskih in tudi v ostalih tovarnah v okraju, s podeželja. Zaradi tega je večina delavstva zaradi sezone dela vezana tudi na sezonska domača dela. Tako se pojavljajo tudi sezonske obolelosti zaradi žetve, košnje itd. Delavska zavest pa žal še ni na taki stopnji, da bi se delavci zavedali, da je zloraba družbenih sredstev ali družbene lastnine ravno tako škodljivo in neprimerno dejanje kot zasebna tatvina. Zato bo treba temu problemu posvetiti mnogo več pozornosti, delavski sveti, sindikalne in ostale množične organizacije pa bodo imele na tem področju še veliko dela. Uspehi delavskega samoupravljanja so jasni! Na Gorenjskem naj bi imeli več komun. V bistvu gre za to, da naj komuna zamenja staro buržoazno upravno razdelitev z novo družbeno obliko upravljanja. Gre za poglabljanje tistega družbenega procesa, ki se je začel z izročitvijo tovarn delavcem. V začetku je o vsem odločal direktor, zdaj pa je skrb za upravljanje sprejelo delavstvo. Vse več delavcev se je začelo zanimati, kako gospodarijo v podjetju. Kljub zlim napovedim tistih, ki jim delavsko upravljanje ni pri srcu, so uspehi delavskega upravljanja vsakomur jasni! Proizvodnja je narasla, neopravičenih izostankov je vedno manj, material se štedi mnogo bolj, kot se je prej! (Kq)M1SvIoU©IEIIGLAS ČLOVEK, NE JEZI SE! Že od malih nog imam v času novoletnega praznovanja tesnoben občutek. Tedaj, ko je še hodil dedek Mraz, je to izviralo iz napetega pričakovanja, kaj bo pustil pod novoletno jelko. Odkar pa so mi noge zrasle, pa mojo novoletno tesnobo povzročajo pričakovanja ukrepov oblasti in vseh drugih, ki mi krojijo življenje. Skok v letošnje leto smo zabeležili z devalvacijo. Prava figa - saj je za sto odstotkov prenizka. Dobili smo novo davčno vijačenje - phi, do konca leta bo toliko sprememb, da bo več davčnih inšpektorjev v norišnici kot na davkarijah. Dostavili so nam paket interventnih zakonov za plače - igrico "človek, ne jezi se" se bom šli, ko bomo sploh vedeli, kaj iz škatle zakonov velja. In ko me je že skoraj minil novoletni tesnobni val -glej zlomka na vratih pošt. Nam tako ljubi banki, pri katerih imamo navadni smrtniki tekoče račune ter hranilne knjižice, sta se odpovedali sodelovanju s pošto. Od novega leta naprej torej s čeki ali knjižicami po gotovino le v vrsto v vašo banko, če se vam škoda zdi denarja za provizijo drugi banki. V načelu ima takšen ukrep zdravo podlago: zapravljivcem mojega tipa v osnovni zatre željo po denarju. Že od pamtive-ka hodim po "cash" na pošto, ki ima za moj evropski delovni čas najboj primeren urnik poslovanja. Z bankama, ki sta nam poslali opisano novoletno darilo, se je moja ljubezen ohladila zaradi neskončnih vrst ter ogabno prijaznih uslužbencev za bančnimi okenci. Seveda bosta Ljubljanska banka ter Abanka še naprej veselo opravičevali svoj ukrep s tem, da imata gosto mrežo svojih poslovalnic. O tem, koliko ekspozitur ima na primer Abanka v škofjeloški občini glede na število imetnikov tekočih rčaunov ter knjižic te banke, ne smem vedeti ničesar. Jasno je tudi, da bosta banki velikodušno popustili pred navalom jeznih dinarskih komitentov ter obnovili poslovanje s pošto - ali pa bo za neuspeh takega dogovora kriv nekdo drug, le banke nikoli. Tako nekako je bilo tudi z lanskoletnim novoletnim darilom, ko na črpalkah in še marsikje niso sprejemali čekov. Mene zato gnjavi velika želja: da bi se predstavnikom delničarjev, ki že od začetka lanskega leta upravljajo banke - delniške družbe, čimprej pripetila zadrega z gotovino in bi na svoji koži občutili vrste na bančnih šalterjih. poštne blagajne pa samevajo. Če se bo kaj takega zgodilo delničarjem v upravnem odboru ali v skuščini bank, potem bo tudi za navadne smrtnike najnovejše igrice "človek, ne jezi se" hitro konec. Aklamator Nikoli ne igrava kart ali drugih iger! Med štirimi meteorologi, ki domala že dvajset let delajo na Hidrometeorološkem zavodu Ljubljana - glavni meteorološki postaji Kredarica na Triglavu, je tudi Frenk Zupančič iz Rib-nega pri Bledu. »Na Kredarici meteorologi od štirih zjutraj do 21. ure zvečer vsako uro beležimo hitrost vetra, temperaturo, vlago, razvoj oblakov, zračni pritisk. Na podlagi teh podatkov se v Ljubljani izdela vremenska slika in prognozira fronta. Po drugi strani pa pomagamo tudi helikoptrski službi RSNZ, če pride, recimo, v radijsko senco, oddajamo sporočila v primeru gorskih nesreč ali pa posredujemo reševalcem podatke o vremenu. Opazovanja se opravljajo zunaj, kar pa vedno niti ni tako lahko, kajti včasih so velikanski zameti in sunki vetra. Nikoli ne veš, ali boš zjutraj lahko odšel do opazovalnice v copatah ali pa bo snega do ramen! Najhuje je, ko piha veter, ki doseže v sunkih lahko hitrost do 200 km na uro in tedaj se moraš nujno privezati! Taki sunki zlahka prevračajo kamione. Ko smo bili še v stari hiši, je včasih skozi kakšno luknjico po celo noč presunljivo cvililo in dokler- nisi odkril izvora, je bilo počutje prav neprijetno. Najhuje pa je, ko jugozahod-nik piha čez sleme v dimnik tako, da je soba popolnoma zakajena in ne moreš drugega storiti kot odpreti vsa okna, se obleči v bundo in počakati. Velike so seveda tudi temperaturne razlike. Meteorologi na najvišji meteorološki postaji v Jugoslaviji - le v Makedoniji je postaja, ki je le na nekaj metrov nižji nadmorski višini - že tudi med drugim vemo, da se tedaj, ko na Kredarici veter pojenja, v dolini nujno pojavi megla. Sicer pa vremenskih napovedi ne dajemo. V izmeni sva po dva, navadno 14 dni. A nemalokrat se zgodi, da ob določenem času ne moreš v dolino. Tako je bilo predvsem včasih, zdaj pa smo meteorologi zelo hvaležni helikoptrski službi RSNZ, ki nam je v veliko pomoč. Včasih smo gazili sneg skozi Krmo na Triglav tudi po dva dni in toliko časa domači sploh niso vedeli, kje smo. Ure in ure smuči na nogah sploh videl nisem, ko sem se skozi cel sneg prebijal proti Kredarici. Sicer pa je življenje na 2.515 metrih takšno, kot so ga poznali včasih: umivava se v lavorju, kuhava in pereva si sama. Ni-. Frenk Zupančič pri heliografu na Kredarici, pri napravi za opazovanje Sonca.... kd-ar zanesljivo ne veš, koliko časa boš v službi - nekoč sva bila gor celih 34 dni - zato je hudo dvomljivo, koliko hrane naj bi vzel s seboj. Ko sem začel, nisem imel pojma o kuhi: prvo leto sem jedel konzerve, iz ust in ušes so mi gledale, tako da jih nazadnje niti videti nisem hotel več. No, danes že znam peči tudi kruh. Dela je dosti: vzdržujeva agregate, kidava sneg, sekava drva, gospodinjiva, gledava te- levizijo, poslušava radio. Skrbno pa paziva na to,, da se ne bi »spustila« v dolgčas in v kakšno premišljevanje. Nikdar in nikoli ne igrava kart ali kakšnih drugih iger, pri katerih bi se lahko sporekla. V tej samoti je treba paziti na sožitje in razumevanje dveh, ki sta prepuščena zgolj samemu sebi: v taki samoti težje shajata dva kot en sam, kajti ■ nenehno se morata znati prilagajati eden drugemu.« • D. Sedej Oh, to bo pa lepo za pogledat! 3* < m < Z < -i W H Cd a. (A < O C/3 Z UJ ct f> w 'O Med našimi najbolj znanimi in priljubljenimi narodnoza-bavnimi ansambli je nedvomno Alpski kvintet, ki je za mnoge po Avsenikih naš najbolj kvaliteten ansambel. Letos praznuje ansambel 25-letnico, pred nedavnim pa so se zaradi odhoda pevca Ota Pestnerja odločili za nov pevski - tercet! Člane Alpskega kvinteta smo obiskali na eni prvih vaj, ki so jo imeli v novi sestavi. Vodja ansambla Jože Antonič nam je dejal: »Zaradi preobremenjenosti pevca Ota Pestnerja, ki se vrača k zabavni, k »svoji« muziki, smo morali poiskati nove pevce. Zakaj smo se odločili za Braca Korena in Simono Vodopivec? Prvič zato, ker sta Gorenjca, saj smo navsezadnje gorenjski ansambel. Pripravili smo avdicijo predvsem za moške pevce, kajti za Simono Vodopivec smo se brez razmisleka odločili takoj. Braco se je najbolje izkazal in tako je član ansambla. Oba sta stara pevska »mačka«, prava profesionalca in mislim, da smo izbrali prav. Tisti, ki so izvedeli za novi pevski sestav: Ivanka Kraševec, Simona Vodopivec in Braco Koren, so bili navdušeni! Če nič drugega, so rekli: Oh, to bo pa tako lepo za pogledat! In res je; vsi trije so simpatični in prijetni na pogled, tako da jih bo res »fajn« za pogledat! Alpski kvintet smo tako pomladili z novim, svežim zvokom in upajmo, da bo občinstvu všeč. Zdaj pripravljamo skladbe za novo ploščo in se pripravljamo na nastop na Dunaju, posneli pa bomo tudi eno skladbo za nadvse priljubljeno oddajo Heimat-melodie, ki se bo prikazovala na RTL plus sredi februarja.« Alpski kvintet praznuje letos 25-letnico svojega delovanja. Jubilejni koncert pa bo 29. junija v Zgornjih Gorjah, pripravljajo pa seveda tudi tradicionalni alpski večer maja na Bledu. Ob lepem jubileju, ki ga praznujejo z obilo uspehi - ena diamantna plošča, pet zlatih v Avstriji in dve zlati doma - pa načrtujejo tudi turnejo po slovenskih mestih. Avtor večine skladb, ki jih prepeva Alpski kvintet je Ivan Prešeren. In kaj pravita nova člana ansambla Alpski kvintet? Simona Vodopivec, ki je znana tudi po tem, da redno sodeluje v Tofovem moped šou: »Zdaj se nameravam posvetiti izključno ansamblu Alpski kvintet in vesela sem, da so me povabili medse.« Braco Koren: »Alpski kvintet je dober ansambel, eden naj- boljših, sami dobri muzikanti. V Sloveniji trenutno boljšega izbora ni, zato mi bo v užitek biti v tem ansamblu.« • D. Sedej 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV: Človekovo telo 10.30 V hribih se dela dan... Kontrasti na Vršiču 11.00 Kvaliteta življenja 11.35 Sedma steza 11.55 Osmi dan 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev 17.05 Človekovo telo 17.35 V hribih se dela dan... Kontrasti na Vršiču 18.05 EP video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Zgodovina Vatikana: Od Konstantina v naš čas, ponovitev 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Prepričevanje, angleška nadaljevanka 20.50 EPP 20.55 Novosti s knjižnih polic 21.05 Portret Harfista Andreasa Vol- lenvveiderja, oddaja TV studia Maribor 22.00 TV dnevnik 22.25 Sova Policijski oddelek, ameriška nanizanka Ulica strahu, angleška nanizanka 23.40 DP v hokeju na ledu: Jesenice - Medveščak, posnetek z Jesenic 0.40 Video strani 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Poročila v angleščini 22.55 Kinoklub Evropa: Eldorado, madžarski film 0.30 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10.00 Zimski šolski program 1000 Risanka 10.15 Čebelica Maja, risana serija 10.45 Familv album, tečaj ameriške angleščine 11.15 Risanka 11.30 Po brezkončnosti sveta: Azija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Boj za obstanek 12.45 Senca templjarja, ameriški film 15.15 Hrvaška klavirska glasba 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Mali svet, oddaja za otroke 17.10 Šolski program 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Kulturna dediščina na Hrvaškem 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Navečer, španska nadaljevanka 20.55 Žrebanje lota KOPER 16.00 Čarobna svetilka - otroški program 16.30 6. krog - šport iz zamejstva, ponovitev 17.30 Primorski regionalni program 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 1 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Celovečerni film 21.30 Justice, TV film 22.15 Žrebanje loto 22.20 TV dnevnik 2 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), posnetek iz Tschentenalpa 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio 2 Koper 19.00 Naša pesem '90 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20 35 Umetniški večer: Shakespeare naTV: Kralj Henrik VI 0.10 Yutel AVSTRIJA 1 9.00 Poročila - nato Alf 9.30 Angleščina 10.00 Beg, dolg vse življenje 11.00 Ginger in Fred 13.00 Aktualno 13.10 Mi 13.40 Takrat 13.45 Izdelovalci vina 14.15 Očarljiva Jeannie 14.40 Full House 15.35 Tudi hec mora biti 16.00 Am, dam, des 16.20 ORF otroški servis 16.30 Mini atelje 16.55 MiniČVS 17.05 Elektronski dvojnik 17.30 Mini reportaža 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Škotsko visokogorje 21.07 Dallas 21.50 Pogledi s strani 22.00 Zmenek s smrtjo 23.45 Nočni sokol 0.30 Aktualno AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 10.10 Adelboden: Veleslalom za moške - 1. tek 11.00 Praznik gora 12.00 Šport ob ponedeljkih 12.55 Adelboden: Veleslalom za moške - 2. tek 16.20 Leksikon umetnikov - nato Takrat 17.30 Orientacija 18.00 Alf 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Žival x štiri 21.07 Reportaža z inozemstva 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 - nato Poročila EUROSPORT 8.30 Eurobika 9.00 NHL hokej 10.00 Biljard - masters 13.00 Eurobika 13.30 Judo 14.00 Košarka - evropski pokali 15.00 Biljard - masters 19.00 Španski goli 19.30 Športna poročila 20.00 Biljard - masters 23.00 Rokoborba 24.00 Športna poročila 0.30 Smučanje - velesalom (m) 1.30 Rally Pariz -Dakar SOVA SLOVENIJA 1 POLICIJSKI ODDELEK V prometni nesreči umre moški, za katerega se izkaže, da je bil hudo drogiran. Vse kaže, da je šlo za umor. Tokrat inšpektorja Franka poti vodijo v nočni klub, kjer se zaposli kot zabavljač, vse dokler ne odkrije resnice. MTV 0.00 Veliki hiti 1.00 VJ Pip Dann 3.00 Nočni video 7.00 Dobro jutro s Kri-stiane Backer 10.00 MTV v kinu 10.30 VP Paul King 14.00 VP Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 MTV klub 17.00 Poročilo 17.15 Novice 17.30 Veliki hiti 18.30 Prvič na MTV 19.30 Pokličite MTV 20.00 VJ Ray Cokes 22.30 MTV v kinu 23.00 Poročilo 23.45 Novice l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba FILMNET RTL PLUS 6.00 Dobro jutro 9.10 Prenos z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 12.35 Decernat M 13.00 Bogat in lep 13.20 Kalifornijski klan 14.05 Springfi-eldska zgodba 14.50 Posnetek z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 15.50 Buck Rogers 16.40 Tvegano 17.45 Salvatores 18.00 Človek za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight rider 20.15 Karate morilec, ameriški vohunski film, Tellv Sa-valas, Jill Ireland, Joan Cravvford 21.55 Posnetek z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 23.25 Zakon 24.15 Vhod v raj, angleški film 7.00 Voice in the Night (VVanted for Murder) 9.00 Nutcracker 9.30 The VVild Svvans 11.00 Great McGonagall 13.00 Der Tiefstapler 15.00 Stand By Me 17.00 Friend of Eddie Coyle 19.00 Scrooged 21.00 Five Corners 23.00 Bright Lights, Big Cjtv 1.00 Pray TV 3.00 VVicked Stephmother 5.00 Se-cret Ceremony TELECLUB 11.00 Dangerous Game, Miles Buc-hanan, Marcus Graham 14.00 Die Ge-ister, die ich rief, Bili Murray, Karen Allen 16.00 Die Initiative 18.00 Coco-on II - Die Riickkehr, Don Ameche 20.00 Die Fat Boys als Chaotenteam 21.30 Der Alfe im Menschen 23.25 Action Hunter, J. Chan ■im^m glas MODA ZA MLADE TRŽIČ RAZPRODAJA modne italijanske moške jakne 980,00 do 1.450,00 din modni italijanski ženski plašči 1.300,00 do 1.500,00 din Pri riakupu nad 2.000,00 din vam JASA podari moško srajco ali žensko spodnje perilo. MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA! Obiščite nas v naših dveh prodajalnah: trgovski center DETELJICA (od 12. -19., sobota od 9. -13.) Tržič, Trg Svobode 18 (9. -19., sob. od 8. -13. ure) 5* < "i < Z < U H U - C/) < - C/3 <—> Z UJ oc O O 26 ANKA ČOP JE PRVI GLAS GORENJSKE Zabavno glasbena prireditev Prvi glas Gorenjske je privabila v dvorano gledališča Tone Čufar na Jesenicah številne Jeseničane in okoličane. Na podobnih prireditvah pred leti so svojo glasbeno pot začeli danes slavni in uveljavljeni pevci Helena Blagne, Franci Rebernik in še kdo. Organizacijo tokratne prireditve je prevzel radio Triglav Jesenice na pobudo Jožeta Hu-merca. Na avdicijo se je prijavilo kar 20 deklet in le en fant. Po preskusu glasbenih sposobnosti so za nastop izbrali 11 prijavljenih. Kar precej treme je bilo pred začetkom za odrom, led pa je prebila Eva Jeseničnik iz Ljubljane. Zatem se je na odru zvrstilo še ostalih 9 deklet. Največjo pozornost je s svojim nastopom zbudil prav najmlajši 6-letni Aleš Vovk z Jesenic, ki je v pravem »profesionalnem« stilu zapel skladbo Dama, sicer novi hit Helene Blagne. Za dobro spremljavo vseh nastopajočih je skrbel ansambel Čokoladna bomba, za večjo spodbudo je zapel Darko Kr-žišnik, ki je pred leti že dvakrat zmagal na podobnih prireditvah. Vsi so nestrpno pričakovali odločitev žirije, v kateri je bila tudi Helena Blagne. Žirija se je enotno odločila, da je Prvi glas Gorenjske Anka Čop, ki je zares lepo in doživeto zapela svetovno uspešnico Blue Bay-ou. Nagrado občinstva si je priboril najmlajši Aleš Vovk, ki je dokazal, da je res velik glasbeni talent. V shovv programu sta nastopila pevka leta Helena Blagne in pevec Nace Junkar. Najbolj sta vžgala z velikim hitom Vrniva se na najino obalo, potem pa še Nace Junkar s Slovenskim mornarjem in Helena z Adijo, piši mi, Damo in Oprosti mi, mama. Za povezovanje prireditve sta skrbela voditeljica radia Triglav Branka Potokar in sodelavec Robi Svetina. Na prireditvi je nastopila manekenska skupina Dotik z Jesenic, ki je predstavila oblačila treh jeseniških butikov Petke, Asa in Nivoja. J. Rabič NAGRADNA IGRA Zlatko pri vas doma V prvi številki priloge GL16AS smo objavili nagradna igro, v kateri smo vas spraševali o dveh skladbah z najnovejše kasete Helene Blagne. Prejeli smo več kot 200 ku-pončkov z večinoma pravilnimi odgovori. Nagrada? Nagrada je bila obisk priljubljene in simpatične Jeseničanke pri vas doma. Tokrat je imela srečo Nataša Čemažar, Gorenja Dobrava 6, Gorenja vas, ki je pravilno odgovorila, da je naslov pesmi iz Helenine kasete Piši mi, Moj dom. Nataši bomo sporočili, kdaj jo bomo skupaj s Heleno obiskali, o obisku pa poročali v eni naslednjih številk. Nagradno igro nadaljujemo. Vsi tisti, ki bodo pravilno odgo- vorili na vprašanje, koliko kaset je izdal Zlatko Dobrič, bodo sodelovali v nagradnem žrebanju s prvo nagrado: obisk Zlatka na domu. Kupone pričakujemo do 15. januarja. Kupon Ime in priimek Naslov Odgovor GLAS KINO 15. januarja CENTER amer. glasb, film VELIKE OGNJENE ŽOGE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprtol DUPLICA amer. melodrama DUH ob 20. uri KOMENDA amer. melodrama DUH ob 17. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film VSI ZMAGUJEJO ob 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film ČEDNO DEKLE ob 20. uri BLED amer. krim. film ALIBI ZA UMOR ob 20. uri TEČAJ ZA VADITELJE SMUČANJA Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica razpisuje tečaj za vaditelje alpskega smučanja. Tečaj bodo organizirali v dveh delih in sicer od 24. do 27. januarja, drugi del pa bo v drugi polovici februarja. Tečaji bodo potekali na Kobli. Od 28. januarja do 1. februarja bodo tečajniki imeli prakso v smučarskih tečajih. Za tečaj se lahko prijavijo kandidati, stari 16 let z ustreznim znanjem smučanja. Sestanek s kandidati bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri v prostorih ZTKO Radovljica, Gorenjska 26. Stroški šolanja znašajo 5.000 dinarjev. V ceno so všteti žičnica, prehrana, organizacija ter stroški učiteljev in izpitov. Prijave sprejemajo do petka, 18. januarja. SAMPONIRANI TURISTI Očitno je, da v turističnem Gozd Martuljku kronično primanjkuje vode in tako jo ob kritičnih dneh zmanjka tudi v lepem hotelu Špik v Gozd Martuljku. Odjemalcev je veliko, vode pa malo in še prava sreča je, da so v hotelu priključeni tudi na vaški vodovod... A če je potrošnja le prevelika, je tudi vaški vodovod premalo. Tako se je prav na novoletne praznike zgodilo - hotel je bil poln, vikendi pa tudi - da so bile pipe - suhe! Samo zamislite si, kakšna je lahko slika v hotelu, kjer v zgornjih nadstropjih nepričakovano zmanjka vode! Kakšna groza, če si ravno v kopalnici, na glavi pa šampon za umivanje las! Kaj storiti? Hoditi po hotelu z mokrimi in s šamponiranimi lasmi? • D. S. A A proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA po. ŠKOFJA LOKA ABC POMLRKA LOKA Kidričeva c. 54 Škofja Loka ABC Pomurka, Loka, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje Škofja Loka, p. o. objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih poslovnih lokalov (trgovin): 1. Sorica 16, p. Sorica, v izmeri 117 m:, izklicna cena znaša 694.000,00 din 2. Dražgoše 31, p. Železniki, v skupni izmeri 153 m: po izklicni ceni 533.000,00 din 3. Luša 16, p. Selca nad Škofjo Loko. v velikosti 42 m:, izklicna cena 199.000,00 din 4. Trebija 19, p. Gorenja vas, v izmeri 252 m:, po izklicni ceni 1.768.000,00 din 5. Poslovni prostor pri SP Trg kom. Staneta 5 v Ljubljani, v izmeri 43 m:, izklicna cena znaša 620.000,00 6. Skladišče ob prodajalni Ribnica, Gorenjska c. 1, Ribnica na Dolenjskem, v izmeri 64 m:, po izklicni ceni 530.000,00 din Licitacija bo 21. 1. 1991 ob 8. uri v mali sejni sobi podjetja na Kidričevi c. 54. Škofja Loka. Informacije dobite po telefonu št. (064) 631-261 int. 58 ali 064/632-609. Ogled lokalov bo možen v sredo. 16. 1.. in četrtek, 17. 1. 1991. Udeleženci morajo pred dražbo položiti kavcijo v višini 10 % izklicne cene. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik 9.00 Živ žav 9.55 Grešne ovčice, drama TV Novi Sad 10.40 Prepričevanje, angleška nadaljevanka 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Jezuiti se vračajo, dokumentarna oddaja 17.45 EP video strani 17.50 Spored za otroke in mlade, Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna, Iztrebljevalec, ameriški film 22.00 TV dnevnik 22.25 Okno: Povratek k Staxu, zabav-noglasbena oddaja HTV 23.20 Sova Alf, ameriška nanizanka Ulica strahu, angleška nanizanka Zgodovina smeha, francoska dok. serija 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna ruleta 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Operne zgodbe: Trubadur 21.20 Svet poroča 22.05 Yutel 23.05 Satelitski programi, poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV Koledar 9.30 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 10.00 Zimski šolski program 10.00 Risanka 10.15 Čebelica maja, risana serija 10.45 Familv album, tečaj ameriške angleščine 11.15 Risanka 11.30 Po brezkončnosti sveta: Azija, potopis 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Boj za obstanek 12.45 Senca templjarja, ameriški film 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 17.10 In tudi letos..., izobraževalna oddaja 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke, kviz 18.45 Lepa naša: Kutina, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Modri grom, ameriški film 22.00 TV dnevnik 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Tin Ujevič, dokumentarna oddaja 23.55 Poročila KOPER 16.00 Čarobna svetilka - otroški program 16.30 Celovečerni film, ponovitev 18.00 Glasbena oddaja 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Družina Smith, TV film 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Justice, TV film 22.15 TV dnevnik 2 AVSTRIJA 1 9.00 Poročila - nato Alf 9.30 Francoščina 10.00 TV v šoli 10.30 Skrivnost mojega uspeha 12.15 Reportaža iz inozemstva 13.05 Aktualno 13.15 Mi 13.45 Izdelovalci vina % 14.15 Očarljiva Jeannie 14.40 Full House 15.35 Pripovedke Donalda Ducka 16.00 Habakukove dude 16.30 Glasbena delavnica 16.55 Mini ČVS 17.05 Elektronski dvojnik 17.30 Mini klub 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trappel John 20.00 Šport 20.15 Uspeh njenega življenja 21.45 Pogledi s strani 21.55 Moški 23.30 Nočni sokol 0.15 Aktualno AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov - nato Takrat 17.00 Živeti - misliti - preživeti 17.30 Dežela in ljudje 18.00 Alf 18.30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Gorje tistemu, ki laže 21.40 Franz Grillparzer na potovanjih 22.00 Čas v sliki 22.25 1-2-X 22.30 Življenje med časi 23.30 Disputationes 0.30 Aktualno 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - EUROSPORT 6.00 To so bili dnevi 7.00 D J. Kat 8.30 Eurobika 9.00 Smučanje - veleslalom (m) 10.00 Biljard - masters 13.00 Eurobika 13.30 Padalstvo 14.00 Moto šport 15.00 Biljard - masters 19.00 Svetovno prvenstvo cirkusov 19.30 Športna poročila 20.00 Biljard -masters 23.00 Smučarsko poročilo 0.30 Smučanje na vodi MTV 0.00 Veliki hiti 1.00 VJ Pip Dann 3.00 Nočni video 7.00 Dobro jutro s Kri-stiane Backer 10.00 MTV v kinu 10.30 VJ Paul King 14.00 VJ Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 MTV klub 17.00 Poročilo 17.15 Novice 17.30 Veliki hiti 18.30 Prvič na MTV 19.30 Pokličite MTV 20.00 VJ Ray Cokes 22.30 MTV v kinu 23.00 Sobotni večer v živo 23.30 Poročilo 23.45 Novice 20.00 SLOVENIJA 1 IZTREBLJEVALEC Iztrebljevalec je ameriški znan-stveno-fantastični film, posnet leta 1982, v katerem je glavno vlogo odigral Harrison Ford. Čas filmske zgodbe je leto 2019, torej bližnja prihodnost, ki je sicer »Tukaj«, hkrati pa je še zmeraj oddaljena. Los Angeles je velemestna džungla, hladna, bleščava in nevarna. Še zlasti, če pri-bežijo na zemljo replikanti, umetna bitja, ki so skoraj do popolnosti identična ljudem. Obračun z njimi je naloga iztrebljevalcev, oziroma najboljšega med njimi, Ricka Deckarda. Problem je tudi v tem, da ljudje niti sami zase ne vedo, ali so »pravi« ali ne. RTL PLUS FILMNET 7.00 Choopy and the Icicle Queen in Cooland 9.00 The Fabulous Do rseys 10.00 Der Schimmelreiter 13.00 Scro-oged 15.00 Foreign Body 17.00 North-star 19.00 VVicked Stephmother 21.00 Murder By Night 23.00 Street Smart 1.00 Nočni klub special - erotika 3.00 Octopussy 5.00 Plan 9 from Outer Space 6.00 Dobro jutro 9.10 Prenos z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 12.35 Decernat M 13.00 Bogat in lep 13.20 Kalifornijski klan 14.405 Spring-fieldska zgodba 14.50 Posnetek z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.45 Salvatores 18.00 Človek za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Narodnozabavna glasba 20.15 Gottschalkov show 21.15 Model in vohljač 2.10 Sternov TV magazin 22.45 Posnetek z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 23.25 Top gun piloti v akciji, ameriški film Luštno < < Z < -- t/ - C/3 —> Z UJ od O O GLASBENA SREDA NA RADIU ŽIRI MIZ 13 H 15 1117 H 1*20 21 H 23 2« M »27 M 2» JO JI I 2 3 4 S I 7 I * 10 M 12 13 1 2 1»*1 INTELIGENČNI CIKEL: ČUSTVENI CIKEL:-- FIZIČNI CIKEL: •-• DATUM ROJSTVA: ČETRTEK. 11. 07.1935 DANAŠNJI DATUM: PETEK, 11. 07.1991 ŽIVIŠ: 20273 DNI Bioritem: Vladimir Černe, radovljiški predsednik Vladimir Černe je predsednik skupščine občine Radovljica. Njegov bioritem, ki ga oblja-vljamo, velja za dneve od 11. januarja do 13. februarja. Gospod predsednik! Na današnji dan. petek, 11. januarja 1991, živite že 20.273 dni! A ni to krasen, predvsem pa sila uporaben podatek, ki se ga da dobiti kar takole, zastonj? Mi smo pa res od sile, a ne da? Bioritem radovljiškega župana kaže naslednje razpoloženjske, čustvene in fizične vzpone in padce: 16. januarja, malo čez poldne, inteligenčna krivulja seka ničelno vrednost, kar pomeni, da bo naslednjo sredo kritično glede kakšnih županskih odločitev! Toplo priporočamo, da greste ob tej kritični uri nekam ven iz občine, pomembne odločitve pa odložite na 10. februar, ko bo ustvarjalnost in sposobnost logičnega mišljenja na zavidljivi višini. Fizično boste najbolj pri močeh ob koncu meseca. Čustveno razpoloženje, ki verjetno najbolj zanima vaše podrejene in soobčane, pa kaže naslednjo krivuljo: 24. januarja je kritičen dan, se pravi popolna odsotnost naklonjenosti in prijaznosti! Ra-doFčani, tedaj nikakor ne pred svojega predsednika! Napovejte pa se mu v dneh okoli 17. januarja - tedaj boste deležni njegove največje naklonjenosti. Občinski uslužbenci! Sredi januarja je torej tisti dan, ko se ga splača prositi za kakšno povišico. Delovni ljudje in občani širom občine: sredi januarja in samo sredi januarja pred svojega župana. Bo glede na njegov bioritem najbolj hasnilo! VERIC PA NIKJER! Letos je na gorenjskih mejnih prehodih potnike že nekajkrat presenetil snežni metež, predvsem pa zahteva obmejnih organov, da morajo vsa vozila imeti zimsko opremo. Tako je bilo tudi minulo soboto, ko so se tisti, ki niso imeli snežnih verig, morali obrniti. Ko smo se v soboto popoldne zadrževali na bencinski črpalki na Zlatem Polju, smo naleteli na naravnost zgroženega voznika iz sosednje republike, ki je pripeljal z mejnega prehoda Podkoren in vso pot od Kranjske Gore do Kranja na bencinskih črpalkah iskal - verige! Nikjer jih namreč niso imeli! Njegov komentar: na Podkorenu bi v nekaj urah lahko prodali sto snežnih verig! Naš komentar: saj se gredo nekateri še vedno socializem dogovorne ekonomije - velja samo to, kar smo se mi dogovorili - in jim očitno ne gre tako slabo, da bi se morali promptno odzivati na potrebe trga in se prilagajati povpraševanju... • D. S. S STOPARJI POGOVOR V ŽIVO S Stoparji se boste pogovarjali v živo po telefonu 69-214! Po kolektivnem služenju vojaškega roka so lani na narod-nozabavno sceno znova posegli člani ansambla Stopar iz Mengša in potem po tradicionalni prireditvi Pod mengeško mare-lo, Veselo v Kamnik in predstavitvi Sivčeve kasete na prireditvi Pesem je moje življenje pridno nastopali. Tudi z našo pomočjo (objave) so našli novo pevko sopranistko Beti Vidrih, ki je uspešno nadomestila Natašo Šimunovič, v tercetu pa prepeva z Natašo Stoparjevo in Jožetom Šarcem. Lani jim je izšla že tretja kaseta, s simboličnim naslovom Pod rodni krov, ki je delo komponista Francija Lipičnika in hišnega besedilopisca Ivana Sivca. Pravijo, da sta Stoparjevim muzikantom viže napisala na kožo... Na zamejskem festivalu v Šte-verjanu '90 so Stoparji dobili drugo nagrado za izvedbo, na 21 Ptujskem festivalu sloven- ske domače zabavne glasbe pa za skladbo Urca zamujena drugo nagrado občinstva za najboljšo vižo... Veliko načrtov imajo Stoparji in nove melodije že preigravajo pred novim snemanjem... Več vam ne bomo razkrili in to do srede, 16. januarja, zadržimo kot skrivnost. Med 17.30 in 10. uro pa bodo člani ansambla Stopar Mengeš glasbeni gostje na valovih Radia Žiri. V pogovoru v živo bosta sodelovala Robi Stopar vodja ansambla in njegov brat Franci in morda še kdo. Radijske frekvence naravnajte na UKV 98,2 MHz (za Žiri in Poljansko dolino), na 91,2 MHz (za Škofjo Loko in širšo Gorenjsko) ter na 96,4 MHz (za Selško dolino) in slišali boste veliko novic in novih posnetkov. Po telefonu pa se boste lahko pogovorili z gosti in se neposredno vključili v oddajo. Drago Papler KDAJ DO REGISTRACIJE? Vaščani male vasice blizu Belce, Podkuž, so v hudi stiski. Vas sodi v krajevno skupnost Dovje - Mojstrana in ker je kar precej oddaljena, je bila večkrat kar malce zapostavljena in pozabljena. Končno pa so vaščani le dosegli, kar so si najbolj želeli: dobili so avtobusno postajališče! A glej ga zlomka! Če že v oddaljeni vasi dobiš avtobusno postajališče, to nikakor še ne pomeni, da bodo medkrajevni avtobusi na tem postajališču tudi ustavljali! Vsako avtobusno postajališče mora namreč tudi biti - registrirano. Vaščani so začeli nov boj: avtobusno postajališče, ki stoji, naj bi končno tudi registrirali, da bi avtobusi zares ustavljali. Ta boj se še danes nadaljuje, v praksi pa zgleda nekako takole: če si s šoferjem avtobusa lepo prijazen in milo prosiš, da ustavi, bo ustavil. Če pa ne, bo mirno peljal mimo in nič mu ne moreš, saj postaja še ni registrirana... • D. S. KINO 16. januarja CENTER amer. akcij, thrill. UMRI POKONČNO II. ob 16. uri, amer. melodrama DUH ob 18. in 20.10 STORŽIČ amer. akcij, film IZVEN ZAKONA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem amer. kom. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 18. in 20. uri DUPLICA prem. amer. glasb, filma VELIKE OGNJENE ŽOGE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer^kcij. film VSI ZMAGUJEJO ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. gla« film LAMBADA ob 20. uri BLED amer. zab film ČEDNO DEKLE ob 20. uri 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka za otroke 9.25 Nadarjeni otroci 9.55 Veter in sonce kot vira energije 10.25 Muzzy, angleščina za najmlajše 10.40 Slovenci v zamejstvu 11.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 14.30 Video strani 14.40 Mozaik, ponovitev, Muzzy, angleščina za najmlajše 14.55 Slovenci v zamejstvu 15.55 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev šolska TV 17.05 Nadarjeni otroci 17.35 Veter in sonce kot vira energije 18.40 Spored za otroke in mlade 18.55 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Simenon, TV nanizanka 21.10 Tednik 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Ulica strahu, angleška nanizanka 23.50 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni program TV Slovenija - studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 21.00 Mali koncert: Zvonimir Ciglič, Tri skice za orkester 21.15 Svet na zaslonu 21.45 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«, Grbavec, predstava mestnega gledališča ljubljanskega 23.30 Yutel 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Jelenko, serija za otroke 10.00 Zimski šolski program 10.00 Risanka 10.15 Čebelica Maja, risana serija 10.45 Family album, tečaj ameriške angleščine 11.15 Risanka 11.30 Po brezkončnosti sveta: Azija, potopis 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Boj za obstanek 12.45 Hugo, povodni konj, risani film 14.05 Satelitski programi 14.45 Hrvaški pisci na TV ekranu: Beg 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16 40 Jelenko, serija za otroke 17.10 izobraževalna oddaja 17 40 Hrvaška danes 18 25 Številke in črke 18.45 Kultura vsakdana 19.15 Male skrivnosti velikih mojstrov kuhinje 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Glasbena oddaja 23.45 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba MSBSEGLAS SE PRIPOROČAMO! tel. 064 50 936 RESTAURANT, GRILL SOBE ZIM MER ROOMS TRGOVINA-KAUFHAUS SHOP MENJALNICA-CHANGE WECHSELSTUBE NONSTOP 00-24 Z GORENJSKIM GLASOM IN KOMPASOM NA PUSTNI OBISK BENETK S PUSTOVANJEM &3 SE GLAS V sodelovanju s Kompasom Kranj pripravljamo za pustno soboto, 9. februarja 1991, enodnevni izlet v BerMtke, ki ga bomo zaključili zvečer s pustovanjem na "orenjskem. Več o tem privlačnem izletu, ceni itd. preberite v naslednji številki Gorenjskega glasa. 20.30 SLOVENIJA 2 DIVJI SVET ŽIVALI Velike nadloge poznamo že od biblijskih časov. Listne uši, gosenice in škorci so samo nevšečnost, kobilice, podgane in čebele ubijalke pa lahko uničijo naše domove in poljske pridelke. V nocojšnji oddaji si bomo ogledali nekaj najznačilnejših plenilskih hord. 550 milijonov kosov je neke zime preplavilo nebo nad ZDA. Velikanski oblak ptic je bil kaj slikovit pogled, resno pa je ogrozil življenja ljudi. V Afriki si velikanski roji kobilic in črvov utirajo pot skozi gozdove in polja. Njihova navzočnost pomeni lakoto milijonov ljudi. V Avstraliji, se je neki farmar znašel do gležnjev med EUROSPORT 8.30 Eurobika 9.00 Rokomet 10.00 Biljard - masters 13.00 Eurobika 13.30 Padalstvo 14.00 Smučarsko poročilo 15.00 Biljard - masters 23.00 Mednarodni šport 24.00 Športna poročila 0.30 Španski goli 1.00 Tenis - Adelai-de MTV 0.00 Veliki hiti 1.00 VJ Pip Dann 3.00 Nočnivideo 7.00 Dobro jutro s Kristjane Backer 10.00 MTV v kinu 10.30 VJ Paul King 14.00 VJ Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 MTV klub 17.00 Poročilo 17.15 Novice 17.30 Veliki hiti 18.30 Prvič na MTV 19.30 Pokličite MTV 20.00 VJ Ray Cokes 22.30 MTV v kinu 23.00 Sobotni večer v živo 23.30 Poročila 23.45 Novice FILMNET 7.00 TR Baskin 9.00 Elfie 11.00 Jeric-ho 13.00 Fear in the Night 15.00 Sur-render 17.00 Octopussy 19.00 Fatal Attraction 21.00 For Keeps 23.00 Masquerade 1.00 Silver Bulet 3.00 The Experts 5.00 240 Robert RTL PLUS 6.00 Dobro jutro 9.10 Prenos z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 12.35 Decernat M 13.00 Bogat in lep 13.20 Kalifornijski klan 14.05 Springfi-eldska zgodba 14.40 Posnetek z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 15.50 Buck James 16.40 Tvegano 17.45 Salvatores Ć18.00 Človek za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 21. jump street 20.15 Zeleni ogenj, ameriški pustolovski film, Ste-wart Granger, Grace Kelly 22.00 Posnetek z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 22.40 Sedem ur strahu, ameriški thriller TELECLUB 11.00 Die Tauscher P. Brosnan 14.00 Wer ist Harry Crumb? John Candy 16.00 Crocodile Dundee II, Paul Ho-gan, Linda Kozlovvski 18.00 Kellerkin-der - Orphans, Albert Finney 22.00 A New Life Alan Alda 21.45 Death Tovvn 23.40 Im Bann des Todes, Morgan Fairchild, Michael Woods OS < Z < w H W 0« < O r/3 >—> Z tU ct O O CENTER amer. akcij thrill UMRI POKONČNO II. ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. SEKS Z DUHOM ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer kom. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 18. in 20. uri DUPLICA Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. horror GRDE SANJE ob 20 uri RADOVLJICA amer. krim. film TURNER IN CASH ob 20. uri BLED amer. glasb, film LAMBADA ob 20. uri BOHINJ amer. krim. film ALIBI ZA UMOR ob 20. uri NAŠE ZVEZDE: Braco Koren Najljubša ti je glasba, ki jo poslušaš v mladosti Užitek v Žagar je vem grabnu Kranj - Ob prvem izzidu naše nove priloge. Glasove šestnajstice smo se v uredništvu odločili, da vsak teden nekaj vrstic posvetimo tudi gorenjskim smučiščem in vam s tem olajšamo odločitev, kje in za kakšno ponudbo, tako žičniško kot gostinsko boste odšteli tistih nekaj stotakov, ki ste jih rezervirali za zimske radosti. Kvantiteta, predvsem pa kvaliteta ponudbe v gorenjskih smučarskih centrih in seveda tudi vtis, ki ga bosta na posameznih smučiščih dobila dva povprečna slovenska smučarja, bodo tokrat merodajni. Vsi tisti, ki poslušajo narod-nozabavno glasbo, prav gotovo radi poslušajo pevca Braca Korena, ki je zadnjih pet let prepeval z nekim avstrijskim ansamblom, zdaj pa se vrača v Slovenijo. Izdal je veliko plošč: pet z narodnozabavnimi skladbami, dve z zabavnimi in dve CD plošči, kar je precejšnja redkost. Redko je tudi, da bi slovenski pevec v sosednji Avstriji dobil zlato ploščo: Braco jo je, za božične pesmi, ki jih je posnel na plošči, ki je izšla v nakladi 30.000 izvodov. Dandanes je tudi v Sloveniji zelo popularno, snemati božične pesmi. »Vse to so komercialne poteze ansamblov, žal pa je le malo zares kvalitetnih. Pri nas je že tako, da se dobro prodaja le komercialna glasba - če ansambel hoče uspeti, si pač poišče hitrejšo pot do poslušalca.« Začel si v zabavni glasbi, sodeloval pri slovenski popevki. Kakšni so spomini na nekdanja, začetniška leta? »Ko sem začel, se je pisalo zlato obdobje slovenske popevke. Tedaj je bilo na Slovenskem nekaj zares odličnih pevcev, žal pa smo prehitro vrgli puško v koruzo, izgubili festival slovenske popevke, ki se nikakor ne more vrniti. Nedavni festival popevke v Velenju je bil pravi polom..« Tedaj so te ljubitelji glasbe poznali po pesmih Mama Helena, Žabe na vasi, Ptica vrh Triglava. Zakaj si se nato odločil za narodnozabavno glasbo? »To imam pa od očeta... V neki knjigi o jazzu piše, da ti je vedno najljubša tista glasba, ki jo poslušaš v mladosti. Narodnozabavno glasbo in nasploh glasbo imamo doma v krvi. Braco Koren Moram pa reči, da je še danes mama moj najhujši kritik! Če kaj posnamem, je ona tista, ki reče, ali je dobro ali slabo. In zanimivo: kasneje se vedno izkaže, da je imela prav.« Ste eden redkih slovenskih pevcev, ki imate status umetnika. »Ja. Kulturna skupnost Slovenije je meni in nekaterim drugim pevcem podelila status umetnika. Dobiš ga za dolgoletno kvalitetno delo in pomeni moralno priznanje kot tudi nekaj materialnih koristi. Oproščen si, recimo, nekaterih manjših dajatev pri plačilu socialnega zavarovanja. Sicer pa je tako, da na slovenski sceni zaslužiš zgolj za preživetje.« Zasebno življenje? »Imam tri otroke, živim v Ljubljani, v prostem času pa igram mali nogomet v amaterskih ligah. Rojen sem v znamenju tehtnice - se pravi, da sem po naravi precej razumevajoč, miren, včasih pa tudi malo vzkipljiv in nestalen.« • D. Sedej Gradnja na zadnjem Voglu gre h koncu Nedeljsko sonce je pomagalo pri odločitvi, da sva se z najinimi štirimi kritičnimi očesi odpravila na Vogel, eno izmed najvišjih slovenskih smučišč, kjer je temu primerno tudi sonca več kot dovolj. Vogel je edini smučarski center na območju Triglavskega narodnega parka z zelo ugodnimi klimatskimi in snežnimi razmerami. Osem žičnic, če prištejemo še kabin-sko, ki nas pripelje iz Bohinjske doline do Ski hotela na Voglu, se razprostira med 569 in 1800 m nadmorske višine. Proge so namenjene predvsem povprečnim smučarjem, zahtevnejša je proga Kratki plaz, za sladokusce pa je prava poslastica Žagarjev graben, predvsem zgornji del z vrha Sije, na progi Storeč pa je ob sredah za organizirane skupine možna tudi nočna smuka. Konec januarja naj bi začela obratovati tu- di nova dvosedežnica Zadnji Vogel, ki bo zgornji del Žagar-jevega grabna naredila bolj dostopen tudi manj zahtevnim smučarjem. Smučišča so urejena, poskrbljeno je za kažipote in oznake v primeru megle in slabega vremena, takrat pa je tudi zaprt Žagarjev graben, še posebno ob nevarnosti plazov, kamenja ali ledu. Gostinska ponudba je solidna, v dveh brunaricah in Ski hotelu lahko dobite toplo malico, tudi pizzo, v dveh skibarih pa je na voljo hot dog in pijača, ki sodi zraven. Cene so za slovenske razmere dokaj visoke, saj celodnevna karta stane 270, poldnevna pa 190 dinarjev. Pri terminskih kartah (3 do 10 dni) dobi četrti član družine karto zastonj. Torej bo najbrž razumljivo, zakaj letos na Voglu ni predolgih vrst. • Igor Kavčič, foto: Jure Cigler / NAGRADNA KRIŽANKA tfh alples industrija pohištva Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: postelja AL 2. nagrada: omarica za glasbeni stolp 3. nagrada: omarica za TV Rešitve pošljite do srede, 16. januarja, na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: mana, Trakija, apa, Anam, rododendrom, Ramona, Arad, vest, iperit, Ahil, sto, jar, TNT, kolos, ON, kvas, Irka, okraj, gobar, kajman, ano, ovira, areopag, KO, jarina, lopatar, en, luska, ama, Donatelio, Assis, Andrej Kurent, Nan, Morn, August, Hals, Anaa, Santi, Anka. Dobili smo 860 rešitev. Prvo nagrado prejme: Vili Ajdovec, Gasilska 20, Šenčur. Drugo nagrado Edvard Kavčič, Sorlijeva 13, Kranj, tretjo nagrado pa Kristina Mešič, Spodnja Besnica 72 b, Zgornja Besnica. :E. '. : SREDOGORJE Z NARAVNIM PARKOM •NAJV VRH VOHUNKA IZ 1 SVET VOJNE IMATA) ANTON LAJOVIC OBSEŽNO PROZNO LITERARNO DELO NI TUJEC A TUDI NE PRUATELJ RAČUNALN NAPRAVA KI SPREJEMA. ODDAJA IN Z DANIM PR0-K0L0M OMOGOČA PRENOS PODATKOV PEVEC POPEVK JONES EMIL SMASEK SL. SLIKAR IN GRAFIK DEBENJAK li. MANJVREDNOST "ODRE-JENOST MESTO IN REKA NA SLOVAŠKEM OKRAJŠANO SRB MOŠ IME SUROVINA ZA ?lac*;> BROCKEN (1142m| S0B0-JEVNICE ► ROJ-VAS P KLEPCA :a =re-povedano VRSTA P0-VRTNINE JAPON VELEMESTO ODDELEK JURE V GEOLOŠKI ZGODOVINI ZEMLJE ORIENT VRHNJE OBLAČILO KAREL E-EE'. SLOV K0-STUMOGRA-FINJA (MARUAi ČEŠ PR'-TRDILNICA SVEDRC LAS IME VEČ VRHOV V ZAH ALPAH DE DRU TROPSKA RASTLINA IZ DRUŽINE LILUEVK IZUMITELJ KARBIDNE SVETILKE OBVODNA ŽIVAL. ',:.=■ TUJA ZNAMKA KAKOVOSTNIH LEPIL 4L NEKD SULTANOV UKAZ ANTON :e='.'"' SOD SLOV PESNIK INEVIN •STEKLENI VIHAR-) ANG TEKAČ NA SREDNJE PROGE ISE-BASTIAN! kukavica e.e--=: KARDK3-GRAM ŠPANSKI SPCLNiK PAPIR ST IZRAELSKI POLITIK (LEVI) AVTOR KRIŽANKE R NOČ 4. ► MES" ■ ST EGIPTU ILUKSORI SLAVKO KASTRJC PLOščEK PRi HOKEJU NA LEDU ▼ KRASTAČA VRSTA TALNE OBLOGE STANKO VRAZ EMIL SREDIŠČE VRTENJA PRVI AMER ASTRONAVT (JOHN H | NEKDANJA ASIRSKA PRESTOLNICA ST JAPON POLITIK IN DRŽAVNIK .c. DAROVI VRSTA ZEMLJE PISATEU S:DE BANJA KLADA ZA SEKANJE KRČEVIT JOK EDNA JORDANSKA LUKA SRB KNJIŽEVNIK VELIKA NOVIC PRUETEN VONJ \>E_ v.E. : IGRALEC (DAVID) PREDSTAVNIK OBVOD-CEVONOS-CEV KI IMAJO MED PRSTI PLAVALNO KOŽICO SR VEŠKA islandska s=-=:.e: V PROZI LETOPIS VEČJ' KRAJNA PAŠMANU ŠČIPALNIK DROBNO ZMLET POSUŠEN KRUH VRSTA JAPON PRISTANIŠČE NA OTOKU HONŠU AVSTRU ZVEZNA DEŽELA Z GL MESTOM INNSBRUCK EDEN OD '.J'.. s^>: KORITNtK MESTNA PTICA STANJE ATMOSFERE NA DOLOČENEM MESTU 0-:-r UBOŽCA STAROE-GIPTOVSKi .............. OLA HANSSON ANTON JANŠA PESNICA IMAJDAl Naš proizvodni program za opremo stanovanja obsega: dnevne sobe, samske sobe, spalnice, klubske mize, karnise, viddo in avdio omarice. Salon pohištva v Železnikih, tel. (064) 66-155. Petek, 11. januarja 1991 ODPRTE STRANI 19. stran m®$mmi glas MARIJA VOLČJAK Dinar zamenjali za štiri krone Bomo še naprej imeli dinar, bomo vendarle dobili lipo? Po odločitvi za samostojno in neodvisno državo Slovenijo se vse pogosteje sprašu-jemo, kakšen denar bomo imeli, kaj bi se zgodilo v primeru uvedbe nove valute. Kaj se bo, seveda ne vemo, lahko pa pobrskamo po prete-klosti, pa ne po drugi vojni, ko je dinar tako ali tako nenehno doživljal le devalvacije, temveč po prvi vojni, ko je na pogorišču avstroogrske monarhije nastala tudi Slovenija, v okviru kraljevine SHS seveda. V roke smo vzeli zbornik iz leta 1938, v njem Drago Potočnik piše o slovenskem denarništvu v letih 1918 do 1938, povzemamo _najbolj zanimive stvari. Najstarejši denarni zavod na našem ozemlju je bila leta 1820 ustanovljena Kranjska hranilnica, kasneje Hranilnica dravske banovine. Tedaj je bila to druga hranilnica v Avstriji, prva je bila leto prej ustanovljena na Dunaju. Sodobno bančništvo se je v Avstriji začelo šele po letu 1848, vendar pa je bila na slovenskem ozemlju prva slovenska banka - delniška družba ustanovljena šele leta 1900, čeprav je pred tem število hranilnic in kreditno zadružništvo doživelo že lep razmah. Imenovala se je Ljubljanska kreditna banka z glavnico pol milijona kron, kasneje je posegla daleč čez slovensko ozemlje. Dobršen slovenski značaj je imela leta 1905 v Trstu ustanovljena Jadranska banka, nastala je s slovenskim in hrvaškim kapitalom. Druga popolnoma slovenska banka pa je bila leta 1910 ustanovljena Kranjska deželna banka. Ob vstopu v prvo svetovno vojno so na slovenskem ozemlju obstajale samo štiri samostojne banke, ena je bila povsem v nemških rokah. Na začetku vojne je bilo poslovanje bank normalno, ko pa je država zaradi financiranja vojne začela hitreje vrteti stroje v tiskarni denarja, je blaga primanjkovalo, cene so hitro naraščale in obtok denarja je bil vse večji in hitrejši. 31. julija 1914 je bilo v obtoku 3.429 kron, 31. oktobra 1918 pa že 33.529 milijonov kron, vrednost krone je na zunanjih tržiščih seveda padla. Solidne trgovine, ki je tvorila temelj za bančno poslovanje, je bilo vedno manj, tudi banke so se začele ukvarjali z blagovno trgovino in sploh iskale donosnejše posle. Krone je zamenjal dinar V vseh državah, ki so nastale na območju bivše Avstroogrske, so imeli z razbitjem starega gospodarskega in državnega sistema znatne težave, pri nas so velike motnje nastale tudi v valutnem oziru. Obstajali sta dve valuti, krona in dinar, v obtoku pa so bile seveda tudi valute drugih držav. Država je hitela z izločanjem iz bivšega avstrijskega valutnega sistema, kar vas bo seveda zaradi podobnosti današnjih razmer najbolj zanimalo. Že 25. decembra 1918 je vlada odredila prvo žigosanje bankovcev, ki je bilo z odlokom deželne vlade v Sloveniji izvedno 13. januarja 1919. Ker je bilo prvo žigosanje zelo primitivno, se ni obneslo. še isto leto je prišlo do novega žigosanja, pri njem pa je bilo lastnikom kronskih bankovcev odtegnjenih 20 odstotkov imenske vrednosti, za kar so dobili državne bone. Drugo žigosanje lahko imenujemo kolkovanje, stari avstrijski denar je dobil posebne znamke, v Sloveniji je bilo kolkovanih za 586,6 milijona kron, v vsej državi pa 4,9 milijarde kron. Seveda pa je bilo potrebno krono spraviti v odnos z dinarjem kot novo denarno enoto nove države. Finančno ministrstvo je 11. novembra 1919 odredilo razmerje med krono in dinarjem na 3,50 krone za 1 dinar, že 31. decembra 1919 pa je bilo določeno novo razmerje in s 1. januarjem 1920 je bilo moč dinar dobiti za štiri krone, kar je obveljalo do konca leta 1922, ko je bil v veljavi le š# dinar. Največ bank nastalo v povojnih inflacijskih letih Narodna banka kraljevine SHS je prevzela tudi podružnici Avstroogrske nacionalne banke na našem ozemlju, pri tem je prav tako veljalo razmerje štiri proti ena. Na našem ozemlju pa je delovalo devet bančnih podružnic, med njimi samo dve slovenskih bank. Neslovenske so bile nacionalizirane, če zaradi novih razmer že same niso prenehale poslovati, prevzele so jih slovenske banke, dlje se je obdržala le podružnica Češke industrijske banke. Pri tem pa je že dotekal kapital izven slovenskih meja v državi, predvsem zagrebški, kar je po letu 1920 doživelo največji razmah. Slovenske banke pa so razširile svoje poslovanje v Dalmacijo in Vojvodino ter v Slavonijo in Bosno, manj pa drugam po državi, "čez Savo", kakor so ANDREJ ŽALAR .Pred 500-letnico sejmarstva v Kranju Sejemska tradicija naj postane tudi želeni izziv Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem Kranj se je organiziral kot družbeno podjetje z novim Programskim svetom. Predsednik Programskega sveta je Peter Orehar, podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj. !S[anj, 3. januarja bili v zadnjih 15 letih vedno značilni vsaj dve ugotovi- Za Gorenjski sejem v Kranju sta tradicionalno samopotrjevanje in potrjevanje dol poletne tradicije na eni, in nekako bolj mlačno kot £ayzeto podpiranje posebnega položaja te dejavno-^jj_y občini oziroma na Gorenjskem, na drugi strani. Povsod v svetu so sejmi pove-2ani z mesti, pokrajinami in s lem v zvezi, pa naj se še tako cudno sliši, tudi z vladami in njihovo politiko. Vsako mesto, se lahko predstavlja (pona-_a) , s sejmom, se praviloma ^anj tudi "bori". Izraz "bori" «* 'ep čas dosledno uporablja jranci Ekar, direktor Poslo-;"°.-pnreditvenega centra Go-renjsk! sejem Kranj. Zakaj? "Priznavanje pomembnosti neke dejavnosti se v svetu skozi tržno uspešnost kaže tudi v zainteresiranosti območij ali vlad zanjo. Za Gorenjski sejem je značilno, da se med letom zbere 500 tisoč obiskovalcev, ustvari 105 milijonov dinarjev oziroma 15 milijonov nemških mark prometa. S sejmi med letom v Kranju oziroma na Gorenjskem se bogati trgovina, gostinstvo, promet... 1500 razstavljalcev, ki prihajajo s ciljem, da se predstavijo, se hkrati zaveda vpliva na obiskovalce tudi med posameznimi sejmi. Ne gre le za to, da so na primer razstavljalci zabeležili lani 600 milijonov dinarjev prometa na gorenjskih sejemskih prireditvah, marveč so potrdili med obiskovalci tudi svojo zainteresiranost in poslovnost za sodelovanje z njimi med sejmi. Takšni podatki so prav gotovo dovolj tehten razlog, da recimo vladna politika ne more mimo njega. A vendar se je pogosto in kar praviloma dogajalo, da je bil Gorenjski sejem nekakšna samoumevna organizacija in prireditev, ki pač živi zaradi neke podzavestne tradicije; kaj več pa ne velja o njej razmišljati." tedaj rekli, saj je bil tam obstoječi bančni sistem drugače organiziran in šele leta 1938 je najstarejša slovenska banka odprla podružnico v Beogradu. Hitro pa je število denarnih zavodov raslo v povojnih inflacijskih letih, dinar je v prvih povojnih letih ubiral podobno pot kot mnoge druge evropske valute. Sele leta 1922 je bilo nekaj srečnih poskusov, kako ustaviti padec dinarja, vendar so bili tudi ti le prehodnega značaja. Januarja 1923 pa se je država prenehala nenehno na novo zadolževati pri Narodni banki in dinar je začel naraščati in sredi leta 1925 dosegel višino, ki jo je nato obdržal vse do leta 1931. Prav v teh inflacijskih letih je hitro naraščalo število denarnih zavodov in podružnic in ob koncu leta 1923 doseglo število 58, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 1918 povečalo za 40 zavodov in podružnic. Deflacija Iz dosedanjega brskanja po preteklosti ste lahko potegnili marsikatero vzporednico z našimi časi, vsekakor jo je moč tudi pri deflaciji. Ko je leta 1923 dinar začel naraščati so se denarni zavodi znašli pred novimi problemi, saj so morali preiti na povsem drugačno poslovanje kot v prejšnjih inflacijskih časih. Deflacijska kriza je zmanjšala število obratov, zmanjšala je možnosti zaslužka in nasploh preusmerila gospodarsko dejavnost. Prve težave so denarni zavodi občutili že leta 1923, v še večji meri pa v kasnejših letih. V to dobo sodi tudi polom enega največjih denarnih zavodov - Slavenske banke, ki je imela pri nas številne podružnice, veliko klientelo, veliko poslovanje inje bila udeležena pri nacionalizaciji in financiranju mnogih podjetij. Peter Orehar, predsednik Programskega sveta sejma Z organiziranostjo v družbeno podjetje se je kolektiv odločil, da pred bližnjo 500-letnico temu odnosu mesta, občine, politike... naredi konec. Izplačali so vsa vložena družbena sredstva in posojila ter si cilje za naprej zastavili kot izziv. "Avtocesta nam ne sme "uiti", tako kot so Brezje pomembna stalnica v našem ponudbenem programu. Sejmi, ki ne trajajo le 5 do 10 dni, marveč Kranj in Gorenjska živita z njimi kar 250 dni v letu (drsališče pa 150 dni) so nekakšni Mali trgovski centri. Gorenjski prostor s celotno infrastrukturo (obrtno, podjetniško, prometno, turistično...) živi s tem in ima doho- Že leta 1924 je morala Slavenska banka napraviti znatne odpise in znižati glavnico, jeseni 1926 pa je prišlo do ustavitve plačil, kar je imelo velike posledice tudi za slovenske banke, neposredno zaradi udeležbe pri nekaterih naših denarnih zavodih, posredno pa zaradi nemira med vlagatelji in dolžniki. Deflacijska doba je v vsej krutosti razkrila, kako nezdrave so inflacijske razmere, ki so se tedaj končale. Dinar pripet na zlato Po krizi leta 1926 so nekateri denarni zavodi počasi šli v likvidacijo ali pa so se jim znatno zmanjšali posli, večina pa se je notranje okrepila in dvignila, kar je trajalo do leta 1929. Obrestna mera je počasi nazadovala, davčne dajatve so bile znatno manjše kot prej, kar se je posebej poznalo po letu 1929, ko je bil uveljavljen novi zakon o neposrednih davkih. Posli so se razvijali normalno, število denarnih zavodov je ostajalo približno enako. Leta 1930 pa so se na evropskih trgih že kazali znaki krize, k nam je prenehal dotekati tuji kapital. 9. maja 1931 je bila z zakonom o dinarju izvedena zakonita stabilizacija dinarja, določeno je bilo razmerje dinarja do zlata in s tem tudi do ostalih valut, ki so temeljile na zlatu. Zaradi tega so odpadle številne ovire v devizni trgovini. Vendar pa je že prihajala nova kriza, spomladi 1931 je v težave prišla dunajska Credi-tanstalt, ki je imela pomembno vlogo v našem gospodarskem življenju, sledile so težave v Nemčiji in prišlo je do znanega Hooverjevega moratorija na vojne dolgove, ki je veljal tudi za našo državo. Ker so ji reparacije prinesle več, kot so znašala plačila upnikom, je to povzročilo težave v gospodarstvu in jeseni je bil proračun znatno okrnjen. Kratkoročni tuji kapital je pričel odtekati. Narodna banka je avgusta sprejela usodepolne kreditne omejitve. Vznemirjenje pa je pri nas izzvala tudi kriza angle- dek od tega sejemskega gibanja. To na primer vedo sosedje na Koroškem, k; so pripravljeni na delničarsko sodelovanje z nami. Sicer pa so naši konkretni cilji: ureditev parkirišča, klimatsko ogrevanje prireditvenih prostorov, ureditev mesta, izgradnja še ene hale in opredelitev zimskega bazena. Za slednjega menimo, da ne bi smel postati še ena nova dejavnost na otoku..." Želja 17-članskega kolektiva sejma, da Kranj oziroma občina s celotno gorenjsko vladno politiko v prihodnje prisluhne že ničkolikokrat izpostavljenemu izzivu tovrstne dejavnosti, je, tako kaže, v tem trenutku lažje izvedljiva. Nov Programski svet, katerega predsednik je podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar, je sestavljen iz članov gospodarske zbornice, trgovine, obrti in podjetništva ter kranjske vlade. "Nadaljnji razvoj sejma vidim na področju gospodarstva, infrastrukture (predvsem turizem) in množične športne dejavnosti," pravi Peter Orehar. "Na gospodarskem področju so to organiziranje vseh vrst sejmov in razširitev na priložnostne predstavitve gorenjskih podjetij s poslovnimi srečanji. Tu vidim največje in najhitreje ustvarljive možnosti prihodnjega razvoja. škega funta, septembra so v Angliji opustili zlati standard, kar je imelo posledice tudi pri nas. Vlagatelji so navalili na banke, ker te ustrezne državne pomoči niso bile deležne, so omejile izplačila vlog na knjižicah in tekočih računih. Oktobra je bil sprejet tudi nov devizni pravilnik, ki je ukinil dotedanje nekoliko svobodnejše devizno in valutno trgovanje. Kmetijska zaščita Do novih pretresljajev je prišlo že leta 1932, izzvala jih je aprila uvedena zaščita kmetijstva. Moratorij za kmetijske dolgove je zelo prizadel celoten kreditni sistem, posebno kreditne zadruge pa tudi regularne hranilnice in banke. Ker se je poglabljala splošna gospodarska kriza, tudi vse več drugih dolžnikov svojih obveznosti ni več poravnavalo. Blagajniško poslovanje banke je padlo pod minimum, vse bolj je naraščalo število privilegiranih denarnih zavodov, ki jim je po-.magala država, saj je te lahko mobilizirala za kritje svojih vedno bolj naraščajočih potreb. Zaščite kmetijstva je pri tem še dolgo odločilno vplivala, saj so jo nenehno podaljševali, dokler jeseni 1936 tega vozla le niso presekali. Zakonite zaščite, ki je bila sprejeta leta 1933, se je poslužilo tudi večje število bank. V vsej državi je 23. februarja 1938 za odlog plačil zaprosilo 310 denarnih zavodov, za sanacijo 20 in za iz-venkonkurzno likvidacijo 56 zavodov. Odlog plačil je bil dovoljen 246 zavodom, od štirim bankam in 14 hranilnicam v Sloveniji, sanacija 18 zavodom, od tega eni banki v Sloveniji, izvenkonkurzna likvidacija pa 48 zavodom, od tega eni hranilnici v Sloveniji. Zaradi splošnega izboljšanja gospodarskega položaja so 1. februarja 1939 naprej banke izplačevala vse vloge, vendar do določene višine. Razmere so se obrnile na bolje in likvidnost denarnih zavodov se je izboljšala. Toda, do druge vojne ni bilo več daleč. Kar zadeva infrastrukturo, bo potrebno vzpostaviti mehanizem, da zainteresirani za sejem prispevajo tudi svoj delež k razvoju prostorskega središča. Na področju športno-rekreacij-ske dejavnosti je drsališče pomemben zametek, zimski bazen pa priložnost (ob izgradnji novega kranjskega bazena) za širitev ponudbe na tem področju. Vse to bo seveda terjalo drugačno vsebinsko opredelitev in zbiranje kapitala, pri čemer pa za nas ni pomembna "barva", marveč uspešnost vlagatelja. Programski svet bo program predstavil celotnemu gorenjskemu prostoru, sicer pa menim, da je vključevanje gospodarstva in popestritev ponudbe na tem področju najprej in najbližje želenemu cilju. Sejem je že letos prav na tem področju doživel vzpon, kar je lahko razlog v uspešnosti vodstvene ekipe oziroma 17-članskega kolektiva, ali pa v spremenjenih razmerah, ko se začenjamo zavedati tržnih odnosov in gospodarjenja. Ne dvomim, da bo sejem doživel vzpon. Pomembno je le, kako bo znal prisluhniti vsem izzivom in kako bosta mesto in širši (gorenjski) prostor znala (in hotela) izkoristiti vse pomembne posebnosti in prednosti te dejavnosti..." ODPRTE STRANI DANICA ZAVRL ŽLEBIR Peter Stare, poslanec zbora združenega dela Bolj kot strankarske interese je slišati praktične tone Peter Stare iz Kranja, direktor Doma oskrbovancev v Preddvoru, je poslanec zbora združenega dela v slovenskem parlamentu. V pogovoru nas je zanimalo, kakšna je poslančeva ocena delovanja zbora in skupščine, ki je zadnji mesec minulega*leta intenzivno sprejemala zakone, ki bodo usodno krojili naš jutri. Kakšno je po dobrega pol leta, odkar je konstituirana skupščina, razpoloženje v poslanskih klopeh vašega zbora? »Ostalih dveh zborov ne poznam dobro, razen s skupnih zasedanj, vendar lahko rečem, da je zbor združenega dela v primerjavi z ostalima dvema manj političen, z manj teženj po strankarskih prestižih, bolj praktičen, v njem je vendarle veliko gospodarstvenikov. Sprva je v našem zboru prihajalo do raznih napetih situacij, sčasoma pa seje, večidel po zaslugi predsednika, razpoloženje umirilo. Da je predsednik dober, smo poslanci lahko dognali takrat, ko je v skupščini prišlo do konflikta med Potrčem in Bučarjem, ki ga predsedujoči Toplak ni znal preprečiti. Po tem incidentu je predsednik našega zbora želel odstopiti, deloma zaradi omenjenega dogodka, deloma pa tudi zaradi dogovora na prvi seji zbora, da bo pol leta predsedoval, nato pa naj ga kot neprofesionalca ocenimo. Ko smo ga ob tisti priložnosti ocenjevali, smo sodili, da v primeru, ko bi on vodil skupno zasedanje, ne bi prišlo do mučnega položaja. Zato smo tudi vztrajali^ da ostane. Sicer pa so strankarske napetosti, ki jih je bilo od začetka močno čutiti v parlamentarnih dogajanjih, po plebiscitu precej zglajene in v skupščini začenja vladati nekakšen parlamentarni duh, ko te navda ponos, da si del tega. Kaže, da so ljudje vendarle dognali, da je pametna misel pametna misel, pa naj prihaja tudi od opozicijske stranke. V zboru združenega dela je bilo teh nasprotij nemara manj, ker so tamkajšnji poslanci bolj vajeni misliti s svojo glavo. Tudi jaz sem član poslanskega kluba SDP, vendar še nikoli nismo dobili togih navodil, kako se moramo odločati. To je prepuščeno naši lastni presoji, dogovorimo se le o načelnih stvareh. Pri drugih dveh zborih pa sem imel vsaj na začetku občutek, da mnogih zadev ne sprejmejo ravno zato, ker prihajajo iz nasprotnega tabora. V prihodnjih volitvah se bodo politične sile verjetno normalneje porazdelile. Pozicija in opozicija se bosta o predlogih pogovarjali že v postopku nastajanja, ne šele na zasedanjih, kjer se pobude nasprotne strani pobijajo samo zato, ker pač prihajajo od nasprotne stranke.« Kaj vas v skupščinskem delu še moti? »Skupščina obravnava preveč stvari, o mnogih ima človek tudi občutek, da ne sodijo v parlament. Preveč je tudi papirja. Ne vem, kako bi se tega otresli, že zeleni bi morali protestirati, saj zaradi obilnih skupščinskih gradiv pade mnogo dreves. Skozi vse papirje se poslanec kot neprofesionalec ne more pregristi. Določene stvari bi se dalo poenostaviti. Držati bi se morali dnevnega reda. Navadno se namreč zaplete, ko se skuša na skupščini vsiliti dodatno točko dnevnega reda, ki bi jo lahko mirno obravnavali v normalnem postopku.« Se kot poslanec kaj dosti oglašate v skupščini? »Oglašam se bolj pri strokovnih zadevah, kakih petkrat, šestkrat v svoji parmanetarni karieri. Nisem pa še zadosti vešč, da bi se kaj bolj angažiral pri političnih vprašanjih - bolj še vlečem na ušesa in se učim. Naj omenim zanimivost z enega mojih nastopov. Pred menoj je govoril Marjan Stare iz Demosa, pa so še meni kot naslednjemu govorniku pripisali, da pripadam Demosu. Po tistem se mi je oglasilo ogromno ljudi (še vedel nisem, da toliko ljudi spremlja parlamentarna dogajanja) z očitki, kako da sem se "prebarval". Zaradi tega mi je bilo pred ljudmi pošteno nerodno, pa ne zaradi Demosa, pač pa zaradi tistih ljudi, ki so se v obdobju, ko so prišli na oblast, brez sramu resnično prebarvali. Ko sem bil spomladi izvoljen, svoje stranke SDP nisem zatajil, še vedno sem njen član, vendar v mojih očeh strankarska pripadnost ne igra odločilne vloge. Ko sem prihodnjič prišel na govorniški oder, sem med drugim omenil tudi to, da ne sodim k Demosu in da se mi ne zdi na mestu omenjati strankarsko pripadnost govornika, če ne govori ravno o strankarskih zadevah in v imenu stranke.« Skupščinski poslanci nimate več nekdanje vloge, ko naj bi kot delegati zvesto prenašali stališče baze v parlament in odločati tako, kot vam je naročila. Kakšen pa je kljub vsemu vpliv ljudi, ki predstavljajo vašo volilno bazo? »V začetku sem čutil nekakšno praznino, zato sem se pozani- mal, kdo me je pravzaprav volil. Od Gorenjske, Kamnika, mimo Ljubljane do Primorske so me volili v centrih za socialno delo, domovih za stare in vrtcih. Še dva poslanca v zboru zastopata omenjena področja, zato smo se dogovorili, kako si bomo porazdelili volilno bazo, meni so ostali socialni zavodi in domovi za stare. Na skupnosti omenjenih domov, po Gorenjski pa tudi po vrtcih in centrih za socialno delo, sem omenil, da si želim tudi njihovih pobud, zlasti pri zakonodaji, ki se tiče tega področja, vendar ta vpliv nekako ne oživi. Ko "pa bo, bodo že nove volitve. Če hočeš res dobro funkcionirati kot poslanec, moraš imeti nekakšen strokoven štab, z njim moraš zadeve premleti. Toda za vse, kar skupščina obravnava, zmanjka časa.« V skupščini zastopate neprivile-girano populacijo: stare, otroke, socialno ogrožene... Kako je videti to problematiko iz poslanske klopi? »Čeprav zastopam to področje, moram biti v primerjavi s problemi v gospodarstvu bolj tiho. Tudi ko smo razpravljali o tem, kolikšen delež bo po novem pripadal nadgradnji, govor je bil o 37 odstotkih, nismo ba-rantali, saj so problemi gospodarstva zelo hudi, o njih pa zelo prepričljivo govorijo ljudje, ki imajo na tem področju res veliko izkustva. Med poslanci iz gospodarstva in tistimi iz so-ciale ne prihaja do nasprotij, saj se vsi zavedamo, da moramo najprej gospodarstvo spraviti na zeleno vejo, če v negospodarskih dejavnostih nočemo zapreti "štacune". Glavnina problemov je v gospodarstvu. Drži pa, da več, ko imaš problemov, večje treba dati za socialo.« Po zaslugi zbora združenega dela nekateri zakoni niso šli prav zlahka skozi. Kako to? »V našem zboru gre bolj kot za politične za praktične zadeve. Mislim, da se nanj začenja drugače gledati. Ne rečem, da v prihodnje ne bo prišlo do ukinitve ZZD, vendar mislim, da bi bilo treba nekatere strankarsko neobremenjne ljudi, gospodarstvenike z veliko praktičnih izkušenj, v parlamentu vendarle obdržati. Po pravičnejšem ključu pa bi kazalo v skupščino zajeti tudi regije, zdaj se mi zdi, da je preveč zastopana Ljubljana.« Delovna zakonodaja še ni dobila skupščinske podpore. Kaj mislite, bo sčasoma le ugledala beli dan? »Moram reči, da sem o tem v zboru razpravljal bolj sindika-listično, glede pooblastil delodajalcev v delovni zakonodaji. V podjetju bi morala biti poleg direktorjevega pooblastila še kaka varovalka glede odpuščanja delavcev. Tudi direktorji sami večinoma niso za to, da o teh zadevah sami odločajo. Ta odgovornost je prevelika, vsaj dokler še ni znano, čigav interes zastopa manager, pri nas pa še ni urejena lastnina. Sicer pa o delovni zakonodaji menim, da ne bo vlaganja kapitala v naša podjetja, če bo v njih zaposlenih preveč ljudi, tako da bomo ne glede na stiske skoraj v vseh firmah morali plačati to ceho.« Kaj sodite o zakonih, ki jih je parlament decembra pospešeno sprejemal? »Sprejetje vseh omenjenih zakonov je bilo tempirano na I-januar, zato je šlo tako naglo. Ne nasprotujem jim, pač pa se mi ne zdi pametno prenagljeno uveljavljanje teh sprememb, ne da bi jih preizkusili v praksi. Pri davčnih zakonih, denimo, je v začetku kazalo na nepravilnosti, saj z davki bremenijo domala vse upokojence, medtem ko je katastrski dohodek kmetov v občini Kranj tako nizek, da po predlaganem osnutku zakona nihče ne bi plačeval prispevkov.« JANEZ MARKEŠ Prinesli smo darove, zdaj ponujamo beraško palico »Za neko ljudstvo postane nujno, da pretrga politične vezi, ki so ga povezovale z drugimi in da med silami na zemlji zavzame izdvojen in enak položaj, kot mu gre po naravnih in božjih postavah«, (ameriška deklaracija o neodvisnosti iz leta 1776). Dasiravno je plebiscit popolnoma in veličastno uspel, želim v pričujočem spisu pokazati na nekatera logična izhodišča, ki ga prikazujejo v nekoliko drugačni luči, a nič manj pomembnega. Prvi in izhodiščni problem je problem kontinuitete slovenske državnosti. Dr. Janko Prunk ugotavlja, da se novejša slovenska zgodovina začenja s pro-svetljenstvom. Gre za proces intelektualnega samozavedanja v smislu jezikovne in nacionalne zavesti, ki oblikuje novo BITNOST. To je začetek procesa, ki je identičen pomladi narodov, nekaj, kar je proizvedlo sodobni svet. Tako nastane program zedinjene Slovenije, ki, kot pravi dr. Prunk, narod subjektivizira. Zametki narodove kulture so tudi zametki njegove državnosti. V trenutku samozavedanja se je slovenski narod znašel v naročju Avstrije in nemštva. To je bilo naše prvo soočenje z Evropo. Prišla je prva svetovna vojna in aktualizirale so se besede Ivana Cankarja: »Tako bodo priznali go- tovo tudi najbolj hripavi Ilirci: ako kdaj pride do političnega združenja jugoslovanskih narodov - in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega združenja res pride - tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enakovredni narodi. Pod avstrijskim valptom, v svoji ječi in revščini in mnogoštevilnih nadlogah smo povzdignili svojo kulturo tako visoko, da je kras in veselje. To je izraz narodne moči, ki ne zaostaja prav nič za tisto močjo, ki se je pojavila pred Lozengradom in pri Ku-manovem. GLEJMO, DA BOMO V SEBI ZDRAVI, MOČNI IN VSAJ DUŠEVNO BOGATI (če že ne drugače), TAKO, DA NEKOČ NE PRIDEMO K BRATOM PROSIT MILOŠČINE, TEMVEČ DA JIM PRINESEMO DAROV; ali pa še bolje - da si pridejo bratje sami po te darove, preden bi jih mi ponujali.« Prinesli smo darove, sedaj ponujamo beraško palico, prinesli smo kulturo, pa smo jo vso obubožano komaj rešili pred skupnimi jedri, prinesli smo zdravje in moč. Velikojugoslovanstvo je bila prva liberalna napaka, ki še danes program liberalne interna-cionale postavlja pod vprašaj. Naše drugo, dosedaj najusodnejše soočenje z Evropo, pa je bila II. svetovna vojna. In tu se, po mojem mnenju začne di-skontinuiteta slovenske državnosti. Zmagovita Titova „vojska pod okriljem velikega genera-lissimusa J.I. Stalina nam ni prinesla svobode, pač pa ideološko nasilje, podprto s čistkami. Narodu ni prinesla nič večje državnosti, kot jo je imel že v stari Jugoslaviji, s katero že takrat ni bil zadovoljen. Slovenski narod je zavezala komunistični revolucionarni interna-cionali v modificirani obliki, a z jasnim izvorom. Tako, kot je Hitler formiral četice Hitler-jungend, tako je pravovernost slovenskega podmladka zagotavljala zveza socialistične mladine, tako kot. je Hitler zagotavljal lojalnost državljanov v zvezi Volksbund, tako je lojalnost Slovencev zagotavljala socialistična zveza delovnega ljudstva. Trditev, ki jo je izrekel predsednik predsedstva Milan Kučan v svojem, sicer bri-ljantnem govoru ob razglasitvi rezultatov plebiscita, namreč, da so borci vezni člen konstituiranja slovenske države, je polna nesmisla. Zveza borcev ne more predstavljati kontinuitete nastanka slovenske državnosti vse dotlej, dokler ji predsedujejo komunistični poverjeniki. To, kar se je zgodilo danes, bi se moralo zgoditi leta 1945, pa se ni, prav zaradi njih in tistih, ki so jim bili hlapčev- sko podložni. Ne razumem, zakaj si narodnoosvobodilno jedro NOB ne okliče novega vodstva, se distancira od dolomitske izjave in tako reši vsaj dober namen, zaradi katerega so se mnogi borili. Pogodba s Stalinom, povojni zločin v navezi Angleži - Tito, izguba Trsta in Koroške ter železna zavesa, to je narodovo drugo soočenje z Evropo. Čas je torej, da se nehamo slepiti z Evropo vsaj na teoretski ravni. Sedanji zgodovinski trenutek ni nastal zaradi dobrot-nosti Evrope, pač pa ravno obratno, ta Evropa nas je zaba-rantala, nas balkanizirala in pahnila v komunizem, ki ga je iegitimizirala zato, da si je oprala roke, prav tako kot sedaj vzdržuje Jugoslavijo, da si ne kali hišnega miru. Drugo logično izhodišče tvori dejstvo, da je slovenski narod soudeležen pri konstituiranju evropskih držav (vsaj nekaterih) in s tem Evrope same. Celotna kulturna zgodovina je vezana na Evropo oziroma je vplivala na Evropo. Vloga slovenskih intelektualcev na starem Dunaju je bila ogromna in ne nazadnje, tudi v negativnem smislu, slovenski prostor kot kolonizirana in eksploatirana dežela z vsem tlačanstvom vred tvori pogoj za izgradnjo evropske civilizacije. Sloveniji torej ni treba prositi za moralno pravico do pristopa k Evropi, ki je bila kaj slaba mati. To moralno pravico ima že iz same sebe in svojega zgodovinskega dogajanja. Če se danes ne morejo uresničiti besede Ivana Cankarja: »da nekoč ne pridemo k bratom prosit miloščine, temveč da jim prinesemo darov«, pa naj kljub vsemu miloščina ne bo miloščina, pač pa doižnost, ki izvira iz medvojnega in povojnega barantanja. Na teoretičnem področju je Slovenija otrok Evrope, katere materinstvo je pogojeno s Slovenci. Plebiscit je potrdil to pripadnost, ki je že zelo dolgcnavzoča v narodni zavesti. Tretje logično izhodišče je filozofija nastanka omogočujočih pogojev plebiscita na Slovenskem. Kot rečeno, bi se to moralo zgoditi leta 1945, pa se ni. To je preprečila ideologija komunistične internacionale, ki je v povojnih letih tvorila t.i. »drugi blok«. Ko seje komunistična doktrina izčrpala na vprašanju ekonomije, so bili z Gorbačovom ustvarjeni pogoji za odmrznitev vprašanja naše državnosti. JLA, kije danes naslednik odredov »NOV«, še vedno grozi, da bo preprečila to temeljno pravico naroda. Izhajamo torej iz točke, ki je bila nekoč že nastavljena in onemogočena iz strani tistih, ki se danes poskušajo proglašati za temelj državnosti in demokracije, čeprav so točno to dvoje vse povojno obdobje zatirali v kali. Prav tako gre na tem mestu povedati, da sedanji integrativni proces Evrope ni nič drugega kot smrtni strah pred propa dom. Evropa se ne združuje iz dobrote, ne iz kake filozofije, pač pa izključno pod interesnim vidikom. Na obzorju je japonska nevarnost in sploh ne- varnost prodora azijske ekonomije, dejstvo je strahotno ameriško tržišče, ki kreira utrip celotnega sveta. Evropa se mora združiti ali pa bo propadla. To je še en razlog več za vstop Slovenije, to je pravzaprav edina možnost njenega preživetja. Četrto in zadnje temeljno izhodišče daje v razmislek razmerje med moderno družbo (posameznih subjektov) in vprašanjem nacionalnosti. To je umestno liberalno stališče, da v moderni družbi nacionalnost ne igra takšne vloge kot svoboda posameznika, človekove pravice, individualizem, skratka postulati moderne družbe. Svetovni integracijski procesi so naravnani iz te predpostavke. In; tegracija namreč danes pomeni nekaj drugega, kot je pomenila nekoč. Danes pomeni zaščito subjekta in njegovih interesov, tako v komunikaciji kot v ekonomiji. Včasih je to pomenilo zatiranje in asimilacijo narodov. Kljub vsemu pa gre poudariti, da današnji proces integracije predpostavlja neko zrelo fazo državnosti in nacionalne svobode. Zato je za nas integracijski proces mogoč le z nekim rahlo »separatističnim« predznakom. Separatizem tu pomeni državotvorje, konstituiranje naroda v politično celoto, ki se bo šele po tem lahko integrirala. Zato pomen plebiscita lahko vrednotimo visoko. Ne glede na zaostalost konstituiranja naše države, pa lahko začnemo te vajati izhodišča pravne države in predvsem moderne družbe-Mnoga ideološka nesoglasja bodo na tej točki izgubila razlog za obstoj, seveda pa bodo tudi mnoga ideološka politikantstva (s pripisovanjem za; slug za narod) tu našla svoj zgodovinski epilog. Petek, 11. januarja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. stran :smtmz^mr :glas Poslanska vprašanja o kmetijstvu in gozdarstvu Politična stališča do spornih vprašanj so pogoj za zakon o denacionalizaciji Kmečkih poslancev ne zanima samo kmečka in kmetijska problematika. Poslanec Janko Halb je, denimo, vprašal, kakšna so merila, da lahko nekdo postane narodni heroj. Ljubljana, 8. decembra - Čeprav se slovenski parlament zadnje čase ukvarja z vprašanji, ki so zelo pomembna za vso Slovenijo in ves slovenski narod (neodvisnost in samostojnost slovenske države, lastninjenje, davčna reforma, gospodarstvo itd.), je na dnevnem redu ali med poslanskimi vprašanji zelo pogosto tudi kmečka in kmetijska problematika. Vprašanj ne postavljajo le t.i. kmečki poslanci oziroma poslanci Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, ampak občasno tudi predstavniki drugih strank ali poslanci, ki niso v nobeni stranki, pa tudi kmečkih poslancev ne zanimajo samo "kmečka vprašanja". Karel Franko, kmet iz Pu- concev, sicer pa poslanec kmečke zveze, je zastavil vprašanje glede vračanja krivično odvzetih zemljišč in možnosti za pocenitev kmečke nafte. Izvršni svet mu je odgovoril, da je medresorska komisija izvršnega sveta že pripravila posebno informacijo o odprtih vprašanjih vračila nezakonito oziroma krivično odvzetega premoženja in da bo zakon mogoče pripraviti šele potem, ko bo skupščina (ali njene komisije) zavzela stališče do teh vprašanj. Kar zadeva možnosti za pocenitev nafte in za to, da kmetje pri nakupu nafte ne bi plačevali tudi povračila za ceste, ker pri uporabi kmetijskih strojev le delno uporabljajo javne ceste, mu je republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovoril, da je izvršni svet za delno vračilo prispevka za ceste namenil 60 milijonov dinarjev. Ta denar bi kmetje, ki kupujejo nafto po polni ceni in plačujejo tudi prispevek za ceste, tudi dobili, če ne bi vmes posegla "višja sila" - prvonovembrska katastrofalna povodenj. V razmerah, ko je v Sloveniji nastala velika škoda tudi na kmetijskih zemljiščih, v gozdovih in na kmečkih gospodarskih poslopjih, je republiško kmetijsko-gozdarsko ministrstvo predlagalo, da bi tudi 60 milijonov dinarjev, namenjenih za olajšave pri nabavi kmečke nafte, uporabili za odpravo posledic naravne ujme. Predlog je podprl tudi odbor za kmetijstvo in gozdarstvo republiške skupščine. AH je denar gozdnih cest? za pluženje aktualno predvsem zato, ker so se doslej sredstva zbirala od posekanega in prodanega lesa in ker so se s prepovedjo sečnje na nekaterih območjih močno zmanjšali tudi finančni viri. Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovarja, da republika za pluženje gozdnih cest ni predvidela posebnih sredstev in da tudi zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih, ki je veljal do konca minulega leta, med deli, za katera naj bi zagotavljal denar republiški proračun, ne omenja pluženja gozdnih cest. Ministrstvo v odgovoru le ugotavlja, da do nedavnega z vzdrževanjem gozdnih cest ni bilo težav, saj so gozdna gospodarstva poleg cest, ki so pomembne za "lesno proizvodnjo", vzdrževala tudi ostale, za življenje v hribovskih vaseh in zaselkih, pomembne gozdne ceste; k vzdrževanju pa je sodilo tudi zimsko pluženje. Večino denarja so prispevala gozdna gospodarstva, ponekod pa jim je za to nekaj primaknila tudi občina. Ker se je položaj gozdnih gospodarstev v zadnjem času močno poslabšal, je nastal tudi problem, kako zagotoviti denar za pluženje gozdnih cest. Ministrstvo tudi ocenjuje, da bo problem mogoče zadovoljivo rešiti le s sodelovanjem gozdnih gospodarstev in občin. Kaj dodati k odgovoru? Morda le to, da je "mati narava" slišala za naše zemeljske težave in nam doslej precej prizanesla - s snegom, zimo in pluženjem... Težave prehodnega obdobja Poslanec družbenopolitičnega zbora dr. Drago Plešivčnik je vprašal, ali je za letošnjo zi-m« zagotovljen denar za pluže-nje gozdnih cest. Vprašanje je Francija Pivca, poslanca Stranke demokratične prenove, je na eni od skupščinskih sej zanimalo, kolikšni so bili v zadnjih dveh letih prispevki za obnovo, nego in varstvo gozdov in kaj bo storil izvršni svet. iz (kmetijske) preteklosti Zakriti zadružni elementi Zadružni svet Kranj - okolica je na zasedanju junija 1951. leta obravnaval pereča gospodarska in organizacijska vprašanja kmetijskega zadružništva. Glavni govornik, tovariš Pavel, je kriti-c"<> analiziral slabosti zadrug in med drugim dejal, da dajejo polnilo delomrznežem in zakritim elementom, ki zlorabljajo prilike in odvračajo poštene zadružnike od dela in od skupnosti. Ker je bil to c°s, ko so v Vogljah in v Žabnici že začeli orati s traktorjem, v Goricah pa kositi z motorno kosilnico, je bil problem, kam s konji. Tovariš Pavel je dejal: "Zadruge imajo preveč konj. ki samo povzročajo delo in tratijo dobro krmo. " Zaskrbljen pa je bil /udi zaradi lega. ker v nobeni zadrugi niso organizirali kokošereje. ki "prinaša lepe koristi in je za življenje važen činitelj". Prašičji Dachau Kako težko so se kmetje navajali na socialistično zadružništvo '" na kolektivno delo. pove že nekaj primerov iz kranjskega okoliškega okraja. V nekaterih zadrugah (Kokrica. Stražišče, Godešiči) So formalno uvedli brigadna skupinski sistem dela. sicer pa je bilo toko, da brigad praktično ni bilo. skupine je sestavljalo nekaj zadružnikov, od katerih pa je vsak obdeloval svoje njive. Kakšno tak-'iko so ubrali sovražni elementi godeške delovne zadruge! Da bi dokazali, da je lahko uspešna le zasebna, kmečka reja prašičev, so lih v zadrugi namerno slabo krmili. Prašičem se je to dobro poznalo: bili so. kot bi prišli iz prašičjega Dacahaua. Vgodeški'zadrugi *o na pobudo takšnih razbijačev zadruge tudi ugotovili, da je najbolj "pravilno" nagrajevanje po količini zemlje, vložene v zadrugo. "' ne po delu. Janko Halb: Kakšna so merila za red narodnega heroja Kmečkih poslancev ne zanimajo samo kmečka vprašanja, ampak tudi druga. Janko Halb, poslanec Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, je, na primer, vprašal po merilih, ki jih je treba izpolnjevati, da nekdo postane narodni heroj. Odgovor je pripravila komisija za odlikovanja Republike Slovenije. Z ukazom vrhovnega komandanta NOV in POJ so red narodnega heroja uvedli že 1943. leta, dobili pa so ga lahko le tisti, ki so se izkazali s herojskimi dejanji na bojišču in pred sovražnikom. Prvi statut reda narodnega heroja iz 1946. leta navaja, da se tako lahko odlikujejo borci in komandanti jugoslovanske vojske, ki predstavljajo vzor junaštva, ponos in slavo naše vojske, pa tudi prvoborci za svobodo, ki so izgubili življenje v zaporih in taboriščih. Po zakonu o odlikovanjih iz 1955. leta se red narodni heroj podeljuje borcem in starešinam JLA ter drugim posameznikom, ki so v junaškem boju s sovražnikom postali vzor junaštva. 1961. leta so podeljevanje razširili na vojaške enote in na družbene organizacije, tri leta kasneje pa še na družbenopolitične organizacije in društva. V Jugoslaviji je bilo z redom narodnega heroja odlikovanih 1324 državljanov Jugoslavije, med njimi 903 posmrtno, osem mest in 37 ustanov oziroma enot NOV in POJ, poleg tega pa še 22 tujih državljanov. Pri nas je bila zadnja odlikovana 1974. leta Milka Bosnič iz Drvarja. Tito je bil odlikovan trikrat - 1944., 1972. in 1977. leta. V Sloveniji je bilo odlikovanih 175 posameznikov, dve brigadi, VOS in Ljubljana-mesio; živih je še 33 herojev. če bodo podatki pokazali, da gozdni posestniki ne skrbijo dovolj za njihovo smotrno obnavljanje. Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pripravil odgovor tudi na to vprašanje, med drugim ugotavlja, da so gozdna gospodarstva po sedanjem zakonu o gozdovih zbirala denar za vlaganja v gozdove s prispevkom od prodajne cene lesa. Čeprav se je že predlani začela nezakonita prodaja kakovostnega lesa mimo gozdnih gospodarstev (GG Nazarje 16.858 kubičnih metrov, GG Celje 12.528, GG Ljubljana 9.568 kubičnih metrov itd.), to še ni povzročilo razpada siste- ma, ki ga odreja zakon o gozdovih. Prenos likvidnostnih težav z lesne industrije na gozdarstvo v začetku minulega leta, začasna prepoved sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih, zmanjšanje oddaje lesa iz zasebnih gozdov zaradi napovedanega prostega prometa z lesom ter vztrajanje pri zakonsko določeni organiziranosti gozdarstva pa so že močno zamajali ustaljeni sistem zbiranja denarja za vlaganje v gozdove in tudi gospodarjenje z gozdovi. Dovolj pove že podatek, da so gozdna gospodarstva v Sloveniji v letošnjih prvih devetih mesecih dobila iz zasebnih gozdov le 58 odstotkov načrtovanega lesa in da je bil temu primeren tudi delež zbranih sredstev za obnovo, nego in varstvo gozdov. Ker je v Sloveniji okrog 250 tisoč lastnikov gozdov, med njimi pa je po mnenju kmetijsko-gozdarsko ministrstva tudi precej takšnih, ki jim gre le za lastne koristi, bo tudi novi zakon moral določiti načine usklajevanje javnega in osebnega interesa in dati poudarek strokovnemu delu. Najtežje je zdaj, ko stari zakon velja samo še formalno, novega (dopolnjenega starega) pa še ni in ga, kot kaže, še nekaj tednov (mesecev?) ne bo. • C. Zaplotnik Težka motnja poroda pri kravi Zavita maternica (I) Maternica, ki je spiralno zavita okoli svoje podolžne osi, je huda porodna težava, ki se pojavlja ob porodu. Zavito maternico (Torsio udri) ugotavljamo pri vseh domačih živalih, najpogosteje pri govedu. Med težkimi porodi jo živinozdravniki omenjamo tudi do 50-odstotno. Letošnje povečano število nesreč pri kravjih porodih v občini Kranj me je spodbudilo k pisanju tega članka. Kot živino/drav-nik (na tem področju delam že 24 let), problematiko na področju zdravstvenega varstva živali dobro poznam. Zato sem se odločil, da predvsem za pomoč in boljše razumevanje našim živinorejcem napišem svoja razmišljanja in ugotovitve ob teh primerih, ki so bili največkrat povezani 7 eno najtežjih komplikacij pri kravjem porodu - zavito maternico. Vzroki: maternica je pri kravi v času brejosti v svojem sprednjem delu razširjena in slabše fiksirana, zato postaja vse bolj gibljiva. Starejše živali imaio ohlapne trebušne stene, kar tudi omogoča premikanje maternice v desno ali levo. Plod se razvija v enem rogu maternice (desnem ali levem), kar privede do asimetrije. Tudi pri burnih popadkih ko se plod postavlja v porodno pot. se lahko zgodi neugodni vrtilni moment. Največkrat pa se maternica s plodom vred zavije tedaj, ko krava vstaja ali lega. V obeh primerih s prednjimi nogami najprej poklekne, z zadnjimi še stoji, vamp na levi strani se pomakne naprej, nastane nekaj praznega prostora, v katerega se lahko pomakne maternica, tudi z rotacijo. Vzroki so tudi drugi: hoja na paši po hribovitem območju, pri transportu, pri skoku, padcu, valjanju itd. (se nadaljuje) Janez Teran, živinozdravnik Je nevarnosti konec? Zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih je nehal veljati 31. decembra, za zdaj pa še ni jasno, ali je zaščite in nevarnosti, da bi gozdna gospodarstva, kombinati in zadruge pretirano sekala v nacionaliziranih, zaplenjenih ali kako drugače krivično odvzetih gozdovih, konec ali bodo zakonu "rok trajanja" podaljšali že na prvem januarskem skupščinskem zasedanju. Možnosti, da bi odvzete gozdove že vrnili prejšnjim lastnikom, pa tudi še ni, ker zakona o denacionalizaciji še ni in ga verjetno še nekaj časa ne bo, ker morajo politične stranke, zastopane v parlamentu, še prej zavzeti politična stališča do nekaterih spornih vprašanj. Rešitev problema se odmika, tudi zato, ker so zdaj za Slovenijo in slovenski narod veliko pomembnejša prizadevanja za praktično uveljavitev samostojnosti in neodvisnosti slovenske države, po srbski kraji denarja in "vdoru" v jugoslovanski finančni sistem pa tudi zavarovanje nekaterih njenih nacionalnih interesov. Ker se zaradi novih dogodkov in okoliščin scenariji razpleta jugoslovanske krize hitro menjajo, je tudi vse več izrednih sej ali rednih sej, na katerih aktualna ali izredna problematika dobiva prednost pred redno, tudi kmetijsko, kije za Slovenijo sicer zelo pomembna, vendar v sedanjih razmerah ne tudi najpomembnejša. Prav to je tudi eden od razlogov, da na dnevnem redu slovenskega parlamenta še vedno ni dopolnjenega zakona o gozdovih, ki bi v gozdarstvo vsaj začasno vpeljal red. niti ne zakona o denacionalizaciji, ki ga nekateri že tako neučakano pričakujejo. Če k temu dodamo še to, da tudi v vladajoči Demosovi koaliciji niso zadovoljni z delovanjem vseh ministrstev, potem je verjetno tudi lažje razumeti, zakaj bo treba na nekatere zakone še počakati. • C. Zaplotnik MEŠETAR Po koliko plačujejo les v kranjskem gozdnem gospodarstvu? Nekaj cen smo objavili že v prejšnjih številkah, nekaj pa jih bomo še v današnji. Da ne bo pomote: gre za prevzemne cene, ki se, odvisno od tržnih razmer, lahko tudi nekoliko znižajo, sicer pa veljajo za les, dostavljen na najbližjo žago, na železniško postajo ali v določeno skladišče. Cena (v din) Gozdni sortiment gozdna površina nego/dna površina hlodovina — črni gaber F 1.566.75 1.817,43 I 796,50 923,94 11 655,50 750,38 hlodovina — lipa, topol, maklen F 1.348,50 1.564,26 L 1.045,50 1.212,78 I 767,25 890,01 II 616,50 715,14 hlodovina — robinija F 1.369,50 1.588,62 L 1.176,00 1.364,16 I 863,25 1.001,37 II 623,25 722,97 hlodovina — cer F 1.176,00 1.354,16 I 692,25 803,01 H 623,25 722,97 hlodovina — oreh extra 3.917,25 4.544,01 Fl 3.327,75 3.860,19 F2 2.741,25 3.179,85 F3 I 2.350,50 2.726,58 1.380,00 1.600,80 II 865,50 1.003,98 jamski les hrasta 505,85 656,85 jamski les drugih trdih listavcev 417,41 542,01 drogovi — kostanj, hrast, robinija do 7 m 739,01 959,61 8 do 9 m 897,13 1.164,93 lOdo 12 m 1.067,31 1.385,91 nad 12 m 1.228,11 1.594,71 piloti — hrast do 7 m 811,37 1.053,57 nad 7 m 934,65 1.213,65 Zakaj pokajo obroči na čebreh Novo leto je že za nami, pa vendarle: pomislite, kako je minil prvi novoletni dan: ste najprej videli veliko ali majhno žival, je prva prišla k hiši ženska, kako so gorele sveče v cerkvi... •ti Če vidiš po novem letu najprej veliko žival, boš čez leto pri delu močan in ne bo te mučila vročina: če pa zagledaš najprej majhno žival, boš len in slab. ■fr V Prlekiji bi vse leto pokali obroči na čebrih in sodih, ko bi prišla na novo leto najprej ženska v hišo, zato naročijo in tudi dobro plačajo moškega, ki se oglasi že navsezgodaj. V okolici Celja imajo glavna hišna vrata na novo leto sploh vse dopoldne zaprta, da bi ženska, ki bi prišla k hramu, ne mogla precej v hišo. V Poljanski dolini se sploh boje, da bi na novo leto prvo srečali žensko. ■A- Če sveče na novo leto v cerkvi mirno gore, ho leto mirno, dobro in rodovitno, če pa slabo gore, bo leto slabo in viharno, •to Če na novega leta dan sneži, bo slaba žetev, -to Če dekle na novoletno jutro vrže jabolko v studenec in če jabolko plava s pecljem navzgor, bo dobila dobrega in pridnega moža: če pa je muha zgoraj, bo dedec hudoben in siten. SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK AVTO MOBIL ""SKI TRG Devizne cene Ljubljana, 7. januarja — Prva letošnja sejemska nedelja na osrednjem ljubljanskem sejmu rabljenih avtomobilov na Viču je minila v znamenju nekoliko zmanjšane ponudbe in prodaje, seveda predvsem zaradi nedavne devalvacije. Tisti, ki so svoje prihranke imeli v dinarjih in so odlašali z nakupom avtomobila do letošnjega leta, so se hudo opekli, tisti, ki pa so pod blazino skrivali devize, so ostali na istem, čeprav smo na ljubljanskem sejmu že vajeni daleč previsokih cen. Tako še naprej velja, da se splača tam prodajati, kupovati pa ne. Sicer je bilo tokrat naprodaj nekoliko manj Zastavinih vozil, presenetljivo veliko pa golfov in starejših mercedesov. Zelo dobra je bila tudi ponudba tovornih in dostavnih vozil, ki pa so kljub dokaj ugodnim cenam ostala po večini neprodana. Cene (v dinarjih) rabljenih avtomobilov na ljubljanskem sejmu 7. januarja: Tip vozila letnik 1989 letnik 1988 letnik 1987 Renault 4 GTL Yugo 45 Koral Yugo 55 Skala Fiat 126 PGL VW Golf Diesel 76.000 94.500 193.500 72.000 73.800 46.800 166.500 80.000 57.600 67.400 Cene gospodarskih vozil na ljubljanskem sejmu 7. januarja: Tip vozila letnik cena VVV Transporter VVV Transporter Zastava 624 K TAM 130 T 10 IMV 1600 furgon IM V 1600 furgon Mercedes 1213 Mercedes 1213 1985 1985 1983 1981 1979 1977 1977 1987 225.000 207.000 144.000 108.000 49.500 25.200 288.000 495.000 M. Gregorič Med avtomobili, ki smo jih lansko leto srečevali na naših cestah, se je pojavila tudi tovota celica 2.0 GT-i Turbo. O tem drznem športnem avtomobilu vse povedo podatki: 1998 kubičnih centimetrov, 16 ventilov, turbinski polnilnik, 150 kW, največja hitrost 230 kilometrov na uro, pospešek do 100 km/h 6,9 sekunde... Cene raje ne bomo zapisali, zato tokrat uživajte ob sliki. Spet vplačila za Renaulte Lesce, 9. januarja - V prodajalni Avto Murka v Lescah ponovno sprejemajo vplačila za vozila R-4 in R-5 campus. Prvi stane dobrih 106 tisočakov, cena drugega pa je za različne modele od 143.716 do 180.759 dinarjev. Količine obeh tipov vozil so omejene. • S. S. Pri Daš dobiš samo fiat panda Pri zasebnem podjetju Daš dobiš imajo trenutno na zalogi samo vozilo fiat panda 750 CL, ki z vsemi dajatvami stane nekaj nad 18.000 DEM. Trenutno je nekaj zapletov pri dobavi ostalih vozil iz njihovega prodajnega programa, vseeno pa so dobavni roki relativno kratki. Samo nekaj dni bo še mogoč nakup po sistemu staro za novo. • M. G. Nekaj Zastav še na zalogi Poklicali smo tudi v kranjski Slovenijaavto, kjer so nam povedali, da imajo na zalogi še nekaj avtomobilov yugo 45 koral, Z 128 skala 55 in yugo florida. Imeli so tudi popularne fiate 126 PGL, vendar je zaloga v glavnem pošla. Za vsa ostala vozila je potrebno čakati od enega do treh mesecev. • M. G. Sejem mode Ljubljana, 10. decembra - V ponedeljek se na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču začenja letošnja prva sejemska prireditev, sejem MODA. Na njem bodo predstavili nove trende v industriji konfekcije, modnih tkanin, usnjarsko predelovalne industrije in modnih dodatkov. Sejem se bo začel 14. januarja ob 10. uri in bo trajal do 17. januarja. • V. S. Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 8. januarja Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Japonska 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 JPY 128,0422 900,0000 1,1933 1068,5987 13,8554 10,1579 1*1'-:: CCZ ITICJO - V sosednji Avstriji dinar večino lahko zamenjamo za 50 do 60 grošev, nekatere banke in trgovci pa se ga še vedno otepajo. Podobno je čez mejo v Italiji, kjer kljub novemu tečaju dinarju ne zaupajo več in najraje vidijo, če kupujemo v domači ali katerikoli drugi trdni valuti. Tam, kjer dinar še zamenjajo, pa zanj dobimo od 60 do 70 lir. Crna borza - Res je, da so prve januarske dni mnoge denarnice prazne, res pa je tudi, da vsak, ki ima kakšen dinar več, premišljuje, kako bi ga najpametneje zamenjal v kaj koristnega. Nekateri hitijo z nakupi artiklov, ki naj bi se s padcem vrednosti dinarja občutno podražili, drugi pa še vedno verjamejo v trdne valute in dinarje kar se da mogoče hitro zamenjajo v marke, šilinge, franke, dolarje... Tako je na črnobor-zi janskem trgu še vedno dosti povpraševanja, največ pa jih devize prodaja po deset do dvajsetodstotnem prepiačilu. Tako je bil tečaj na ljubljanskem avtosejmu minuli konec tedna (cene so bile večinoma v markah, nekateri pa so plačevali v dinarjih) deset dinarjev za marko, kar je tudi najpogostejša menjava med črnoborzijanci. Nekateri, ki trdijo, da se nam obeta še hujše pomanjkanje deviz pa za marko zaračunajo celo do štiri-desetodstotno šticungo. Shujšani dinar na smrtni postelji Zadnja afera z najemanjem srbskega posojila iz primarne emisije je sprožila nov val nezaupanja do jugoslovanske denarne enote - dinarja. V dinar pa nekateri seveda dvomijo že dlje časa. od let, ko je bila stopnja inflacije tri- oziroma štirištevilčna. Dinar je zbolel, vsak dan je bil vreden manj in nekateri so že pričakovali skorajšen pogreb. Vendar pa se je z uvedbo konvertibilnega dinarja zasukalo drugače. Tako rekoč neozdravljivemu bolniku se je stanje čudežno izboljšalo, vezava dinarja na marko v razmerju I : 7 je bolezen zaustavila. Konvertibilni dinar si je utrl pot na svetovne devizne borze, jugoslovanski državljani pa smo ponosni odhajali na domače in tuje banke, kjer smo brez težav dinar zamenjali za katerokoli drugo trdno valuto. Vse do takrat, ko se je bolezen spet poslabšala. Neuradno je bilo to že zgodaj jeseni... Zdravniki pa so bili prisiljeni svojo nemoč nad zdravljenjem dinarja priznati decembra, ko so najprej (začasno) ukinili prodajo deviz, nato pa tečaj dinarja glede marke zmanjšali v razmerje 1 : 9. Denarna nedisciplina, ki sta jo povzročili zlasti razmah javne porabe in povečevali je osebnih dohodkov, je bila velik udarec za bolnika. Shujšanega dinarja pa marsikdo še ne hi objokoval, če bi vsaj malce verjel, da je s tem bolezen ustavljena. Toda zaupanje je izginilo, bolnik je onemogel, zdravniki pa ne dajejo več upanja z nasmehom na ustih. V posameznih republikah smo začeli iskati dediče. Najprej Slovenci, kjer je zaenkrat edina znana naslednica lipa. nato Hrvati, ki prav tako zaupajo predstavnici lepšega spola - tako imenovani banici. Srbi, ki še vedno prisegajo na skupni dinar, pa so vse skupaj "potegnili" z zvijačo in najeli posojilo, ki se prav lahko izkaže kot smrtna injekcija. Čas bo prinesel svoje in nekateri optimisti pravijo, da bo v pol leta vse drugače. Bolnik sicer ne bo preživel, toda za njim bo ostalo potomstvo, ki bo trdnejšega zdravja. Do takrat pa bomo bolj ali manj mirno čakali na dejanja in izjave sodelujočih zdravnikov, se bolj ali manj mirno drenjali v vrstah in čakali na svoje (lani) ob pomanjkanju denarja ležko privarčevane devize v bankah ter zamenjavali nove prihranke pri naključnih znaneih. In nekateri zlobneži celo trdijo, da nam bo še žal za pokojnikom.... 9 V. Stanovnik S kranjske tržnice cena din| kg česen čebula solata radič korenje peteršilj zelje kislo zelje špinača cvetača por 70 15 30 60 25 50 15 25 30 50 30 krompir limone mandarine pomaranče banane grozdje kivi orehi fižol jajca cena din 6 20 30 18-20 25 40 15-20 40 120 40 3 KRATEK PREGLED DELNIČARSKIH PODJETIJ Delniška podjetja so močno ali zelo množično udeležena V gospodarskem življenju vsake gospodarske razvite države. V mnogih gospodarskih dejavnostih, v katerih so pomembna imena, so to delniška podjetja. V Nemčiji je od približno 2000 delniških podjetij približno 500 podjetij, ki so zabeležena na borzi. Vsa dogajanja na borzi uravnavajo zelo stroga pravila igre. Delniška podjetja so kapitalska podjetja. Delovanje delniških podjetij uravnava zakon o podjetjih, v tem zakonu so urejene tudi vse pravice delničarjev. Po zakonu o delovanju delniških podjetij mora vsako podjetje izpolniti svojo pogodbo - zakon. V njej so navedeni ime, sedež in predmet, s katerim se ukvarjajo. Navedeni so tudi tile podatki: višina osnovnega kapitala, nazivna vrednost delnic in način delitve dobička podjetja. Predpisi (status) urejajo tudi delovanje posebnih organov v delniškem podjetju, delovanje predstavnikov nadzornega sveta in delovanje glavnega zbora delničarjev (skupščine). V statutu in drugih splošnih aktih podjetja obstajajo tudi dodatna dopolnila, ki so lahko v vsakem podjetju drugačna. Piše Aljoša Jerovšek v sodelovanju z Intrest GmbH iNTREST, podjetje za upravljanje s premoženjem, Einsteinstrasse 5,8060 Dachau, ZRN, išče predstavnika oziroma podjetje, ki bo prevzelo predstavništvo za Slovenijo in Hrvaško. Dejavnost iNTREST-a je obračanje denarja zasebnikov, bank, zavarovalnic, podjetij in drugih institucij, Pogoj je visokošolska izobrazJDa, aktivno znanje vsaj enega tujega jezika, večletne izkušnje in ustrezne reference. Ponudbe pošljite na naslov: Borzna svetovalnica FIRST, Cankarjeva 3, Ljubljana, kjer dobite tudi vse dodatne informacije po tel.: 061/219-975 in 571-949 med'9.30 in 13.30, zahtevajte Aljoša Jerovška. Vroča linija za brezplačne finančne nasvete - pokličete lahko vsak dan med 9.30 in 13.30 po telefonu (061) 571 - 949 CARINIK ODGOVARJA Rubrika je namenjena vašim vprašanjem s področja carine - od možnosti uvoza, do carinskih dajatev in dokumentov, ki so potrebni za uvoz posameznih artiklov. Na vaša vprašanja odgovarja šef carinske izpostave v Kranju Mladen Mo-kotar, pošiljajte pa jih na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pi-jadeja 1, 64000 Kranj, s pripisom Carinik odgovarja. Vprašaja spreje-mamo'tudi po telefonu, vsako sredo od 10. do 12. ure. VPRAŠANJE: Breda iz Ljubnega sprašuje, koliko kvadratnih metrov lamelnega parketa lahko uvozi na osebo brez carine in kolikšne so dajatve za ostalo količino. ODGOVOR: Domača fizična oseba lahko na osnovi 118. člena Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ številka 63 iz leta 1989) uvozi za potrebe svojega gospodinjstva tudi lamelni parket in sicer v količini, ki ni na-meniena preprodaji. Uvozne dajatve za lamelni parket znašajo po trenutno veljavni zakonodaji (9. 1. 1991) 44,1 odstotka od carinske osnove. Domača fizična oseba je kot potnik ob prehodu meje oproščena plačila carine za blago do skupne dinarske protivrednosti 30 ameriških dolarjev. Včeraj so se začele razprodaje Trgovci s tekstilom tokrat enotni Ljubljana, decembra - Letošnje razprodaje težke zimske konfekcije so se enotno po vsej Sloveniji in v vseh trgovski organizacijah začele včeraj, 10. januarja. Trgovci, združeni v sekciji za trgovino, so se namreč odločili, da bodo dobri poslovni običaji in lojalna konkurenca postali odlika tudi v naših trgovinah. Upajo pa, da se bodo dogovorov držali tudi zasebniki. Tako so se letošnje zimske razprodaje začele nekaj dni prej kot druga leta, Vzrok temu pa je bil tudi pogled trgovcev čez mejo, kjer je te dni tudi že moč kupovati ceneje. V skladu z dobrimi poslovnimi navadami pa so določili tudi že datum razprodaje zimsko - športne konfekcije, ki se bo začela 5. februarja in poletne konfekcije, ki se bo začela 20. julija. Niso pa določili enotnega odstotka znižanja cen, ki ga lahko določi vsaka trgovska organizacija v skladu z njeno poslovno politiko. Večina se jih je tako odločila za do 30-ali do 40-odstotno znižanje (Kokra je naprimer svoje cene znižala do 40 odstotkov). Pri tem pa je pomembna določba, da mora biti vsaj 25 odstotkov cen znižanih za najvišji odstotek. Tudi način plačevanja je (gotovina, čeki, krediti..) poslovna odločitev trgovine, obrestna mera pa naj bi bila takšna, kot je na trgu denarja. Kot je povedala Jelka Barličeva iz republiškega sekretariata za tržišče in splošne gospodarske zadeve, je v Sloveniji v pripravi nekaj novih zakonov, med njimi tudi zakon o varstvu potrošnikov. • V. Stanovnik Petek, 11. januarja 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠ NJE K 23. STRAN @®3E31KWlS27 JUGO 45, letnik junij 1981 in tovor no PRIKOLICO, prodam. ® 12-120__m Prodam GOLF diesel, 1. registraci- ja 1986. ® 38 794_159 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987. Ogled popoldan.® 39-789 163 Ugodno prodam PEUGEOT 304 karavan, letnik 1979. ® 83-881 164 Prodam JUGO 55, letnik 1988, do-datno opremljen. ® 622-830 166 Prodam R 4 GTL, letnik 1981, odli-čno ohranjen. Cena 2.500 DEM. Šlibar, Zgoša 15, Begunje 168 Prodam Z 750, letnik 1979, v do-brem stanju. Sp. Brnik 25, Cerklje _169 Prodam AUDI 80, letnik 1976. Dež man, Selo 9, Žirovnica, ® 801 -602 _174 Prodam Z 101 1.1 GX, letnik april 1988. ® 33-558 178 Prodam R 4 GTL 87, reg. do 12. 6. 91. Sv Duh 40, Škofja Loka, po 16. Prodam Z 128, letnik december 1986, registrirana do decembra 1991, garažirana. Informacije na ® 25-063_m Prodam Z 750, letnik 1982, dobro ohranjena. ® 50-372 182 Prodam JUGO 55, letnik 1987. ® 631-001 190 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977, z novimi rezervnimi deli. Vo-povlje 24, Cerklje 192 Prodam 126 PGL, letnik avgust 19B6.® 38-123 194 Prodam Z 126, letnik 1981, registri-rana celo leto in mlade PSE volčja-ke® 620-483 195 Ugodno prodam Z 750, letnik 1979. Ogled popoldan. Mojca Cerovski, Koroška 48, Tržič 196 Prodam Z 750, letnik 1983. ® 79-531 _197 Prodam Z 750, letnik 1979 ali zamenjam za Videorekorder. ® 10-838 ___199 Prodam JUGO 45 Koral, letnik ok-tober 1989, prevoženih 6.600 km. Anton Praprotnik, Jasa 21, Tržič _200 Prodam LADO Samara 1500, pet vrat, stara 6 mesecev. ® 75-679 _201 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985, registrirana celo leto in CITROEN GS, letnik 1980. Vido Gačeša, Old-hamska 1, Kranj 202 Prodam dobro ohranjeno Z 750 LE, letnik 1985. Markelj, Brezje 78 209 Prodam Z 101, letnik 1977, rahlo karambolirana. Aleš Jenko, Virlog 2, Škofja Loka_ 216 Ugodno prodam dobro ohranjen VVARTBURG karavan, letnik 1987, registriran do avgusta 1991, prevoženih 34.000 km. Janez Medja, Je-lovška 45, Boh. Bistrica, ® 721-076, po 15. uri_217 Prodam JUGO 45, letnik 1988. Frankovo nas. 6, Škofja Loka 220 RENAULT 4y NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHE. SP0JLERJI, PREPROGE... RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 Prodam dobro ohranjen AUSTIN, starejši letnik, vozen, registriran do aprila 1991.® 24-537 247 Prodam VVV, v nevoznem stanju, lahko tudi po delih. ® 77-275 248 Prodam JUGO 45, letnik 1985, do-bro ohranjen. C. 26. julija 48, Naklo _2M Prodam Z 128, letnik 1987. Miliče-vič, V. Vlahoviča 6, Kranj 252 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 198ŠT Cena po dogovoru. ® 632-145 256 Prodam Z 101, letnik 1986. Zupan, Rupa 24, Kranj 257 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986 in JUGO, letnik 1986. Sekne, Hrastje 154, Kranj_224 LADO 1300 S, letnik 1984, ugodno prodam. ® 35-207 226 Prodam JUGO 45, letnik 1986, do" bro ohranjen, prevoženih 45.000 km. Cena 5.600 DEM. ® 631-430, Škofja Loka__228 Prodam Z 101, letnik 1981. Snedic, Partizanska pot 12/a, Kranj - Kokrica, ® 26-592 231^ Prodam JUGO 55. ® 631 -001 232 Prodam Z 750, letnik 1981, registrirana do 27. 2. 1991. Klasan, Čevlja rska6J"ržič_234 Prodam JUGO 55 GV, letnik oktober 1988, z zatemnjenimi stekli. Informacije na ® 57-411 243 Prodam SUBARU 2 VM, letnik 1987, metalno zelene barve. ® 75-926 246 OBVESTILO V našem časopisu ste zasledili oglas objavljen pod "šifro". Naročnik je s takim oglasom plačal anonimnost, zato Vam njegovega naslova ne moremo posredovati. V stik z njim lahko stopite tako. da na naš naslov odpišete, na kuverto pa natančno označite naziv šifre, nakar bo naročnik takega oglasa sam navezal stik z Vami, če bo to želel. V pismu pa lahko napišete vse, kar Vas glede takega oglasa zanima oziroma kaj Vi ponujate oglaševalcu. Veliko uspeha Vam želi ČP Glas Ugodno prodam LADO SAMARO, letnik 90, april. ® 39 234_| Prodam Z 101, letnik 1987 in VW, letnik 1971 ter OPEL KADETT, letnik 1969, nevozen, neregistriran. Sr. vas 65, Šenčur 260 JUGO 45, star dve leti, prevoženih 30.000 km, prodam za 7.700 DEM. ® 73-468_262 Prodam VW 1200, letnik 1974, motor 6.000 km po generalni. Informacije na ® 45-170 263 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1981 Zalog 16, Cerklje_266 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987 Praprotna polica 24, Cerklje 208 Prodam 126 P, letnik oktober 1988, prevoženih 12.000 km, rumene barve. Ogled od 14. 1. 1991, dopoldan. Hribar - Blesk, Planina 3, Kranj _27^ Prodam CITROEN GS, karamboli-ran - zaleten spredaj, za rezervne dele. Nikolič, Podlubnik 155, Škofja Loka __274 Prodam Z 750, letnik 1978. ® 70-781__276 Z 101 GL 55, letnik 1986, z manjšim popravilom blatnika, ugodno prodam. ® 33-661_277 Prodam FORD ESCORT 1.1, letnik december 1978. ® 24-628 280 Prodam CITROEN AX 11 TRE, le^ tnik 1988. Zg. Brnik 69, Cerklje 28^ Prodam TOVORNI AVTO 80-10, dobro ohranjen. Štefetova 26, Šenčur, ® 41-061_282' Prodam dve zimski GUMI s platišči in PRTLJAŽNIK, 50 odstotkov ceneje. ® 25-132. popoldan 285 Z 750, letnik 1980, registrirana do marca 1991, potrebna popravila, prodam za 400 DEM. ® 33-063 _ Prodam Z 128, letnik 1986, registrirana do maja 1991, lepo ohranjena. Cena 6.700 DEM. Darko Muz-ga, Alpska 3, stan. 31, Bled 288 Prodam lepo ohrenjenega MER-CEDESA 220 D, starejši letnik. Me-detova 1, stan. 25, Kranj J295 Prodam MERCEDES 220 D, sta rej -ši letnik, lepo ohranjen. Medetova 1, stan. 25, Kranj _296 GOLF, letnik december 1988, modre barve, prodam za 19.500 DEM ® 35-534 _300 SUZUKI Vitara, nov, prodam za 30.000 DEM. ® 35-534_30J Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 12, Cerklje, ® 42-497 Prodam DIANO, letnik 1977, ohranjena, s plastično streho. Ogled po 15. uri. Gregorič, Smledniška 31, Kranj_303 LADO Riva, stara eno leto, prodam. Informacije 12 1. 1991 na ® 34-510, od 16. do 18. ure 3]2 Prodam JUGO Florida, nov ali zamenjam za manjši avtomobil. ® 22-085_313 Prodam LADO karavan 1.3, letnik 1985, 70.000 km. Informacije v soboto, od 10. do 12. ure na ® 39-846_316 Ugodno prodam Z 101, letnik 1975, neregistrirana. ® 28-562, popoldan^__322 Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do 23. 10. 1991. Ogled popol; dan. Podbrezje 222, Duplje 32» Petek, 11. januarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN GLAS Prodam JUGO 45, letnik 1982, prevoženih 69.000 km. Boris Križaj, Sorlijeva 4, Kranj 329 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1987^® 36-517, popoldan 330 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, le-triikj989. Hrastje 131, Kranj 331 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1978, diesel stabilni MOTOR IMT 33 KS in VODNO ČRPALKO za buldožer TG 90. Ogled po 16. uri.® 12-124_332 Prodam Z 128, letnik december 1988, prevoženih 10.700 km. ® 7JM17, po 15. uri_333 Prodam R 4, letnik 1987, prva registracija aprila 1988. ® 39-756 334 Z 128, letnik 1978, registrirana do oktobra 1991, aluminijasta PLATIŠČA z novimi širokimi gumami, AVTORADIO in dodatno opremo, Prodam za 7.500 DEM. ® 46-733 __337 Ugodno prodam Z 750, letnik 1983. ®_51-793_342 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Kaj-fer^Prebačevo 58/a, Kranj 345 Prodam JUGO, letnik 1988, zelo dobro ohranjen in TUŠ KABINO. jM 2-255_346 Prodam JUGO 45, letnik 1986. Vo-kjoj, Šenčur_347 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. ®_48-Q50_35JI Prodam JUGO 45, letnik oktober 1982. ® 64-404_352 Prodam JUGO Florida, letnik 1989. 'nformacije na ® 82-293 353 Zaposlim dva KV ali PKV SLIKO-PLESKARJA, s 5-letno prakso v slikopleskarski stroki. ® 22-391, od 19. do 20. ure_165 Za ČIŠČENJE gostinskega lokala iščemo mlajšo upokojenko. Razpored dela in plačilo, po dogovoru! "Šink", Titov trg 11, Kranj, ® 25-028, popoldan_170 Glasbeno in pravljično založništvo vabita k sodelovanju ambicioznega ZASTOPNIKA. ® 620-000 191 Za PRODAJO najnovejšega otroškega programa, nudimo dober honorar. ® 46-273 204 Iščemo uvoznike čevljev ter dobavitelje usnjene konfekcije, torbic ter ostale usnjene galanterije. Tel. 064/620-379. LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdelujem kvalitetno/ konkurenčne cene. ROLETARSTVO NOGRAŠEK Milje 13,64208 Šenčur tel.: 061/50-720 Prodam VW 1300 J, letnik 1973. Klavora, Obrne 17, Boh. Bela 356 JUGO 55 AX, letnik 1988, prodam. Cena 7.300 DEM. Kalan, Poljšica 6, Podnart,® 70-225_357 Prodam JUGO 55, letnik 1989. Ce- ~ na ugodna. Štefan Dominko, Bre- ŽIVALI zovica 25, Kropa 18504 Iščemo honorarne ZASTOPNIKE za prodajo knjig na terenu. Knjižna zadruga, Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice, ® 84-058 219 Nudim honorarno zaposlitev za PRODAJO izdelkov široke potrošnje, po najbolj konkurenčnih cenah. Dober zaslužek! Pogoj: lasten prevoz! ® 28-702_233 Zaposlim CVETLIČARKO s prakso. Cvetličarna "Vrtnica", Kranj, ® 33-460_270 Narodno-zabavni ansambel potrebuje izkušeno PEVKO - CITRAR-KO, za resno delo. ® 631-746 289 Ste brez zaposlitve? DZS vam nudi dobro plačano terensko DELO. ® 74-584, v petek, med 9. in 12. uro 298 Kateri KUHAR ali KUHARICA ima veselje do samostojnega dela. De lo se prične 1. marca in konča konec oktobra. Restavracija ima 40 sedežev. Plača po dogovoru! Delo vno mesto: Novo zgrajeno športno letališče na otoku Langeoog (Sev. Nemčija), 1.400 km od Slovenije. Naslov: Ferdinand Vrbec, Am Flugplatz 1, 2941 Langeoog, Nemčija,® 9949 4972 - 1297 308 Mlad pošten fant, z odsluženim vojaškim rokom, išče kakršnokoli DELO. ® 22-495 339 MPOSLITVE Iščem mlado, simpatično dekle za DELO v popoldanskem in večernem času v gostinskem lokalu v okolici Kranja. Šifra: GOSTIN STVO 162 Prodam PRAŠIČE in PURANE za zakol, krmljeni z domačo krmo. Kurirska pot 11, Kranj - Primskovo ____98 Oddam mlade KUŽKE mešančke. ® 631-003_105 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Vopovlje 11, Cerklje 123 V 90. ZAHVALA letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica, prababica in teta IVANA NOVAK roj Porovne Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in.znancem za pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej smo dolžni izreči zahvalo g- župniku za lep poslovilni obred, zvonarjem in or-ganistu. Vsem, ki ste imeli našo mamo radi, iskrena hvala! Vsi njeni Poženik, 2. januarja 1991 ZAHVALA Hiša prazna je ostala, ko vzela si od nas slovo, a v srcu bolečina je ostala, ki nikdar prenehala ne bo. V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra žena, ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra in teta PAVLA ZAPLOTNIK roj. Studen — 28. junija 1906 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Peka — Odd. 524, dr. Dragu Lomarju, g. župniku za lepo opravljen mašni obred, pevcem Zupan za zapete žalostinke. Še posebna hvala Cvetki in Janezu za vsestransko pomoč. Enako se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in jo Pospremili v tako velikem številu k njenemu zadnjemu počitku. ŽALUJOČI: mož Janez, hčerka Dragi z možem Jožetom, vnukinja Sandra, sestra, brat in ostalo sorodstvo Golnik, 31. decembra 1990 Prodam 14 dni starega BIKCA. Te- netiše 1, Golnik _126 Prodam KOKOŠI za nadaljno rejo aii zakol in skoraj novo 3.200-litr-sko CISTERNO. Letališka 7, Voglje - Šenčur_ 128 Prodam 8 tednov staro TELIČKO, za zakol ali nadaljno rejo. ® 64-124_ 132 Prodam težkega PRAŠIČA. Pra-protna polica 11, Cerklje 229 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Velesovo 13, Cerklje_235 Prodam TELICO simentalko, breja 8 mesecev. Perčič, Rupa 21, Kranj 236 Ugodno prodam 4 mesece brejo TELICO simentalko. Papler, Vrbnje 24, Radovljica _253 Prodam PRAŠIČA. Šmartno 4, Cerklje_258 Prodam polovica BIKA (meso za v skrinjo). Jože Vidmar, Pipanova 36, Šenčur, ® 41-871 267 PODJETJA, ZASEBNIKI! PERLA, d.o.o. za vas izdeluje: - štampiljke vseh vrst Oglasite se na Poljanski 3 v Skofji Loki, oziroma pokličite po telefonu 620-050. ExpIeo G&ft • Ustanovimo vam podjetje, vodimo poslovne knjige, izdelamo zaključni račun oz. davčno napoved • Posredovanje z nepremičninami in vozili Uradne ure: po., sre., pe. od 10. -12. ure to., če. od 17. -19. ure Prodam OVCE® 723 419 269 Jalovo KRAVO zamenjam«ra brejo, z doplačilom. ® 64-207 283 Prodam PRAŠIČA, težkega 180 kg in jalovo KRAVO. Sp. Bitnje 21, Žabnica,® 11-964_290 Prodam dve visoko breji TELICI. C. Toneta Fajfarja 51, Cerklje 292 Prodam polovico BIKA. ® 42-828 __294 Prodam mlade KRAVE po izbiri in BIKCA. Šenturška gora 3, Cerklje _208 Prodam brejo TELICO ali KRAVO po izbiri. Demšar, Zaprevalj 3, Poljane 211 Japonske PREPELICE, stare 10 dni, prodam. Pokopališka 22, Kranj _ 222 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA, krmljen z domačo krmo in "ŠPEH". Sp. Brnik 19, Cerklje 225 Prodam 300 kg težkega BIKCA ali 180 kg težko TELIČKO, oba simen-talca® 57-957 227 Prodam polovico GOVEDI za v skrinjo. Giinje 8, Cerklje 151 Prodam visoko brejo TELICO ali zamenjam za jalovo goved. Virma-še 42, Škofja Loka 153 TELIČKO simentalko, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. ® 061/611-332_T72 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko in TRAKTOR IMT 560 ter PUHALNIK Tajfun. Bohinc, Praše 2, Mavčiče 180 Prodam 10 dni starega BIKCA. Za-draga 15, Duplje 183 Prodam 120 kg težkega BIKCA si-mentalca, za nadaljno rejo ali zakol. Žumer, Sp. Gorje 7 184 Prodam brejo TELICO simentalko. ® 65-026_187 Prodam BIKCA za pleme. Ogled popoldan. Dvorska vas 19, Begunje 188 Prodam PRAŠIČEV, težki čez 100 kg. Struževo 20, Kranj 207 Prodam tri BIKCE simentalce. Sp. Duplje 60 _299 Prodam PRAŠIČE za zakol. Luže 9, Šenčur 304 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Dežman, Bodešče 4, Bled, ® 78-751__305 Prodam polovico MESA od mlade telice, lahko po manjših kosih. Marjan Markelj, Martinj vrh 36, Železniki 314 Prodam KRAVE, eno leto stare TE-LELICE, TELETA po izbiri in PRAŠIČA za zakol. Praprotna polica 14, Cerklje _317 Prodam PRAŠIČA za zakol. Mi-klavčič, Koprivnik 29, Sovodenj _318 Prodam dve lahki TELICI, za zakol ali nadaljnjo rejo ter kupim 1 tono SENA. Zalog 10, Golnik 321 Prodam 3 mesece staro črno-belo TELIČKO. Kidričeva 28, Škofja Lo-ka, ® 633-344_ 335 Prodam dve KRAVI, ena prvič, ena bo januarja tretjič telila. Pipanova 40, Šenčur 338 ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame in sestre JUSTINE DRAKSLER roj. Žavbi, 7. 10. 1924 se iskreno zahvaljujemo ostalim sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za podarjeno cvetje, izrečene besede sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvala velja tudi pevcem iz Nakla za ubrano petje. Še enkrat vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI: mož, sin, sestra in bratje Kranj, 4. januarja 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata IVANA VRTAČIČA iz Dupelj se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in nesebično pomoč. Posebej se zahvaljujemo dr. Bavdku, celotnemu osebju UKC Golnik, CB klubu »Globus«, pevcem in pevkam, g. župniku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. žena Francka, hčerka Slavi in sin Ivan z družinama Duplje, 6. januarja 1991 V 83. letu starosti je umrla FRANČIŠKA PRAPROTNIK roj. Kožuh Od nje se bomo poslovili v petek, 11. januarja 1991, ob 15.30, na pokopališču v Naklem. ŽAUUJOČI: sin Peter z ženo, ttčerki Rezka Bokalj, Marica Drinjakovič, z družinami, vnuki in pravnuki Naklo, 8. januarja 1991 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec FRANC FRANTAR vodja obrata Mehanični servis Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci M — KŽK Kmetijstvo Kranj OSMRTNICA Zastalo je srce ... Od nas je odšel PETER NUK profesor — dolgoletni ravnatelj Njegov lik zglednega strokovnjaka in prijatelja otrok bo ostal z nami. Kolektiv in učenci OŠ prof. dr. Josipa Plenil ja Bled ZAHVALA Vsem, ki ste naši mami, stari mami, prababici in tašči KRISTINI SAVNIK v življenju karkoli dobrega storili in se ob njeni smrti od nje poslovili, se iskreno zahvaljujemo. Posebej pa se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na poslednji poti. Hvala g. dekanu Zidarju za lepe besede ob odprtem grobu, pevcem iz Nakla za lepo petje, stanovalcem iz Vrečkove ulice 7 in sosedom iz Cegelnice ter sodelavcem Iskre, Save in Gorenjskega tiska. Prisrčna zahvala pa Ja-godičevim za njihovo pozornost do naše mame. ŽALUJOČI :.sinovi z družinami Kranj, Cegelnica, 26. decembra 1990 ZAHVALA Ob hudi bolečini, ki nas je prizadela, ko nas je zapustil sin, vnuk, pravnuk in nečak TI LEN VOJIČIĆ- ZAPLOTNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Aerodroma Ljubljana, vzgojiteljicam jasli VVO Janina in Plavalnemu klubu Triglav za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za vso pomoč, ki so nam jo nudili v teh težkih dneh. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom Pediatričnega oddelka kirurških strok UKC Ljubljana za ves trud, da bi mu rešili življenje. Hvala tudi e. župniku in g. popu za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: mamica Gizela, ati Braco ter ostalo sorodstvo KI Danes seja republiškega parlamenta Previsoka cena potrpljenja Ljubljana, 11. januarja - Predsednik skupščine Republike Slovenije dr. France Bučarje za danes sklical skupno sejo zborov slovenskega parlamenta z edino točko dnevnega reda: ukrepi Republike Slovenije za urejanje gospodarskih odnosov v Jugoslaviji. Po razpoloženju slovenske politike in javnosti sodeč, še posebej po srbski rušitvi jugoslovanskega finančnega sistema in dogajanju na sredini seji državnega predsedstva, kjer so bile ponovno izrečene grožnje, razprava o denarni kraji, ki jo je predlagal dr. Drnovšek, pa je bila zavrnjena, pa se razprava ne bo sukaja samo okrog gospodarskih odnosov v državi, ampak o slovenskem bivanju v Jugoslaviji nasploh. Znani so ukrepi slovenske vlade, skupščina pa utegne terjati več: tudi uvedbo svoje valute, hitrejši ritem odklapljanja, hitrejše dopolnitev sedanje ustave in pospešeno pripravo nove. Utegne vlada predlagati kaj dodatnega. To bo znano na današnji seji. Kaj sta se natančno dogovorili vladi Slovenije in Hrvaške tudi še ni znano javnosti. Slovenijo mineva potrpljenje, saj za sobivanje v Jugoslaviji ni nobenih pametnih razlogov več, pa tudi cena je vedno višja. Poravnavanje teh računov bo resnično postalo pogubno. # J. Košnjek Stališča slovenskih socialdemokratov in prenoviteljev Vlada in skupščina naj ukrepata Ljubljana, 9. januarja - Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije zavrača sklepe sredine seje predsedstva države, po katerih se hoče protiustavno posegati v zadeve republik, je rečeno v izjavi. V njej je tudi zapisan gnev, ker državno predsedstvo ni hotelo obravnavati srbske kraje stoletja, kar kaže, da so federalni organi le še izvajalci politike največje jugoslovanske republike. Socialdemokratska stranka Slovenije terja od vlade, da na petkovi seji skupščine predlaga ukrepe za takojšnjo uresničitev sklepov plebiscita. Odlašanja in razmišljanja je bilo dovolj, pravi v izjavi. Dejanje Srbije je obsodila tudi Stranka demokratične prenove. Nujni so ukrepi za zaščito Slovenije. Stranka soglaša z memorandumom vlade, vendar moramo biti agresivnejši. Zato stranka zahteva: vlada naj predstavi program gospodar skega preživetja in ohranitve življenjske ravni, ukine naj se zvezni prometni davek in naj se ne ohranja za polnjenje republiškega proračuna, Slovenija naj po možnosti skupaj s Hrvaško pripravi program nadaljnjega medsebojnega sodelovanja in razdruževanja Jugoslavije, uresničevanje nalog po plebiscitu naj se pospeši, pospeši naj se priprava nove slovenske ustave, upošteva pa naj se medstrankarski dogovor in skupščinska izjava o dobrih namenih. • J. Košnjek Stališče vlade v senci Zvezna vlada je nekompetentna Proces razpadanja gospodarskega in političnega sistema v Jugoslaviji je dosegel stopnjo, ko so se latentno navzoče tendence nezakonitega poslovanja in delovanja spremenile v legalno ropanje: vdor v monetarni sistem ni ne prva ne največja oblika nezakonitega prisvajanja ali odtujevanja sredstev v Jugoslaviji. Pač pa je to dejanje srbske vlade jasno opozorilo, da je postala zvezna vlada povsem nekompetentna, zlasti na področju monetarne politike, kar poskuša prikriti oziroma nadomestiti z grožnjami vojaškega discipliniranja republik pri njihovem izpolnjevanju obveznosti do napihnjenega zveznega proračuna. Obenem pa to srbsko prisvajanje denarja opozarja na napačno oceno in odločitev slovenske vlade glede svojega neangažiranja v Beogradu oz. na njeno opravilno nesposobnost, da odločneje zaščiti slovenske interese v federaciji, dokler smo njen sestavni del. Izjave članov oz. predstavnikov slovenske vlade o presenečenju nad takim početjem srbske vlade so povsem nesprejemljive in še zmanjšujejo že tako omajano zaupanje v slovensko vlado, ki bi razmere in dogajanja v Jugoslaviji morala bolje poznati in nanje hitreje ter uspešneje reagirati. Slovenska vlada naj natančno določi, katerih postavk zveznega proračuna ne bo več pokrivala ter uveljavi princip, da je v proračun mogoče vplačevati šele potem, ko Markovi-čeva vlada izterja dolgove, nastale s srbskim vdorom v monetarni sistem. Da bi se lahko izognila posledicam hiperinfiaci-je, ki jih bodo ta in podobna dejanja (npr. prisvajanje oz. nedogovorjeno trošenje deviznih rezerv) povzročili, naj slovenska vlada pospeši priprave in odločitev parlamenta o uvedbi slovenskega denarja, ter se za izvajanje samostojne razvojne politike tudi ustrezno spremeni in reorganizira. Ljubljana, 10. I. 1991 Emil Milan Pintar Denar bo vrnjen Kranj, 10. januarja - V sredo so se v Beogradu sestali podpredsednik zvezne vlade in zvezni finančni minister Aleksander Mitrovič in Branko Zekan ter podpredsedniki in finančni ministri republik. Kako bo financirana federacija, bo odvisno od dogovora republik. S seje poročajo, da bodo sklepi Srbije glede emisije razveljavljeni, podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger pa je glede dolga Slovenije do Jugoslavije dejal, da je dolg federacije do Slovenije večji kot dolg Slovenije do Beograda. Podpredsednik srbske vlade je obljubil, da bo Srbija 18,4 milijarde dinarjev, ki jih je pridobila z vdorom v finančni sistem, vrnila v šestih mesecih. Denar naj bi Srbi zbrali z uvedbo dodatnih davkov. • J. K. Orožje armadi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo ugotavlja, da ta ukaz Slovenije ne zadeva. Ljubljana, 10. januarja - Zvezno predsedstvo je v sredo s preglasovanjem (dr. Drnovšek in Stipe Mesič sta bila proti, Mesič pa je sejo zapustil) sprejelo ukaz, da morajo vse oborožene skupine, ki niso v sestavi JLA ali organov za notranje zadeve, v desetih dneh vrniti orožje JLA. Čeprav naj bi se ukaz nanašal predvsem na Hrvaško, tudi za Slovenijo in ostale dele Jugoslavije ni nedolžen. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo Slovenije je ob tem izdal sporočilo, daje teritorialna obramba Republike Slovenije organizirana skladno z zveznimi in republiškimi predpisi, zato se ta ukaz ne more nanašati na štabe, enote, zavode in posamezne pripadnike teritorialne obrambe. Organi Slovenije so sposobni in odločni zagotoviti zaščito vseh prebivalcev republike, zato dodatna zaščita JLA ni potrebna. # J. K. Kako v Dražgoše Kranj, januarja - Letos pohoda preko Čepulj in Mohorja v Dražgoše ne bo, zato pa bo organiziran pohod preko Nemilj in Podblice v Dražgoše. Odhod rednega avtobusa z avtobusne postaje bo ob 6.30. Izredni avtobusi bodo vozili izpred hotela Creina: odhod prvega avtobusa bo ob 8. uri, zadnji pa ob 9.30. Povratki izrednih avtobusov iz Nemilj (izpred gostilne) so planirani tako, da prvi avtobus odpelje ob 14. uri, zadnji pa ob 17. uri. Redni avtobus bo s Podblice in iz Nemilj odpeljal ob 19. uri. Drugi pohod bo potekal preko Jošta, Špičastega hriba in Mohorja v Dražgoše. Ta pohod, ki je zelo naporen in dolg, saj traja več kot 4 ure, že vrsto let organizirajo krajani Besni-ce. Zanj je treba seveda imeti dobro kondicijo in ustrezno opremo. Start bo ob 6.45 pri Zadružnem domu v Zgornji Besnici, oziroma takoj po prihodu prvega rednega avtobusa, ki iz Kranja odpelje ob 6.30. Povratek teh pohodnikov bo preko Podblice in Nemilj. Za udeležence z osebnimi avtomobili je dostop možen s treh strani, vendar samo do parkirišč v Rudnem, Nemiljah oziroma Podblici in Kropi. • D. Dolenc Gorenjski šolniki o novi zakonodaji Učitelji brez pravic? Financiranje šolstva, sistemizacija, standardi in normativi - vprašanja brez konkretnih odgovorov. Kranj, 10. januarja - Danes dopoldne je bil v Kranju gorenjski posvet o snovanju nove zakonodaje za področje vzgoje in izobraževanja. Kot izhodišče za razpravo so predstavniki republiškega šolskega in zdravstve-no-socialnega ministrstva ponudili besedili zakona o zavodih in t.i. šolskega zakona. Slednji bo spričo aktualnejših problemov, s katerimi se zdaj spopada naša vlada, očitno sprejet šele pozno spomladi, čeprav naj bi ga po prvih napovedih uveljavili že z začetkom tega leta. Zakon, kakršenkoli že bo, bo podlaga za nekatere druge izvedbene akte, denimo, pravilnik, ki bo ravnateljem pomagal pri oblikovanju sistemizacije delovnih mest, in akt o novih normativih in standardih. Nedorečenosti je še ogromno in kot kaže, bo republiško šolsko ministrstvo moralo upočasniti korake, pustiti, da rešitve kvalitetno dozorijo. Tako je, na primer, že popustilo naglici ob imenovanjih ravnateljev, s katerimi bodo morali ustanovitelji šol, vrtcev, domov počakati do izteka sedanjih mandatov. Potem ko so se v šolstvu in javnosti sploh nekoliko ohladili od debat o verouku v šolah in zamenjavi ravnateljev, zdaj le prihaja v ospredje prava problematika. Gre predvsem za vprašanja prihodnjega organiziranja in financiranja vzgoje in izobraževanja. Financiranje kot eno najbolj bolečih ran bo za prve tri mesece zaradi še ne sprejetega republiškega proračuna veljalo enako kot lani. Šole v tem času lahko računajo le na eno povprečno dvanajstino lanskih sredstev, kar pomeni, da bodo morale bili pri i/plačevanju plač in najbolj nujnih materialnih stroškov skrajno previdne in odgovorne. V republiški vladi ravno danes debatirajo o zajezitvi oziroma uskladitvi raznoliko poskočnih plač v družbenih dejavnostih in ni rečeno, da ne bo sklepa o limitiranju. Po novem bodo delavci v vzgoji in izobraževanju plačani iz republiškega proračuna glede na stopnjo izobrazbe po sistemizaciji delovnih mest. Obvezni ele- menti za sistemizacijo bodo predmetniki, število oddelkov v šoli. pogoji za uresničevanje predmetnikov in učnih načrtov. Kolektivna pogodba, ki bo določala izhodiščno plačo, še ni usklajena. Udeležence posveta je precej razgrela tudi razlaga Maksa Vest ra. pomočnika v sektorju za plan in finance, o novih standardih in normativih v šolstvu. Sedanji so se po njegovih besedah v veliki meri sprevrgli v sredstvo za doseganje višje cene storitve, običajno enega na račun drugega. Po novem bodo izključno merilo standarda pouka, ki ga bo moral biti deležen vsak učenec. Osnutki so pripravljeni. Gorenjski šolniki so najbolj, zaskrbljeni nad tem, da bo nova zakonodaja zagotavljala določen standard učencem, učiteljem pa ne. Niti en zakonski člen. so dejali, ne govori o pravicah učiteljev. S tem je ogrožena njihova avtonomnost. Tak zakon ne more v parlament z njihovo podporo. • H. Jelovčan parpara storite tipi \ek.\izasf. se bo vam zal: 41 OoO St nuni k ova [1 Šenčur Domus razstavlja Kultura pitja čaja Ljubljana, januarja - Od 9. do 16. januarja bo v prostorih Domusa na Kardeljevi 2 v Ljubljani odprta razstava, namenjena ljubiteljem čajev, trgovcem in gostincem. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 21. ure, čajnica z živo glasbo pa bo odprta od 18. do 21. ure. Predstavljene so številne vrste pravih in zeliščnih čajev ter pribor za pripravo in serviranje čajev. • D. D. Eleko z Blejske Dobrave toži deset strank Tožba zaradi stavke Kranj, 10. januarja - Eleko, delniška družba v družbeni lasti z Blejske Dobrave je 26. decembra na kranjskem sodišču vložila tožbo proti desetim strankam - med njimi je celo Republika Slovenija -zaradi škode v višini 7,059.733 dinarjev, ki je nastala s stavko delavcev Iskre Unitel in z njihovo zasedbo podjetja Eleko. Sporočilo o tožbi nam je poslala Zvezdana Kompara, ki v Iskri Telekom v Kranju skrbi za stike z javnostjo, v njem piše, da Eleko toži deset strank, povezanih s stavko delavcev Iskre Unitel 14. novembra lani. Podjetje Iskra Unitel je toženo zaradi škode, ki so jo povzročili njegovi delavci z zasedbo Elekovih obratov, sedemčlanski stavkovni odbor zaradi namerno povzročene škode. Svet kranjskih sindikatov, ker je nji- hov pravnik napeljeval člane stavkovnega odbora k zaostritvi sindikalnih zahtev zunaj zakonskih okvirov in s tem k povzročitvi škode, Republika Slovenija, ki jo zastopa javno pravobranilstvo, ker njeni organi niso preprečili nadaljevanja kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, to je protipravnega zavzetja nepremičnine, ki je družbeno sredstvo po členu 155/1 kazenskega zakona Republike Slovenije. Podjetje Eleko v tožbi ocenjuje, da neposredna škoda v zvezi s stavko, zasedbo in izpadom proizvodnje znaša 287.813 dinarjev, škoda zaradi izgubljenega dobička kot posledica izgubljenih priložnosti (nesklenjenih pogodb) pa 5.711.920 dinarjev. Škodo zaradi prizadetega dobrega imena in poslovnega ugleda podjetja Eleko, ki je nastala zaradi člankov v sredstvih javnega obveščanja, objavljenih na osnovi izjav, ki so jih toženci dajali novinarjem po napeljevanju pravnika Sveta kranjskih sindikatov, pa ocenjujejo na 1 milijon dinarjev. Delniško družbo v družbeni lasti Eleko je ustanovila Iskra Telekom iz Kranja, registrirana je bila 16. oktobra lani. • M-V. Insekticidi so sestavina bojnih strupov Nevarni tovor bodo spremljali miličniki Jesenice, 10. januarja - V skladiščih Interevrope na Jesenicah je še vedno 400 ton insekticidov, ki jih bodo v roku desetih dni odpeljali proti Iraku. 25 odstotkov močnejša koncentracija, kot so insekticidi v domači prodaji. Če bi prišli v stik z vodo, bi bila velika ekološka katastrofa. Pisali smo že o delegatskem občine Jesenice z vso resnostjo vprašanju, ki ga je na skupni in z zahtevo po odgovornosti seji vseh treh zborov skupščine postavil delegat Liberalne Predsedniku izvršnega sveta gospodu Lojzetu Peterletu Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je sprejelo informacijo, na podlagi katere ugotavlja, da je republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo začasno ustavil nakazovanje sredstev za obračun nadomestil osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka ter družbeno pomoč otrokom, kar pomeni, da delavke v času porodniškega dopusta v posameznih občinah ne prejemajo več nadomestil, ki jim pripadajo na tej osnovi. To pomeni, da obstaja v posameznih občinah možnost (tistih, ki nimajo zadostnih sredstev), da ostanejo te delavke brez osnovnih sredstev za preživetje sebe in svojih otrok. Takšno ravnanje in kratenje pravic delavk nas še posebej zaskrbljuje, saj nas oddaljuje od deklariranih in ustavno, pravno in zakonsko zagotovljenih pravic za varstvo družine. Zato predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije poziva pristojne državne organe, da storijo vse, da takoj zagotovijo ustrezna sredstva in s tem zaščitijo materialni in socialni položaj delavk na porodniškem dopustu in njihovih družin. Ljubljana, 10. 1. 1991 Predsednik sveta ZSSS Miha Ravnik stranke Jesenice Anton Miklič. Spraševal se je namreč, kako je mogoče, da se v skladiščih Interevrope na Jesenicah že nekaj časa zadržuje 400 ton strupov, ki jih je proizvedla zahod-nonemška farmacevtska firma in so namenjena za Irak. Kako so strupi skladiščeni? Ali je res, daje Zvezni sanitarni inšpektorat prepovedal prevoz preko Jugoslavije, ker gre za strupe prve stopnje, ki se lahko uporabljajo tudi kot sestavina za predelavo v bojne strupe? Interevropa je v svojem odgovoru na delegatsko vprašanje in na posledično našo objavo jeseniški izvršni svet med drugim obvestila, da je bilo vprašanje napačno in da ne gre za bojne strupe, ampak za insekticide, ki se uporabljajo za uničevanje mrčesa na sadnem drevju. Pravijo, da insekticidi ne sodijo v prvo skupino nevarnih strupov, in da jih ni možno predelovati, v Jugoslaviji pa so že dvajset let v prosti prodaji. Vendar pa je 400 ton teh strupov v približno 25-odstotni močnejši koncentraciji aktivne substance azinphosa in to je bil morda razlog za sum, da so to morda bojni strupi. V pristojni inštitut v Zagrebu so dali napraviti analizo in 31. decembra lani prejeli rezultate, z dovoljenjem za odpremo blaga v roku desetih dni. Poklicali smo zveznega sanitarnega inšpektorja, ki nam je med drugim dejal, da je Zvezni inšpektorat začasno zares prepovedal prevoz teh snovi preko Jugoslavije. Vse nevarne snovi in vsi strupi se morajo prevažati tako, da je tovor opremljen po vseh predpisih - prevažajo pa se po tej naši deželi raznorazni strupi in uvažajo silno nevarne kemikalije. Tovor ni imel nobenih težav, ko je prepotoval vso Avstrijo, pri nas pa.-No, pri nas se je pa ustavilo. Umestno pa je vprašanje ustreznega skladiščenja, kajti strupi, tudi insekticidi, predvsem v stiku z vodo lahko povzročijo ekološko katastrofo izjemnih razsežnosti. Zvezni sanitarni inšpektor je tudi dejal, da bo Interevropa dobila dovoljenje pod pogoji: da je tovor ustrezno in po vseh predpisih označen in da ga spremljajo miličniška vozila! Če si dovolimo svoj komentar: res je, da bi nam šli lasje pokonci, če bi vedeli, kaj vse se prevaža po naših cestah! Najbrž je tudi res, da je bila začasnj? prepoved prevoza preko Jugoslavije v interesu naše zvezne politike. In konec koncev je tudi res, da so insekticidi pomembna sestavina za izdelavo bojnih strupov! Jeseničanom, ki so v strahu, ker se strupi toliko časa skladiščijo na Plavškem travniku, pač ne ostane drugega kot upanje, da se pač ne bo nič zgodilo. Tako, kot se že do zdaj ni, ko se je, kaj veš kolikokrat in kaj veš v kakšnih količinah, skladiščilo in pretovarjalo blago, ki jih je spravljalo v smrtno nevarnost.-• D. Sedej